Na podlagi četrtega odstavka 19. člena, 73. člena, desetega odstavka 73.a člena, drugega odstavka 73.c člena, 75. člena, drugega odstavka 150. člena, 5. točke 206. člena in četrtega odstavka 226. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, 81/15 in 77/16) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
o poslovanju družbe za upravljanje
Ta sklep določa:
1. pravila varnega in skrbnega poslovanja družbe za upravljanje, ki vključujejo:
a. pogoje in zahteve glede organizacijskega ustroja iz 1. točke prvega odstavka 68. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, 81/15 in 77/16; v nadaljnjem besedilu ZISDU-3);
b. potrebne lastnosti administrativnih in računovodskih postopkov ter informacijskega sistema iz 2. točke prvega odstavka 68. člena ZISDU-3 vključno s podrobnejšimi pravili glede postopkov za določitev natančne in neodvisne ocene vrednosti nepremičnin iz drugega odstavka 204. člena ZISDU-3;
c. potrebne lastnosti sistema notranjih kontrol iz 3. točke prvega odstavka 68. člena ZISDU-3;
d. podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz 69. člena ZISDU-3, vključno z evidenco imetnikov investicijskih kuponov iz četrtega odstavka 226. člena ZISDU-3 in seznamom povezanih oseb iz četrtega odstavka 19. člena ZISDU-3;
e. način minimiziranja tveganja oškodovanja investicijskega sklada oziroma strank družbe za upravljanje iz drugega odstavka 68. člena ZISDU-3, vključno s politiko uveljavljanja glasovalnih pravic;
f. ukrepe za neprekinjeno poslovanje iz 72. člena ZISDU-3;
2. potrebne lastnosti sistema prejemkov iz 73.a. člena ZISDU-3;
3. merila za določitev pomembne družbe za upravljanje iz drugega odstavka 73.c člena ZISDU-3;
4. pravila ravnanja družbe za upravljanje;
5. dodatne pogoje, ki jih mora izpolnjevati družba za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve.
(prenos direktiv Evropske Unije in uporaba smernic Evropskega organa za vrednostne papirje in trge)
(1) S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Komisije št. 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 42).
(2) S tem sklepom se odloča o uporabi Smernic za premišljene politike prejemkov na podlagi direktive o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (št. ESMA/2016/575-SL z dne 14. 10. 2016).
Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. »investicijski sklad« pomeni investicijski sklad, kot ga opredeljuje prvi odstavek 5. člena ZISDU-3, razen če ta sklep ne določa drugače;
2. »kompleksen investicijski sklad« pomeni investicijski sklad iz drugega odstavka 14. člena Sklepa o ključnih elementih investicijskega sklada ter tipih in vrstah investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 100/15 in 16/17);
3. »stranka« pomeni investicijski sklad, za katerega družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma vsako fizično ali pravno osebo oziroma katerikoli drug podjem, za katerega družba za upravljanje opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve;
4. »enota« pomeni enoto, kot jo opredeljuje 28. člen ZISDU-3;
5. »imetnik enote« pomeni vsako fizično osebo, pravno osebo in drug subjekt zasebnega ali javnega prava, ki je imetnik enot investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje;
6. »vlagatelj« pomeni imetnika enote oziroma potencialnega imetnika enote;
7. »zadevna oseba« v zvezi z družbo za upravljanje pomeni:
a. člana uprave, izvršnega direktorja ali poslovodjo družbe za upravljanje;
b. zaposlenega v družbi za upravljanje ter vsako drugo fizično osebo, katerega storitev je na voljo družbi za upravljanje in je pod njenim nadzorom, in ki je vključena v storitev upravljanja premoženja investicijskih skladov, ki jo zagotavlja družba za upravljanje;
c. fizično osebo, ki se neposredno ukvarja z izvajanjem storitev za družbo za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov;
8. »uprava« pomeni izvršne direktorje, upravo družbe za upravljanje oziroma poslovodjo družbe za upravljanje;
9. »nadzorni svet« pomeni nadzorni svet oziroma člane upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji;
10. »višje vodstvo« pomeni vodstveno raven, ki je neposredno podrejena upravi družbe za upravljanje in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem družbe za upravljanje, za upravljanje premoženja in za upravljanje tveganj;
11. »zaposleni« so osebe, ki poleg članov uprave za družbo za upravljanje opravljajo naloge na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z družbo za upravljanje;
12. »ključni zaposleni« pomeni upravo in višje vodstvo;
13. »ključni delovni proces« je proces, ki je nujen za neprekinjeno ter varno in skrbno opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma storitve gospodarjenja z vrednostnimi papirji za stranke oziroma za neprekinjeno opravljanje poslov upravljanja investicijskih skladov oziroma poslov v zvezi z gospodarjenjem z vrednostnimi papirji;
14. »tveganje skladnosti« je tveganje zakonskih ali regulativnih sankcij, pomembnih finančnih izgub ali izgube ugleda družbe za upravljanje zaradi neskladnosti delovanja družbe za upravljanje z relevantnimi predpisi in standardi dobre prakse;
15. »provizija za uspešnost« je variabilna provizija, ki se nanaša na uspešnost investicijskega sklada, in jo v korist zaposlenih s posebno naravo dela izplača družba za upravljanje;
16. »variabilni prejemki« so del celotnih prejemkov zaposlenega, ki je odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti poslovanja družbe za upravljanje, njene organizacijske enote, investicijskih skladov, ki jih upravlja, in posameznega zaposlenega, ter so predmet prilagoditve tveganjem;
17. »fiksni prejemki« so razlika med celotnimi in variabilnimi prejemki zaposlenega;
18. »malus« je oblika naknadne prilagoditve prejemkov tveganjem, na podlagi katere lahko družba za upravljanje ne izplača dela ali celote odloženih prejemkov, dodeljenih na podlagi prevzetih tveganj in uspešnosti poslovanja družbe za upravljanje, njene organizacijske enote, investicijskega sklada in posameznega zaposlenega;
19. »vračilo prejemkov« je dogovor, ki vsebuje privolitev zaposlenega, da bo v določenih okoliščinah družbi za upravljanje vrnil prejemke, in sicer tako vnaprej izplačane kot tudi odložene variabilne prejemke;
20. »obdobje zadržanja« je obdobje, v katerem dospelih variabilnih prejemkov že izplačanih v obliki instrumentov, ni mogoče prodati;
21. »obračunsko obdobje« je obdobje, v katerem se za namen določitve prejemkov zaposlenega ocenjuje in meri njegova uspešnost;
22. »obdobje odložitve« je obdobje, v katerem se po koncu obračunskega obdobja odloži izplačilo variabilnih prejemkov;
23. »osebna transakcija« je posel s finančnimi instrumenti, ki ga sklene zadevna oseba oziroma je sklenjen za račun te osebe, če je izpolnjen vsaj eden od navedenih kriterijev:
a. oseba ravna izven svojega rednega opravljanja del in nalog;
b. posel je sklenjen za račun zadevne osebe oziroma za račun ožjega družinskega člana te osebe ali osebe, ki je v razmerju tesne povezanosti s to osebo;
24. »trajni nosilec podatkov« je sredstvo, ki omogoča stranki shraniti nanjo osebno naslovljene informacije na način, ki ji bo omogočal dostop do teh informacij ter njihovo reprodukcijo v nespremenjeni obliki v določenem časovnem obdobju, glede na namen teh informacij;
25. »OTC izvedeni finančni instrumenti« so izvedeni finančni instrumenti s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev;
26. »skupina« je skupina kot jo določa zakon, ki ureja finančne konglomerate;
27. »izvedbeno mesto« pomeni organiziran trg, večstranski sistem trgovanja (MTF), sistematični internalizator ali vzdrževalec trga kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov ali drug zagotovitelj likvidnosti oziroma druga oseba, ki v tretji državi opravlja podobno funkcijo;
28. »korporativna akcija« pomeni poslovni dogodek v zvezi s finančnim instrumentom in/ali njegovim izdajateljem;
29. »Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti« so veljavni standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejme Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti;
30. »Hierarhija pravil notranjega revidiranja« je veljavna hierarhija pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejme Slovenski inštitut za revizijo;
31. »Hierarhija pravil ocenjevanja vrednosti« je veljavna hierarhija pravil ocenjevanja vrednosti, ki jo sprejme Slovenski inštitut za revizijo;
32. »vrednotenje« pomeni »ocenjevanje vrednosti«, kot je opredeljeno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti;
33. »cena« je znesek, po katerem povprašujemo in ki je ponujen ali plačan za neko sredstvo; zaradi finančnih zmožnosti, motivacij ali posebnih interesov določenega kupca ali prodajalca je plačana cena lahko drugačna od vrednosti, ki bi jo lahko pripisali temu sredstvu;
34. »datum ocenjevanja vrednosti« pomeni datum, za katerega velja mnenje o ocenjeni vrednosti, pri čemer mora vključevati tudi uro, ob kateri mnenje velja, če se vrednost tovrstnega sredstva lahko pomembno spremeni v enem samem dnevu.
II. PRAVILA VARNEGA IN SKRBNEGA POSLOVANJA
1. Organizacijski ustroj družbe za upravljanje
Družba za upravljanje mora upoštevaje značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih opravlja, izpolnjevati splošne organizacijske zahteve tako, da:
1. pripravi, izvaja in vzdržuje postopke odločanja ter organizacijsko strukturo, ki jasno in na dokumentiran način določa linije poročanja in razporeja naloge, pooblastila in odgovornosti;
2. zaposli osebje, ki razpolaga z usposobljenostjo, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za izvrševanje dodeljenih odgovornosti;
3. zagotovi, da so vse zadevne osebe seznanjene s postopki, ki jih morajo upoštevati za pravilno izvrševanje svojih odgovornosti;
4. zagotovi, da posameznim zadevnim osebam, ki opravljajo več nalog, to ne preprečuje opravljanja posamezne naloge na preudaren, pošten in strokoven način ter ustrezno razmeji naloge, ki jih ne more opravljati ista oseba, pri tem mora biti v vsakem trenutku zagotovljena ločenost izvajanja posameznih aktivnosti od kontrole teh aktivnosti;
5. vzdržuje primerne in urejene evidence svojih poslov in dokumentov v zvezi z notranjo organizacijo in postopki;
6. vzpostavi, izvaja in vzdržuje učinkovito notranje poročanje ter pretok informacij na vseh ustreznih ravneh;
7. sprejme, izvaja in vzdržuje računovodske politike in postopke, ki ji omogočajo, da izdela in pravočasno posreduje finančna in druga poročila, ki prikazujejo resnično in pošteno sliko ter so skladna z vsemi veljavnimi računovodskimi standardi in drugimi pravili;
8. vzpostavi, izvaja in vzdržuje primerne notranje kontrolne mehanizme, katerih namen je zagotoviti skladnost z odločitvami in postopki na vseh ravneh družbe za upravljanje;
9. vzpostavi, izvaja in vzdržuje sisteme ter postopke, ki so primerni za ohranjanje varnosti, celovitosti, sledljivosti, zanesljivosti in zaupnosti informacij;
10. spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost svojih sistemov in notranjih kontrol, ter sprejme primerne ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti;
11. sprejme, izvaja in vzdržuje primerno politiko zagotavljanja neprekinjenega poslovanja, katere cilj je zagotoviti, da se ohranjajo ključni podatki in opravljanje ključnih nalog ter da se storitve in posli družbe za upravljanje v primeru izpada sistemov in postopkov ne prekinejo, ali, kadar to ni mogoče, zagotoviti pravočasno obnovitev podatkov in pravočasno nadaljevanje opravljanja storitev in poslov družbe za upravljanje.
(organizacija poslovanja)
(1) Organizacija poslovanja družbe za upravljanje z natančno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi posameznih organizacijskih enot in razmerji do drugih organizacijskih enot zagotavlja pogoje za učinkovito vodenje družbe za upravljanje.
(2) Organizacija poslovanja družbe za upravljanje z ustrezno funkcionalno in prostorsko razmejitvijo organizacijskih enot in delovnih mest omejuje oziroma preprečuje nastanek nasprotij med interesi strank in vlagateljev ter interesi družbe za upravljanje in njenih zaposlenih. Poslovni prostori družbe za upravljanje morajo biti funkcionalno in prostorsko ločeni od drugih družb, tudi od lastniško ali upravljavsko povezanih družb.
(3) Družba za upravljanje zagotavlja transparenten in dokumentiran potek sprejemanja poslovnih odločitev v posameznih ključnih delovnih procesih ter ustrezen pretok informacij in dokumentacije med organizacijskimi enotami ter med njimi in drugimi osebami, vključenimi v posamezen delovni proces, ki so potrebne za sprejemanje odločitev.
(4) Organizacijska struktura družbe za upravljanje mora omogočati učinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol. Pretok informacij navzgor je ustrezen, če omogoča posameznim vodstvenim ravnem dostop do informacij, ki so pomembne za sprejemanje poslovnih odločitev ter odločitev glede upravljanja tveganj. Pretok informacij navzdol je ustrezen, če omogoča zaposlenim dostop do znanj, ki so pomembna za izpolnjevanje njihovih pristojnosti in nalog.
(5) Družba za upravljanje lahko opravljanje posameznih ključnih delovnih procesov, ki niso storitve in posli iz 99. člena ZISDU-3 za katere se pri prenosu njihovega opravljanja uporablja 3. 4. poglavje ZISDU-3, prenese na drugo osebo (v nadaljevanju tega odstavka: pooblaščenec), pri čemer pri odločanju o tem, ali pooblaščenec šteje za usposobljenega in sposobnega prevzeti naloge, družba za upravljanje deluje s potrebno skrbnostjo ter upošteva naravo nalog, ki jih bo opravljal pooblaščenec. Družba za upravljanje zagotovi, da pooblaščenec v zvezi z dejavnostjo, ki jo bo opravljal, izpolnjuje vse organizacijske zahteve, ki jih za navedeno dejavnost predpisujeta ZISDU-3 in ta sklep, ter zahteve glede navzkrižij interesov, kot jih določa 5. poglavje tega sklepa.
(6) O prenosu iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje obvesti Agencijo v rokih in na način, kot to določa sklep, ki ureja poročanje družb za upravljanje Agenciji.
(1) Družba za upravljanje opredeli potek izvajanja ključnih delovnih procesov in zagotovi, da se ti procesi izvajajo v skladu s predpisanimi politikami in postopki.
(2) Ključni delovni procesi se izvajajo na podlagi postopkov, ki vključujejo opis delovnega procesa z seznamom aktivnosti in delovna navodila za posamične aktivnosti.
(3) Družba za upravljanje zagotovi ustrezno stopnjo podrobnosti postopkov in navodil vključno z opisom organizacijske in poslovno-operativne strukture družbe za upravljanje, sistema dodeljevanja nalog, hierarhije sprejemanja odločitev ter pristojnosti in odgovornosti zaposlenih. Stopnja podrobnosti postopkov in navodil je odvisna od značilnosti, obsega in zapletenosti delovnih procesov ter potencialnih tveganj. V primeru kakršnih koli sprememb delovnih procesov ali pripadajočih aktivnosti morajo biti postopki in navodila ustrezno in nemudoma ažurirana.
(4) Zaposleni morajo biti seznanjeni z vsebino tistih postopkov in navodil, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje vseh svojih delovnih aktivnosti.
(odgovornosti višjega vodstva)
(1) Višje vodstvo mora uresničevati svoje odgovornosti v zvezi z vsakodnevnim poslovanjem družbe za upravljanje na način, ki je skladen s sprejetimi cilji, strategijami in politikami ter ob upoštevanju sprejete nagnjenosti k tveganjem in limitov tveganj, kjer ti obstajajo, s sposobnostjo za prevzemanje tveganj ter s spodbudami, ki izhajajo iz politik in praks prejemkov za to kategorijo zaposlenih družbe za upravljanje.
(2) Organiziranost ter postopki delovanja in sprejemanja odločitev višjega vodstva morajo biti pregledni ter morajo temeljiti na natančno opredeljenih, doslednih in uveljavljenih pristojnostih in odgovornostih posameznih funkcij višjega vodstva, vključno z ustreznim poročanjem upravi in nadzornemu svetu o zadevah, ki so potrebne za uresničevanje odgovornosti uprave in nadzornega sveta.
(nadzor nad višjim vodstvom)
Uprava mora zagotoviti učinkovit nadzor nad višjim vodstvom v zvezi z njegovimi odgovornostmi in pristojnostmi, ter opredelitvijo ustreznih ukrepov za primer neupoštevanja korporativnih vrednot družbe za upravljanje in kulture upravljanja tveganj.
(1) Družba za upravljanje mora zaposlovati zadostno število ustrezno izobraženih, strokovno usposobljenih in izkušenih oseb, glede na potrebe svoje organizacijske strukture, obsega in zahtevnosti delovnih procesov ter izpostavljenosti tveganjem. Strokovna usposobljenost in izkušnje zaposlenih morajo ustrezati njihovim pristojnostim in odgovornostim ter zahtevnosti delovnih aktivnosti, ki jih opravljajo.
(2) Ključni zaposleni morajo imeti ustrezno znanje in izkušnje s področja poslovanja družbe za upravljanje, ter izpolnjevati standarde ustrezne profesionalne skrbnosti iz sklepa Agencije, ki ureja skrbnost članov uprave in članov nadzornega sveta družbe za upravljanje.
(3) Družba za upravljanje v primeru odsotnosti vsakega zaposlenega zagotovi njegovo nadomeščanje. V primeru odsotnosti ključnega zaposlenega mora imeti oseba, ki ga nadomešča, ustrezno pooblastilo za zastopanje in odločanje. Družba za upravljanje zagotovi, da odsotnost z delovnega mesta ali prekinitev delovnega razmerja s ključnim zaposlenim ne vpliva negativno na delovni proces in poslovanje družbe za upravljanje skladno s predpisi.
(4) Družba za upravljanje zagotavlja, da sistem plačevanja in nagrajevanja zaposlenih ne spodbuja k škodljivemu prevzemanju tveganj.
(5) V primeru, da družba za upravljanje pisno pooblasti osebe iz 122. člena ZISDU-3, da v njenem imenu opravljajo posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu z 99. členom ZISDU-3 spadajo pod storitve upravljanja investicijskih skladov, oziroma s pooblastilom prenese opravljanje posameznega ključnega delovnega procesa iz tega sklepa, ki ni storitev oziroma posel iz 99. člena ZISDU-3 (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), se pri ugotavljanju ustreznega števila zaposlenih iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi število fizičnih oseb, ki pri pooblaščencu opravljajo storitve za družbo za upravljanje, če je na takšen način mogoče zagotoviti, da bo poslovanje družbe za upravljanje, upoštevaje obseg in zahtevnost poslovnih aktivnosti ter izpostavljenost tveganjem, skladno s tem sklepom.
Družba za upravljanje vzpostavi trdno organizacijsko kulturo, ki temelji na visokih strokovnih standardih poslovanja in etičnih vrednotah ter pozitivnem odnosu zaposlenih do notranjih kontrol.
2. Računovodski in administrativni postopki ter elektronska podpora poslovanju
(1) Družba za upravljanje z uporabo računovodskih politik in postopkov iz 7. točke 4. člena tega sklepa zagotavlja zaščito imetnikov enot investicijskih skladov.
(2) Računovodstvo investicijskih skladov oziroma podskladov krovnega sklada, ki jih upravlja družba za upravljanje, se vodi za vsak investicijski sklad oziroma podsklad krovnega sklada ločeno in sicer tako, da je mogoče ob vsakem času neposredno ugotoviti njihova sredstva in obveznosti do virov sredstev.
(3) Računovodske politike in postopki, ki jih sprejme, izvaja in vzdržuje družba za upravljanje, morajo biti skladne z računovodskimi pravili, ki veljajo v državi članici, kjer je ustanovljen investicijski sklad, ki ga na podlagi ZISDU-3 upravlja družba za upravljanje.
(postopki vrednotenja sredstev in obveznosti investicijskega sklada)
Družba za upravljanje sprejme, izvaja in vzdržuje postopke za pravilno in natančno vrednotenje sredstev in obveznosti investicijskega sklada, v skladu določbami ZISDU-3 in predpisi izdanimi na njegovi podlagi.
(postopki pri izračunu čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote)
(1) Družba za upravljanje zagotovi, da se čista vrednost sredstev vsakega investicijskega sklada in vrednost enote vsakega investicijskega sklada, ki ga upravlja, izračuna na podlagi računovodskih politik in postopkov iz 9. člena tega sklepa, ter da se vsa vplačila in izplačila obračunajo po pravilni vrednosti enote oziroma čisti vrednosti sredstev.
(2) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje takšen sistem upravljanja, ki omogoča čimprejšnjo ugotovitev napak pri vrednotenju sredstev in obveznosti investicijskega sklada, izračunu čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote ter odpravo nepravilnosti, ki so nastale zaradi ugotovljenih napak pri vrednotenju pri že izvedenih vplačilih in izplačilih iz sredstev investicijskega sklada.
(postopek reševanja pritožb vlagateljev)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje učinkovite ter pregledne postopke za razumno in hitro reševanje pritožb vlagateljev. Postopki reševanja pritožb vlagateljev morajo biti skladni s 70. členom ZISDU-3.
(2) Družba za upravljanje mora zagotoviti, da vlagatelji lahko pritožbe vložijo brezplačno.
(3) Informacije v zvezi z reševanjem pritožb vlagateljev so na zahtevo in brezplačno dostopne vlagateljem na način iz 10. člena Sklepa o objavah in neposrednem obveščanju imetnikov enot (Uradni list RS, št. 100/15 in 31/17).
(elektronska podpora poslovanju)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi strategijo razvoja informacijskih sistemov in politiko varnosti informacijskih sistemov.
(2) Politika varnosti informacijskih sistemov družbe za upravljanje vključuje najmanj:
1. cilje pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov;
2. načela in postopke za zaščito zaupnosti, neoporečnosti in razpoložljivosti informacij, pri čemer »zaupnost informacij« pomeni, da je informacija dostopna samo pooblaščenim uporabnikom, »neoporečnost informacij« pomeni, da je informacija točna in popolna, »razpoložljivost informacij« pomeni, da imajo pooblaščeni uporabniki v potrebnem času zagotovljen dostop do informacij;
3. porazdelitev odgovornosti glede varovanja informacijske tehnologije, informacij, shranjenih v informacijskih sistemih družbe za upravljanje, ter pripadajoče dokumentacije, pri čemer »informacijska tehnologija« pomeni strojno in programsko opremo, »strojna oprema« pomeni opredmeteno računalniško in komunikacijsko opremo, »programska oprema« pomeni računalniške programe, postopke in pravila, ki zagotavljajo načrtovano operativnost strojne opreme.
(3) Elektronski informacijski sistem družbe za upravljanje zagotavlja zanesljivost, celovitost, razpoložljivost, zaupnost in sledljivost informacij in podatkov, ki jih družba za upravljanje obdeluje v skladu z zakonodajo, na način, da smiselno in sorazmerno glede na sprejeta tveganja izpolnjuje tudi zahteve standardov in okvirov ravnanja na področju upravljanja, razvoja, varovanja in dokumentiranja informacijskih rešitev kot so ISO/IEC 27001 in ISO/IEC 27002.
(4) Programska oprema, namenjena podpori vodenja poslovnih knjig in sestavljanju poslovnih poročil investicijskega sklada, mora imeti dokazilo o skladnosti programske opreme z vsakokrat veljavnimi predpisi s področja vodenja poslovnih knjig in sestavljanja poslovnih poročil. Za dokazilo o skladnosti šteje priloženo mnenje aktivnega preizkušenega revizorja informacijskih sistemov, da vsakokratna različica programske opreme izpolnjuje pogoje iz prvega stavka tega odstavka.
(5) Družba za upravljanje zagotavlja, da dobavitelj programske opreme oziroma drug pogodbeni partner družbe za upravljanje zagotavlja ustrezne posodobitve računalniške programske opreme.
3. Sistem notranjih kontrol
3.1. Splošne določbe
(1) Notranje kontrole so v delovanje družbe za upravljanje načrtno in sistematično vgrajeni procesi, ki s svojim delovanjem zagotavljajo čim bolj varno in učinkovito opravljanje storitev za njeno lastno poslovanje in stranke. Osnovni cilj notranjih kontrol je zmanjšanje tveganj na sprejemljivo raven.
(2) Notranje kontrole zajemajo vse aktivnosti, ki jih izvajajo uprava, višje vodstvo in vsi drugi zaposleni, z namenom zagotavljanja:
1. primernega upravljanja tveganj;
2. primernega varovanja premoženja družbe za upravljanje in njenih strank;
3. zanesljivosti in pravilnosti finančnih in drugih informacij;
4. poslovanja, skladnega s predpisi;
5. primernega varovanja podatkov;
6. doseganja zadanih poslovnih ciljev;
7. ekonomične in učinkovite rabe sredstev.
(3) Notranje kontrole se izvajajo na ravni vsakega posamičnega delovnega procesa družbe za upravljanje, vključno s spremljanjem delovanja elektronskih informacijskih sistemov ter delovanja zaposlenih družbe za upravljanje.
(pristojnosti in odgovornosti uprave in nadzornega sveta na področju notranjih kontrol)
(1) Uprava družbe za upravljanje na področju notranjih kontrol:
1. odgovarja za izvajanje splošne naložbene politike vsakega posameznega investicijskega sklada, ki ga upravlja, v skladu s prospektom, pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
2. nadzoruje odobritve naložbenih strategij za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja;
3. odgovarja za uvedbo trajne in učinkovite funkcije zagotavljanja skladnosti, ne glede na to, ali je bilo opravljanje te funkcije preneseno na pooblaščenca ali ne;
4. zagotavlja in redno preverja, da se naložbena politika, naložbene strategije in omejitve tveganja vsakega posameznega investicijskega sklada, ki ga upravlja, pravilno in učinkovito izvajajo in upoštevajo, ne glede na to, ali je bilo opravljanje funkcije upravljanja tveganj preneseno na pooblaščenca ali ne;
5. sprejme postopke po katerih se sprejemajo naložbene odločitve za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, in redno preverja ustreznosti postopkov ter zagotavlja, da so take odločitve v skladu z odobrenimi naložbenimi strategijami;
6. sprejme in redno preverja načrt upravljanja tveganj ter ureditev, procese in tehnike za izvajanje tega načrta, vključno s sistemom omejitve izpostavljenosti za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja.
(2) Pristojnosti in odgovornosti iz prvega odstavka tega člena ni mogoče prenesti na nižje vodstvene ravni ali na pooblaščenca.
(3) Uprava redno prejema poročila o izvajanju naložbenih strategij in postopkov za sprejemanje naložbenih odločitev iz 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Uprava in nadzorni svet:
1. ocenjujeta in redno preučujeta učinkovitost politik, postopkov in aktivnosti vzpostavljenih za izpolnjevanje obveznosti iz ZISDU-3;
2. sprejmeta ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.
(5) Uprava in nadzorni svet najmanj enkrat letno prejmeta pisna poročila s področja zagotavljanja skladnosti poslovanja, notranje revizije in upravljanja tveganj. V poročilih mora biti zlasti navedeno, ali so bili za odpravo pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi.
(odgovornost višjega vodstva na področju notranjih kontrol)
Višje vodstvo na področju notranjih kontrol odgovarja za njihovo sprotno izvajanje na področjih, za katera ima pooblastila, ter za redno in pravilno poročanje upravi in nadzornemu svetu v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega sklepa.
(sistem notranjih kontrol)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi sistem notranjih kontrol in zagotavlja, da deluje v skladu s tem sklepom.
(2) Sistem notranjih kontrol sestavljajo sprotne notranje kontrole in naslednje trajne funkcije sistema notranjih kontrol:
1. funkcija zagotavljanja skladnosti;
2. služba notranje revizije;
3. funkcija upravljanja tveganj.
(organiziranost sistema notranjih kontrol)
(1) Uprava družbe za upravljanje pri organizaciji sistema notranjih kontrol upošteva oziroma zagotavlja, da:
1. sistem notranjih kontrol prispeva k skrbnemu in varnemu poslovanju družbe za upravljanje in poslovanju v skladu s pravili ravnanja;
2. so trajne funkcije sistema notranjih kontrol neodvisne od poslovnih področij, ki jih spremljajo in kontrolirajo;
3. obstajajo postopki za posredovanje pomembnih in upravičenih opozoril upravi družbe za upravljanje o ugotovitvah notranjih kontrol, tudi mimo linij poročanja, določenih z internimi akti.
(2) Šteje se, da je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če sistem notranjih kontrol zagotavlja:
1. učinkovito in pravilno izvajanje načrtovanih delovnih procesov;
2. zanesljivost informacij o finančnem in operativnem poslovanju družbe za upravljanje in investicijskih skladov za notranjo in zunanjo uporabo;
3. skladnost poslovanja družbe za upravljanje z veljavno zakonodajo, standardi, kodeksi, politikami in postopki ter drugimi zanjo obvezujočimi dokumenti ter poslovnimi odločitvami;
4. preglednost in dokumentiranost procesa sprejemanja odločitev v okviru sistema notranjih kontrol, ki bo preprečeval nastanek nasprotja interesov;
5. formalnost postopkov za izpolnitev predlogov in priporočil notranje revizije;
6. ravnanje družbe za upravljanje v najboljšem interesu investicijskih skladov in imetnikov enot investicijskih skladov.
(3) Šteje se, da je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena, če sistem notranjih kontrol zagotavlja najmanj:
1. funkcionalno ločenost zaposlenih, ki delujejo v okviru trajnih funkcij sistema notranjih kontrol, od aktivnosti, ki jih ti zaposleni po službeni dolžnosti spremljajo in kontrolirajo;
2. organizacijsko ločenost posameznih trajnih funkcij sistema notranjih kontrol od delovnih procesov, ki jih mora ta funkcija spremljati in kontrolirati, razen v primerih ko na podlagi načela sorazmernosti ta sklep dovoljuje drugačno ureditev;
3. da višina plačil, povračil in drugih ugodnosti zaposlenih, ki delujejo v okviru trajnih funkcij sistema notranjih kontrol, ni neposredno odvisna od uspešnosti poslovnih področij, ki jih ti zaposleni spremljajo in kontrolirajo.
(4) Šteje se, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka tega člena, če sistem notranjih kontrol zagotavlja:
1. neposrednost notranjega toka obveščanja med odgovornimi v okviru sistema notranjih kontrol in upravo;
2. redno poročanje na sejah uprave družbe za upravljanje o delovanju in ugotovitvah sistema notranjih kontrol.
(5) Trajnost funkcije se zagotavlja z rednim opravljanjem nalog funkcije na podlagi enakomernega časovnega razporeda izvajanja nalog, določenega na podlagi ocene tveganj v zvezi z nalogami, ki jih opravlja trajna funkcija notranjih kontrol. Trajne funkcije morajo biti sposobne hitrega odziva na nepredvidene dogodke ne glede na organiziranost v skladu s tem sklepom. Trajnost funkcij sistema notranjih kontrol je potrebno zagotoviti tudi v primeru, da družba za upravljanje opravljanje nalog teh funkcij prenese na drugo osebo v skladu z določbami ZISDU-3 in tem sklepom.
3.2. Sprotne notranje kontrole
(področja sprotnih notranjih kontrol)
(1) Sprotne notranje kontrole se preko računalniškega in/ali človeškega nadzora izvajajo tekom delovnih procesov družbe za upravljanje.
(2) Sprotne notranje kontrole pomenijo zlasti zagotavljanje in stalno preverjanje:
1. delovnih aktivnosti;
2. poročanja družbe za upravljanje ter obveščanja javnosti;
3. delovanja elektronskega informacijskega sistema;
4. upravljanja z zaposlenimi.
(3) Sprotne notranje kontrole delovnih aktivnosti vključujejo ugotavljanje ustreznosti pri izvajanju administrativnih in računovodskih postopkov, vključno s preverjanjem pravilnosti sklepanja poslov v zvezi s premoženjem v upravljanju družbe za upravljanje in preverjanjem upoštevanja omejitev izpostavljenosti merljivim tveganjem.
(4) Sprotne notranje kontrole poročanja vključujejo ugotavljanje vsebinskih pomanjkljivosti in drugih napak zaposlenih pri izdelavi notranjih in zunanjih poročil ter obvestil javnosti.
(5) Sprotne notranje kontrole elektronskega informacijskega sistema vključujejo:
1. pri izvajanju strategije razvoja elektronskega informacijskega sistema: ugotavljanje skladnosti s poslovnimi in delovnimi procesi, kvalitete projektnega načrtovanja, vključenosti ustrezno usposobljenih kadrov in seznanjenosti različnih vodstvenih ravni s pripadajočo problematiko;
2. pri zagotavljanju varnosti elektronskega informacijskega sistema: logične in fizične kontrole pri dostopanju do elektronskega informacijskega sistema;
3. pri strojni opremi: ugotavljanje njene ustreznosti glede zahtev pripadajočih poslovnih in delovnih procesov, notranjih in tehničnih standardov ter rednosti njenega vzdrževanja;
4. pri programski opremi: ugotavljanje njene ustreznosti in uporabnosti v delovnih procesih in aktivnostih v smislu izpolnjevanja zahtev uporabnikov, rednosti njenega vzdrževanja, ter ločevanja funkcij razvoja, vzdrževanja in uporabe programske opreme.
(6) Sprotne notranje kontrole zaposlenih obsegajo kontrolo zasedenosti delovnih mest ter ustreznosti znanja in strokovne usposobljenosti zaposlenih.
(7) Obseg sprotnih notranjih kontrol družba za upravljanje prilagodi tveganjem, ki jim je izpostavljena na posameznih področjih.
(tehnične in fizične kontrole)
Družba za upravljanje vzpostavi sistem tehničnih in fizičnih kontrol za omejevanje dostopa in varovanje svojih prostorov, opreme in podatkov.
3.3. Zagotavljanje skladnosti poslovanja s predpisi
(skladnost poslovanja s predpisi)
(1) Družba za upravljanje sprejeme, izvaja in vzdržuje politike in postopke, katerih namen je zaznavanje tveganja neskladnosti poslovanja družbe za upravljanje z obveznostmi iz ZISDU-3, zavezujočimi akti Evropske Unije s področja poslovanja družbe za upravljanje, ter s tem povezanih tveganj. Družba za upravljanje sprejme primerne ukrepe in postopke, katerih namen je zmanjšati ta tveganja in omogočiti Agenciji, da učinkovito opravlja nadzor v skladu z ZISDU-3 in drugimi zakoni, za katere je pristojna.
(2) Pri izpolnjevanju zahteve iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje upošteva naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in obseg storitev in poslov, ki jih opravlja.
(politika skladnosti poslovanja)
(1) Namen in bistveni elementi skladnosti poslovanja družbe za upravljanje ter opredelitev, pristojnosti in odgovornosti trajne funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja so opredeljene v ustreznem notranjem aktu, ki ga sprejeme uprava s soglasjem nadzornega sveta (politika skladnosti poslovanja).
(2) V politiki skladnosti poslovanja mora biti v zvezi z pristojnostmi in odgovornostmi trajne funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja ustrezno opredeljeno načrtovanje, spremljanje, ocenjevanje in poročanje funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja iz 25. člena.
(3) Poleg vsebin iz prvega in drugega odstavka politika skladnosti poslovanja vsebuje razmejitev med nalogami funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja in preostalimi ključnimi funkcijami družbe za upravljanje, ter posebej obvladovanje nasprotja interesov ter razmejitev nalog med različnimi funkcijami, kadar družba za upravljanje uporabi izjemo iz tretjega odstavka 25. člena.
(funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja s predpisi)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje trajno ter učinkovito funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja, ki deluje neodvisno in ima naslednje odgovornosti:
1. spremljanje in redno ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti vzpostavitve in delovanja ukrepov, politik in postopkov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti družbe za upravljanje pri izpolnjevanju njenih obveznosti;
2. svetovanje in pomoč zadevnim osebam, pristojnim za opravljanje storitev in poslov, pri usklajevanju poslovanja družbe za upravljanje z zahtevami, določenimi s predpisi iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Za pravilno in neodvisno delovanje funkcije iz prejšnjega odstavka tega člena, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. družba za upravljanje imenuje osebo, odgovorno za izvajanje funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja ter za redno poročanje upravi družbe za upravljanje zvezi s spremljanjem skladnosti poslovanja;
2. osebe, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja imajo potrebne pristojnosti, vire, strokovno znanje in dostop do vseh potrebnih informacij;
3. uprava zagotovi, da funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja lahko uresničuje in koordinira naloge iz 26. člena na lastno pobudo, vključno s preiskavami morebitnih kršitev politike skladnosti poslovanja iz prvega odstavka 24. člena tega sklepa, ne da bi bili pri tem zaposleni službe skladnosti poslovanja izpostavljeni kakršnim koli poskusom neprimernega vplivanja ali pritiskov s strani člana uprave ali višjega vodstva, z namenom oslabitve neodvisnosti funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja;
4. uprava zagotovi dosledno in pravočasno obravnavo vseh predloženih poročil, ugotovitev in predlogov ukrepov funkcije zagotavljanja skladnosti ter od višjega vodstva ali zaposlenih zahteva ustrezno ukrepanje v zvezi z ugotovljenimi neskladnostmi v skladu z dogovorjenimi roki. Morebitno neupoštevanje priporočil funkcije zagotavljanja skladnosti ter morebitne zamude pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti glede na dogovorjene roke, mora biti pisno utemeljeno s strani naslovnika priporočil;
5. osebe, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja se ne ukvarjajo z opravljanjem storitev ali poslov, ki jih spremljajo;
6. metoda nagrajevanja oseb, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja, ne vpliva na njihovo objektivnost, niti ni verjetno, da bi vplivala nanjo.
(3) Družbi za upravljanje ni treba izpolnjevati zahtev iz 5. točke drugega odstavka tega člena, če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in obseg storitev in poslov, ki jih opravlja, učinkovitost njene funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja ni ogrožena, pri čemer mora ob vsakem trenutku izpolnjevati zahteve iz 4. točke 4. člena tega sklepa.
(4) Uprava družbe za upravljanje mora o imenovanju ali razrešitvi vodje funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja oziroma osebe, ki je pooblaščena in odgovorna za opravljanje nalog navedene funkcije v primerih iz tretjega odstavka tega člena, obvestiti nadzorni svet (v nadaljevanju: odgovorna oseba za funkcijo zagotavljanja skladnosti).
(naloge funkcije skladnosti poslovanja)
(1) Funkcija skladnosti poslovanja uresničuje predvsem naslednje naloge v zvezi z ugotavljanjem in spremljanjem tveganja skladnosti:
1. vzpostavitev in izvajanje programa dela, ki upošteva vsa področja storitev upravljanja investicijskih skladov, morebitnega opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev na podlagi 5. poglavja ZISDU-3 in storitev upravljanja alternativnih investicijskih skladov na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
2. redno pisno poročanje upravi, ki vsebuje opis opravljenih dejavnosti funkcije skladnosti poslovanja z oceno izvajanja in učinkovitosti vzpostavitve in delovanja sistema notranjih kontrol ter povzetek ugotovljenih tveganj in popravnih ukrepov, ki so bili ali bodo sprejeti. Poročila morajo biti sestavljena v ustreznih časovnih razmikih in vsaj enkrat letno. Poročila mora kadar je to ustrezno, prejeti tudi funkcija upravljanja tveganj in služba notranje revizije;
3. svetovanje, vključno z zagotavljanjem podpore za usposabljanje osebja, zagotavljanjem vsakodnevne pomoči osebju in s sodelovanjem pri določanju novih politik in postopkov znotraj družbe za upravljanje oziroma uvajanju novih produktov, ter zagotavljanje da je le-to skladno s predpisi, standardi in notranjimi akti družbe za upravljanje;
4. neodvisna preiskava o morebitnih kršitvah politik skladnosti poslovanja, tudi na podlagi dvostranske komunikacije s katerim koli zaposlenim družbe za upravljanje;
5. preverjanje strukture prejemkov in njenega vpliva na skladnost družbe za upravljanje z zakonodajo, predpisi in notranjimi politikami.
(2) Program dela iz 1. točke prejšnjega odstavka mora določiti prednostne naloge, ki izhajajo iz ocene tveganja skladnosti in s tem zagotoviti celostno spremljanje tveganja skladnosti. Oceno tveganja skladnosti se opravlja redno, da se zagotovi, da osredotočenost in obseg izvajanja programa dela in svetovanja za skladnost ostaneta ustrezna. Prepoznana tveganja je potrebno preverjati redno in občasno po potrebi, da se tako zagotovi, da se upoštevajo morebitna nova pojavljajoča se tveganja (npr. zaradi novih področij poslovanja ali drugih sprememb v strukturi družbe za upravljanje).
(neposreden dostop do nadzornega sveta)
(1) Družba za upravljanje mora odgovorni osebi za funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja zagotoviti redno sodelovanje na sejah nadzornega sveta v delu, ki se nanašajo na tveganje skladnosti ali sejah ustreznih komisij nadzornega sveta, kadar te obstajajo. Odgovorna oseba za funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja na teh sejah zagotavlja analize, ocene in druge informacije glede tveganja skladnosti ter zastopa stališča funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja, ki so v skladu s politikami skladnosti poslovanja. Družba za upravljanje mora odgovorni osebi za funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja zagotoviti dostop do zapisnikov sej nadzornega sveta.
(2) Družba za upravljanje mora zagotoviti, da funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja o svojih ugotovitvah v zvezi s tveganjem skladnosti poslovanja poroča upravi in nadzornemu svetu ter kadar je ustrezno funkciji upravljanja tveganj neovirano in neodvisno. Neovirano poročanje pomeni, da funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja poroča navedenim organom oziroma funkcijam brez morebitnih zahtev ali pritiskov s strani člana uprave ali višjega vodstva po neprimernem prilagajanju ali izpuščanju informacij. Družba za upravljanje mora v ta namen zagotoviti, da je vsebina navedenega poročanja upravi in nadzornemu svetu opredeljena s strani funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja in ne s strani uprave ali nadzornega sveta. Neodvisno obveščanje pomeni, da lahko funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja poroča nadzornemu svetu brez predhodne predložitve zadevnega obvestila upravi v podpis oziroma odobritev.
3.4. Notranja revizija
(služba notranje revizije)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje službo notranje revizije, ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot družbe za upravljanje, neposredno podrejena upravi družbe za upravljanje in ima naslednje odgovornosti:
1. vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje revizijskega načrta za pregled ter ocenjevanje primernosti in učinkovitosti sistemov družbe za upravljanje, delovanja notranjih kontrol in pogodbenih razmerij družbe za upravljanje;
2. izdajanje priporočil na podlagi rezultatov notranjerevizijskih pregledov;
3. preverjanje skladnosti ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti, z navedenimi priporočili;
4. poročanje organom vodenja in nadzora družbe za upravljanje v zvezi z notranjo revizijo.
(2) Namen, pristojnost, odgovornost in naloge službe notranje revizije so opredeljene v ustreznem notranjem aktu, ki ga je po potrditvi s strani uprave odobril nadzorni svet družbe za upravljanje (notranjerevizijska temeljna listina).
(naloge službe notranje revizije)
(1) Služba notranje revizije ima naslednje naloge:
1. spremljanje in vrednotenje učinkovitosti upravljanja tveganj;
2. pregled, vrednotenje in preizkušanje učinkovitosti notranjih kontrol;
3. presojo procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti glede na lastno oceno tveganj družbe za upravljanje;
4. presojo zanesljivosti elektronskega informacijskega sistema;
5. presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil;
6. presojo zanesljivosti in verodostojnosti drugih evidenc po tem sklepu;
7. preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi;
8. preverjanje skladnosti poslovanja družbe za upravljanje s predpisi, politikami, postopki in sprejetimi ukrepi;
9. redno izvajanje presoje zasnove, izvajanja in učinkov politik prejemkov družbe za upravljanje;
10. izvajanje posebnih preiskav.
(2) Služba notranje revizije opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s:
1. standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju;
2. drugimi pravili notranjega revidiranja razvrščenimi v Hierarhijo pravil notranjega revidiranja;
3. notranjimi pravili notranje revizije iz drugega odstavka 28. člena tega sklepa.
(zaposleni v službi notranje revizije)
(1) Za opravljanje nalog notranjega revidiranja družba za upravljanje zaposli najmanj eno osebo, ki je pridobila naziv preizkušeni notranji revizor ali preizkušena notranja revizorka (v nadaljnjem besedilu: notranji revizor) v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2) Osebo iz prvega odstavka tega člena oziroma vodjo službe notranje revizije, če to ni ena in ista oseba, imenuje in razreši uprava ob soglasju nadzornega sveta.
(3) Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, v družbi za upravljanje ne smejo opravljati nobenih drugih nalog.
(4) Nalog notranjega revidiranja ne smejo opravljati člani uprave družbe za upravljanje.
(letni načrt dela službe notranje revizije)
(1) Letni načrt dela službe notranje revizije je zasnovan na oceni tveganj, pridobljeni najmanj enkrat letno.
(2) Letni načrt dela službe notranje revizije sprejme uprava družbe za upravljanje v soglasju z nadzornim svetom.
(3) Letni načrt dela službe notranje revizije obsega najmanj:
1. področja poslovanja, na katerih bo služba notranje revizije opravila pregled poslovanja;
2. opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih s predvideno porabo časa za posamičen načrtovan pregled.
(poročilo o notranjem revidiranju)
(1) Služba notranje revizije najmanj enkrat letno izdela poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega najmanj naslednje vsebine, kot jih določajo standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju:
1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja in z njimi povezanih ugotovitev ter priporočil notranje revizije in morebitna razkritja neskladnosti posla s pravili iz drugega odstavka 29. člena tega sklepa;
2. splošno oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja tveganj;
3. splošno oceno primernosti in učinkovitosti delovanja notranjih kontrol;
4. ugotovitve v zvezi z uresničevanjem priporočil notranje revizije vključno z ugotovitvami v zvezi s spremljanjem napredovanja priporočili iz preteklih obdobij;
5. poročilo o uresničitvi letnega načrta dela z navedbo dejanske porabe časa za posamičen pregled;
6. poročilo o programu zagotavljanja in izboljševanja kakovosti;
7. podatek o zadnji izvedbi zunanjih presoj.
(2) Letno poročilo služba notranje revizije predloži upravi in nadzornemu svetu.
(3) Uprava skupščini družbe za upravljanje predloži najmanj poročilo o uresničitvi letnega načrta dela iz 5. točke prvega odstavka tega člena in povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja z mnenjem nadzornega sveta hkrati s predložitvijo letnega poročila družbe za upravljanje in poročila nadzornega sveta iz 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD-1-UPB3, 33/11, 91/11, 100/11 – sklep US, 32/12, 57/12, 44/13 – odločba US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1).
(izredno obveščanje uprave in nadzornega sveta)
(1) Služba notranje revizije nemudoma obvesti upravo družbe za upravljanje, če pri pregledu poslovanja ugotovi:
1. kršitve 13. člena tega sklepa;
2. kršitev pravil o ločitvi premoženja;
3. obstoj velike verjetnost nastopa okoliščin iz 296. člena oziroma 392. člena ZISDU-3;
4. da ji grozi nelikvidnost ali kapitalska neustreznost;
5. da lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene terjatve v primeru če družba za upravljanje opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti.
(2) Če služba notranje revizije pri pregledu poslovanja ugotovi, da uprava družbe za upravljanje krši pravila upravljanja tveganj, o tem nemudoma obvesti nadzorni svet.
(prenos nalog službe notranje revizije)
(1) Družba za upravljanje lahko, namesto da bi organizirala lastno službo notranje revizije, opravljanje nalog notranje revizije prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.
(2) Za imenovanje in razrešitev osebe, na katero družba za upravljanje prenese opravljanje nalog notranje revizije, se uporablja drugi odstavek 30. člena tega sklepa.
(3) Ne glede na prenos nalog službe notranje revizije na zunanjega izvajalca ostajajo odgovornosti vodje notranje revizije, določene s pravili iz drugega odstavka 29. člena tega sklepa pri ključnem zaposlenem, ki je na podlagi notranje organizacije družbe za upravljanje odgovoren za področje notranje revizije.
3.5. Upravljanje tveganj
(funkcija upravljanja tveganj)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje trajno in učinkovito funkcijo upravljanja tveganj.
(2) Funkcija upravljanja tveganj je hierarhično in funkcionalno ločena od drugih organizacijskih enot družbe za upravljanje.
(3) Družbi za upravljanje ni potrebno izpolnjevati zahteve iz prejšnjega odstavka, če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja, glede na tipe investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter naravo in obseg drugih storitev, ki jih opravlja, trajno in učinkovito izvajanje funkcije upravljanja tveganj ni ogroženo, pri čemer mora ob vsakem trenutku izpolnjevati zahteve iz 4. točke 4. člena tega sklepa.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti funkcija upravljanja tveganj vedno hierarhično in funkcionalno ločena od organizacijskih enot, katerih delovno področje je upravljanje premoženja.
(5) Družba za upravljanje mora biti sposobna v vsakem trenutku dokazati, da so bili sprejeti primerni ukrepi za preprečitev nasprotja interesov, na način, ki omogoča neodvisno izvajanje funkcije upravljanja tveganj, ter da postopki upravljanja tveganj izpolnjujejo zahteve iz 186. in 187. člena ZISDU-3.
(6) Osebo odgovorno za opravljanje funkcije upravljanja tveganj v skladu z določbami tega pododdelka imenuje uprava in o tem obvesti nadzorni svet. K razrešitvi osebe odgovorne za opravljanje funkcije upravljanja tveganj mora dati soglasje nadzorni svet.
(naloge funkcije upravljanja tveganj)
(1) Trajna funkcija upravljanja tveganj ima naslednje naloge:
1. izvaja načrt upravljanja tveganj investicijskih skladov;
2. zagotavlja upoštevanje omejitev izpostavljenosti investicijskih skladov tveganjem, vključno z zakonskimi omejitvami v zvezi s skupno izpostavljenostjo in tveganjem nasprotne stranke, v skladu s sklepom Agencije, ki ureja upravljanje tveganj investicijskega sklada;
3. svetuje upravi v zvezi z ugotavljanjem tveganosti vsakega posameznega investicijskega sklada, ki ga upravlja družba za upravljanje;
4. redno pripravlja poročila za upravo in nadzorni svet o:
a. usklajenosti trenutnih ravni tveganja z vnaprej določeno tveganostjo vsakega posamičnega investicijskega sklada;
b. skladnosti vsakega posameznega investicijskega sklada z individualnimi omejitvami relevantnih tveganj, ki velja za ta investicijski sklad;
c. ustreznosti in učinkovitosti postopkov upravljanja tveganj z izrecno navedbo, ali so bili za odpravo morebitnih pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi;
5. upravi in višjemu vodstvu redno poroča o trenutni ravni tveganja pri vsakem investicijskem skladu, ki ga upravlja in vseh dejanskih in predvidljivih kršitvah njegovih omejitev tveganja, z namenom sprejetja pravočasnih in primernih ukrepov;
6. redno ocenjuje, kako struktura variabilnih prejemkov vpliva na profil tveganja družbe za upravljanje.
(2) Funkcija upravljanja tveganj družbe za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve, ima poleg nalog iz prvega odstavka tega člena tudi naloge, ki jih za funkcijo upravljanja tveganj za borznoposredniško družbo določa sklep Agencije, ki ureja pogoje za upravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe.
(3) Osebe, ki opravljajo naloge funkcije upravljanja tveganj, morajo imeti vsa potrebna pooblastila ter dostop do vseh pomembnih informacij, ki jih potrebujejo za izpolnitev nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena.
3.6. Politike in prakse prejemkov
(1) Za namene tega pododdelka pojem »investicijski sklad« pomeni investicijski sklad, kot ga opredeljuje šesti odstavek 5. člena ZISDU-3, pojem »instrumenti« pa pomeni enote investicijskega sklada, ki ga upravlja družba za upravljanje, ali enakovredne lastniške deleže investicijskega sklada ali na deleže vezane instrumente ali enakovredne negotovinske instrumente z enako učinkovitimi spodbudami kot ostali navedeni instrumenti.
(2) Izrazi uporabljeni v tem pododdelku se razlagajo skladno z določbami Smernic za premišljene politike prejemkov na podlagi direktive o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (št. ESMA/2016/575-SL z dne 14. 10. 2016).
(1) Družba za upravljanje v politikah prejemkov zajame:
1. vse oblike plačil ali nadomestil, ki jih izplačuje družba za upravljanje,
2. vsak znesek, izplačan iz sredstev investicijskih skladov, ki jih upravlja, vključno s provizijami za uspešnost izplačanimi neposredno ali posredno v korist zaposlenih s posebno naravo dela;
3. vsak pripis enot investicijskih skladov,
do katerih so upravičeni zaposleni s posebno naravo dela, na podlagi pogodb v zvezi s storitvami opravljenimi za družbo za upravljanje.
(2) Prejemki iz prejšnjega odstavka obsegajo:
1. denarna plačila ali nadomestila in
2. nedenarna nadomestila.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se politike prejemkov ne nanašajo na plačila ali nadomestila, ki izhajajo iz splošnih pogojev zaposlovanja družbe za upravljanje in veljajo enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja tveganja.
(4) Pri prenosu opravljanja storitve upravljanja premoženja vključno z upravljanjem tveganj mora družba za upravljanje zagotoviti, da za osebo, na katero je prenesla opravljanje navedenih storitev, veljajo regulativne zahteve glede prejemkov, ki so enako učinkovite kot zahteve iz tega sklepa, ali pa je z osebo, na katero je prenesla opravljanje navedenih storitev sklenjen pogodbeni dogovor, ki ustrezno ureja prejemke pri tej osebi zaposlenih s posebno naravo dela,kot nadomestilo za uspešno opravljanje storitev v imenu družbe za upravljanje.
(1) Družba za upravljanje za vzpostavitev in izvajanje politik prejemkov opredeli zaposlene s posebno naravo dela v skladu z ZISDU-3 in tem sklepom.
(2) Za zaposlene s posebno naravo dela iz tretjega odstavka 73.a člena ZISDU-3 štejejo:
1. člani uprave in nadzornega sveta;
2. osebe, zadolžene za izvajanje trajnih funkcij notranjih kontrol (v nadaljevanju: zaposleni v notranjih kontrolah);
3. vodje upravljanja premoženja, administracije, trženja in kadrovske službe;
4. drugi zaposleni, ki pri svojem delu prevzemajo tveganja;
5. drugi zaposleni, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so enaki ali večji od prejemkov uprave ali zaposlenih, ki pri svojem delu prevzemajo tveganja.
(3) Družba za upravljanje lahko iz politik prejemkov izvzame določene kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, če utemelji, da nimajo pomembnega vpliva na profil tveganja družbe za upravljanje ali profil tveganja investicijskih skladov, ki jih upravlja.
(4) Družba za upravljanje za namen ugotavljanja pomembnosti vpliva na njen profil tveganja oziroma profil tveganja investicijskih skladov, ki jih upravlja, analizira delovne naloge in odgovornosti posameznih zaposlenih ter določi merila, na podlagi katerih lahko preveri, ali so zajeti ustrezni zaposleni.
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in izvaja politike prejemkov na podlagi načela sorazmernosti, skladno z drugim odstavkom 73.b člena ZISDU-3.
(2) Družba za upravljanje pri uporabi načela sorazmernosti upošteva zlasti naslednja merila:
1. na ravni družbe za upravljanje:
a. velikost družbe za upravljanje in investicijskih skladov, ki jih upravlja;
b. organizacijski ustroj družbe za upravljanje in investicijskih skladov, ki jih upravlja;
c. lastnosti, področje in kompleksnost dejavnosti družbe za upravljanje in investicijskih skladov, ki jih upravlja;
2. na ravni zaposlenega s posebno naravo dela:
a. obseg obveznosti, ki jih posamezni zaposleni lahko prevzame v imenu družbe za upravljanje;
b. velikost skupine oseb, ki ima le kolektivno možnost pomembnega vpliva na profil tveganosti družbe za upravljanje;
c. strukturo prejemkov zaposlenih (kot na primer znesek prejetih variabilnih prejemkov, delež variabilnih prejemkov).
(družbe za upravljanje, ki so del skupine)
Družba za upravljanje, ki je podrejena družba banke ali druge kreditne institucije, pri vzpostaviti politik prejemkov upošteva načela prejemkov, kot jih določa ZISDU-3 in ta sklep.
(uporaba sektorskih pravil)
(1) Zaposleni v družbi za upravljanje, ki izvajajo storitve, za katere veljajo različna sektorska pravila o prejemkih, so nagrajeni:
1. na podlagi dejavnosti, ki jih izvajajo na sorazmerni osnovi, če je mogoče izpostaviti posamezno dejavnost, ali
2. z uporabo sektorskih pravil o prejemkih, ki se štejejo za bolj učinkovita pri doseganju rezultatov, ki odvračajo od neprimernega tveganja in usklajujejo interese ustreznih posameznikov z interesi vlagateljev v investicijske sklade ali drugega premoženja, ki ga upravljajo.
(2) V primeru opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev so zaposleni nagrajeni v skladu s prvim odstavkom tega člena na podlagi pravil iz tega sklepa in na podlagi pravil zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov ter na njegovi podlagi izdanih splošnih aktov, ki urejajo prejemke.
(finančno stanje družbe za upravljanje in variabilni prejemki)
(1) Družba za upravljanje zagotovi, da politika prejemkov zagotavlja ustrezno ravnovesje med finančnim stanjem družbe za upravljanje ter dodeljevanjem, izplačevanjem in dospelostjo variabilnih prejemkov.
(2) Družba za upravljanje upošteva vpliv načrtovanih izplačil variabilnih prejemkov, vključno z njihovim odloženim delom, na osnovni kapital in kapitalsko ustreznost družbe za upravljanje.
(3) Če družba za upravljanje ugotovi, da je trdno finančno stanje družbe za upravljanje ogroženo oziroma bi lahko postalo ogroženo mora:
1. zmanjšati obseg sredstev namenjenih za izplačilo variabilnih prejemkov v poslovnem letu;
2. uporabiti ukrepe, s katerimi prejemke prilagodi uspešnosti (malusi, vračilo prejemkov);
3. čiste dobičke uporabiti za okrepitev njenega finančnega stanja.
(4) Družba za upravljanje, ki je v določenem letu zmanjšala obseg sredstev namenjenih za izplačilo variabilnih prejemkov, tega zmanjšanja ne sme nadomestiti s povečevanjem deleža variabilnih prejemkov v letih, ki sledijo, razen če je to upravičeno glede na finančno stanje družbe za upravljanje.
(upravljanje sistema prejemkov družbe za upravljanje)
(1) Nadzorni svet družbe za upravljanje:
1. sprejeme in redno preverja ustreznost sprejetih politik prejemkov;
2. potrjuje spremembe politik prejemkov;
3. nadzira izvajanje politik prejemkov;
4. zagotavlja, da so politike prejemkov skladne z dobro premišljenim in učinkovitim upravljanjem tveganja in da so postopki dodelitve prejemkov jasni, dokumentirani in notranje transparentni;
5. določa in nadzira nagrajevanje uprave družbe za upravljanje;
6. vsaj enkrat letno zagotovi preverjanje izvajanja politik prejemkov, in sicer:
a. ali sistem deluje v skladu s sprejetimi politikami (kot na primer ustreznost izplačanih prejemkov);
b. ali je sistem prejemkov skladen z veljavno zakonodajo in načeli ter dobro prakso;
7. če na podlagi letnega pregleda iz prejšnje točke izhaja, da sistem prejemkov ne deluje, kot je bilo načrtovano ali predpisano, poskrbi za pravočasno uvedbo načrta za odpravo pomanjkljivosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko politike prejemkov in nagrajevanje uprave sprejeme skupščina družbe za upravljanje, pri čemer predloge gradiv pripravi nadzorni svet, ki je tudi odgovoren za pravilno izvajanje in nadzor nad spremembami v politikah prejemkov in njihovem izvajanju.
(3) Prejemki nadzornega sveta so praviloma določeni v fiksnem znesku. Če so prejemki nadzornega sveta določeni tudi z variabilno komponento, mora biti ta usklajena z nalogami spremljanja in nadzora posameznega člana nadzornega sveta, tako da se upoštevajo posameznikove sposobnosti in doseženi rezultati. V primeru prejemkov izplačanih v instrumentih, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kot na primer obdobja zadržanja do izteka mandata, da se ohrani neodvisnost presoje navedenih članov nadzornega sveta.
(4) Družba za upravljanje zagotovi, da imajo zaposleni v notranjih kontrolah ustrezno vlogo in pristojnosti pri oblikovanju, nadzoru in pregledovanju ustreznosti politik prejemkov za poslovna področja, ki jih ti zaposleni nadzirajo.
(5) Družba za upravljanje v politikah prejemkov zagotovi, da se prejemki zaposlenih v notranjih kontrolah oblikujejo na podlagi doseženih ciljev notranjih kontrol, v okviru katerih delujejo, in ne v celoti na podlagi uspešnosti družbe za upravljanje.
(naloge komisije za prejemke)
Komisija za prejemke ustanovljena v skladu z 73.c členom ZISDU-3 mora v povezavi z nalogami iz četrtega odstavka 73.c člena ZISDU-3:
1. imeti neomejen dostop do podatkov in informacij v zvezi s postopkom odločanja nadzornega sveta o vzpostavitvi in izvajanju sistema prejemkov;
2. imeti neomejen dostop do informacij in podatkov funkcije upravljanja tveganja družbe za upravljanje in drugih funkcij sistema notranjih kontrol;
3. zagotoviti ustrezno vključitev notranje revizije in drugih relevantnih funkcij družbe za upravljanje v postopek vzpostavitve in izvajanje politik prejemkov;
4. nadzornemu svetu in, če je relevantno, skupščini družbe za upravljanje, posredovati informacije o izvajanju svojih nalog.
(merila za določitev pomembne družbe za upravljanje)
(1) Merila za določitev pomembne družbe za upravljanje, opredeljena na podlagi dejavnikov iz drugega odstavka 73.c člena ZISDU-3 in določb o sorazmernosti iz 40. člena tega sklepa, so:
1. velikost družbe za upravljanje ali velikost investicijskih skladov, ki jih upravlja;
2. lastnosti notranje organizacije in
3. vrsta, obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.
(2) Šteje se, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoj velikosti, ki jo opredeljujejo kot pomembno družbo za upravljanje, iz prve alineje prvega odstavka tega člena, če vrednost premoženja investicijskih skladov, ki jih upravlja presega 1,25 milijarde EUR.
(3) Šteje se, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoj kompleksnosti notranje organizacije, ki jo opredeljujejo kot pomembno družbo za upravljanje, iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če:
1. zaposluje več več kot 50 oseb, vključno s tistimi, ki se ukvarjajo z upravljanjem alternativnih investicijskih skladov in opravljanjem storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnimi storitvami ali
2. družba za upravljanje kotira na borzi.
(4) Šteje se, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoj vrste, obsega in kompleksnosti poslov, ki jo opredeljujejo kot pomembno družbo za upravljanje iz tretje alineje prvega odstavka tega člena za potrebe opredelitve pomembne družbe za upravljanje, če:
1. je družba za upravljanje tudi upravljavec alternativnih investicijskih skladov ali
2. opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnimi storitvami.
(5) Da se družba za upravljanje šteje za pomembno družbo za upravljanje, morajo biti pogoji iz prvega odstavka izpolnjeni kumulativno.
(splošne zahteve glede prilagajanja prejemkov tveganjem)
(1) Sistem prejemkov družbe za upravljanje mora biti zasnovan tako, da je skladen s profili tveganja in pravili upravljanja ali akti o ustanoviti investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter cilji iz strategije družbe za upravljanje in investicijskih skladov, ki jih upravlja, hkrati pa upošteva tudi spremembe teh strategij.
(2) Sistem prejemkov mora zagotavljati:
1. ustrezno razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki različnih kategorij zaposlenih;
2. merila za merjenje uspešnosti zaposlenih, organizacijskih enot oziroma določenega investicijskega sklada in uspešnosti družbe za upravljanje;
3. prilagajanje variabilnih prejemkov tveganjem.
(3) Družba za upravljanje pri oblikovanju politik prejemkov ustrezno upošteva, kako bi prejemki vplivali na omejevanje prevzemanja prekomernih tveganj, učinkovitost poslovanja družbe za upravljanje in investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter skladnost politik prejemkov z učinkovitim upravljanjem tveganj.
(4) Če politike prejemkov predvidevajo posebne pokojninske ugodnosti, kot jih opredeljuje Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v 73. točki prvega odstavka 4. člena, za zaposlene s posebno naravo dela, se te lahko izplačajo samo v obliki instrumentov, z obdobjem zadržanja pet let, od dneva upokojitve. V primeru, da zaposleni prekine delovno razmerje pred upokojitvijo, se izplačilo prejemkov iz naslova pokojninskih ugodnosti odloži za obdobje pet let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja.
(5) Družba za upravljanje v politikah prejemkov določi, da izplačila v povezavi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe temeljijo na uspešnosti, doseženi v določenem obdobju, pri čemer ne dopuščajo nagrajevanja zaposlenega za neuspešno delo.
(6) Družba za upravljanje od zaposlenih zahteva, da ti ne uporabljajo osebnih zavarovanj pred tveganji z namenom oslabitve ali izničenja učinkov prilagoditve variabilnih prejemkov tveganjem, ki jo omogočajo njihove pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe. Osebna zavarovanja pred tveganji za namen tega sklepa vključujejo zavarovalne police za zavarovanje osebnih prejemkov ali za zavarovanje odgovornosti (v nadaljnjem besedilu: pogodbe o zavarovanju pred tveganji). Šteje se, da zaposleni uporablja osebna zavarovanja pred tveganji če:
1. ima s tretjo osebo sklenjeno osebno pogodbo o zavarovanju pred tveganji,
2. pogodba o zavarovanju pred tveganji predvideva neposredne ali posredne povrnitve iz naslova zavarovanja pred tveganji v imenu in za račun zaposlenega in
3. so plačila po pogodbi o zavarovanju pred tveganji povezana ali sorazmerna z višino zmanjšanja variabilnih prejemkov zaposlenega zaradi prilagajanja prejemkov tveganjem.
(popolna prilagodljivost variabilnih prejemkov tveganjem)
(1) Družba za upravljanje zagotovi, da politike prejemkov zagotavljajo popolno prilagodljivost variabilnih prejemkov tako, da se v primeru neuspešnosti variabilni prejemki znižajo oziroma se ne izplačajo.
(2) Družba za upravljanje zagotovi, da je razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki različnih kategorij zaposlenih s posebno naravo dela ustrezno uravnoteženo, kar pomeni, da višina celotnih prejemkov zaposlenega ni pomembno odvisna od variabilnega dela prejemkov, hkrati pa še vedno predstavlja učinkovit način spodbujanja zaposlenega za doseganje ali preseganje načrtovanih rezultatov dela.
(3) Fiksni prejemki morajo predstavljati dovolj visok delež v celotnih prejemkih zaposlenega, tako da družba za upravljanje lahko izvaja politiko popolne prilagodljivosti variabilnih prejemkov tveganjem.
(prilagajanje variabilnih prejemkov tveganjem)
(1) Politike prejemkov morajo zagotavljati, da variabilni prejemki, z namenom omejevanja prevzemanja prevelikih tveganj, temeljijo na uspešnosti in so prilagojeni glede na prevzeta tveganja.
(2) Proces prilagajanja variabilnih prejemkov tveganjem sestavljajo:
1. merjenje tveganj in uspešnosti: na podlagi opredeljenih ciljev družbe za upravljanje, posamezne organizacijske enote in zaposlenih ter naložbenih strategij investicijskih skladov, družba za upravljanje določi merila uspešnosti, ki predstavljajo podlago za ocenjevanje uspešnosti zaposlenega v določenem obračunskem obdobju. Pravica do variabilnih prejemkov se dodeli na koncu obračunskega obdobja ali za obdobje znotraj obračunskega obdobja, ki pa ne sme biti krajše od enega leta;
2. nagrajevanje: na podlagi politik prejemkov v zvezi z nagrajevanjem družba za upravljanje na koncu obračunskega obdobja določi skupno višino sredstev namenjeno izplačilu variabilnih prejemkov in v skladu z ugotovljeno uspešnostjo, posameznemu zaposlenemu dodeli znesek variabilnih prejemkov;
3. izplačevanje variabilnih prejemkov: družba za upravljanje mora izplačevanje variabilnih prejemkov prilagoditi poslovnim ciklom in priporočeni dobi varčevanja v investicijskih skladih, ki jih upravlja ter njihovim tveganjem, zato mora zagotoviti, da se del variabilnih prejemkov izplača ob zaključku obračunskega obdobja (v nadaljnjem besedilu: izplačani prejemki), izplačilo preostalega dela pa se odloži (v nadaljnjem besedilu: odloženi prejemki). Pred izplačilom odloženega dela se ponovno preveri uspešnost poslovanja in po potrebi izvede prilagajanje prejemkov tveganjem.
(3) Skupne zahteve v zvezi s prilagajanjem variabilnih prejemkov tveganjem:
1. obdobje: družba za upravljanje mora dolžino obdobja za merjenje tveganj in uspešnosti prilagoditi poslovnim ciklom in priporočeni dobi varčevanja v investicijskih skladih, ki jih upravlja ter njihovim naložbenim tveganjem, tako da obračunsko obdobje ter izplačilno obdobje za izplačane in odložene prejemke skupaj zajamejo primerno obdobje;
2. ravni merjenja tveganj in uspešnosti: variabilni prejemki posameznega zaposlenega morajo biti odvisni od njegove individualne uspešnosti, uspešnosti organizacijske enote, v kateri je zaposlen oziroma določenega investicijskega sklada in uspešnosti družbe za upravljanje. Relativni deleži posamezne ravni za določeno delovno mesto morajo biti določeni vnaprej in sorazmerni glede na pomembnost delovnega mesta in odgovornost posameznika;
3. kvantitativna in kvalitativna merila: družba za upravljanje mora pri izvajanju prilagajanja variabilnih prejemkov tveganjem uporabljati kvantitativna in kvalitativna merila (kot na primer merjenje uspešnosti ali tveganj, določitev višine skupnih sredstev namenjenih izplačilu variabilnih prejemkov in prilagoditev zaradi tveganj);
4. presojanje: kadarkoli družba za upravljanje pri merjenju tveganj in uspešnosti ali prilagajanju variabilnih prejemkov tveganjem presoja določene parametre in ključne dejavnike, v zvezi s tem:
a. sprejme politiko, ki določa parametre in ključne dejavnike, ki predstavljajo podlago za presojo;
b. vodi jasno in popolno dokumentacijo v zvezi s sprejeto odločitvijo;
c. vključi relevantne zaposlene v sistemu notranjih kontrol;
d. pridobi ustrezne odobritve (uprave, nadzornega sveta ali komisije za prejemke);
e. upošteva osebne spodbude vodje, ki izvaja presojo.
(merjenje tveganj in uspešnosti)
(1) Družba za upravljanje pri merjenju tveganj upošteva vsa tveganja, ki so ali bi lahko nastala pri poslovanju, pri čemer mora razmejiti tveganja, ki se nanašajo na družbo za upravljanje, investicijske sklade, ki jih upravlja, organizacijske enote in posamezne zaposlene.
(2) Za merjenje tveganj družba za upravljanje uporablja metode merjenj tveganj iz politik upravljanja tveganj investicijskih skladov, ki jih upravlja.
(3) Pri merjenju tveganj mora družba za upravljanje upoštevati tudi tveganja, ki izhajajo iz opravljanja storitev upravljanja alternativnih investicijskih skladov ter opravljanja storitev gospodarjenja in pomožnih storitev.
(4) Družba za upravljanje za merjenje uspešnosti posameznega zaposlenega uporabi kvantitativna (finančna) in kvalitativna (nefinančna) merila, katerih pomembnost je odvisna od nalog in odgovornosti posameznika.
(5) Družba za upravljanje za merjenje uspešnosti lahko uporablja absolutna merila (merila, ki jih družba za upravljanje vzpostavi na podlagi lastne strategije) ali relativna merila (kot na primer primerjava zaposlenih znotraj družbe za upravljanje ali primerjava z drugimi družbami za upravljanje).
Družba za upravljanje v zvezi z nagrajevanjem med drugim upošteva, da se:
1. pri določitvi skupne višine sredstev namenjenih variabilnim prejemkom in pri dodeljevanju prejemkov posameznim zaposlenim, upoštevajo vsa obstoječa tveganja in tveganja, ki bi lahko nastala;
2. izvede vnaprejšnja prilagoditev variabilnih prejemkov tveganjem, zaradi možnosti, da merila uspešnosti, uporabljena za določitev skupne višine variabilnih prejemkov, niso zajela vseh tveganj oziroma jih niso zajela v celoti;
3. za prilagajanje prejemkov tveganjem uporabi več različnih kvantitativnih meril, hkrati pa uporabi tudi kvalitativna merila.
(izplačilo variabilnih prejemkov v instrumentih)
(1) Družba za upravljanje v zvezi z izplačili variabilnih prejemkov kot to določa 10. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 73.b člena upošteva, da:
1. izplača variabilne prejemke v obliki instrumentov, kadar to ne vodi v nastajanje konflikta interesov pri zaposlenih in ne vzpodbuja prevzemanja tveganj v nasprotju z določili pravil upravljanja ali akta o ustanovitvi investicijskega sklada;
2. variabilni prejemki, izplačani zaposlenim s posebno naravo dela v obliki instrumentov, bi morali biti instrumenti povezani z investicijskim skladom, v zvezi s katerim zaposleni izvaja svoje dejavnosti, pri čemer mora biti nabor instrumentov razširjen, če je to potrebno, da se prepreči preveliko prevzemanje tveganj v zvezi s takim investicijskim skladom oziroma da se prepreči prevelika koncentracija lastništva investicijskega sklada;
3. pred dospelostjo izplačila prejemkov se za instrumente, ki so predmet izplačila, ne izplača niti dividend niti obresti;
4. instrumente se vrednoti na dan dodelitve ob koncu obračunskega obdobja, vrednost pa je podlaga za določitev minimalnega števila instrumentov in za poznejše naknadne prilagoditve števila instrumentov;
5. kadar skupni variabilni prejemki zaposlenega v posameznem letu ne presegajo zneska 50.000 EUR bruto, družbi za upravljanje v skladu z načelom sorazmernosti iz 40. člena tega sklepa ni potrebno upoštevati zahtev tega člena, če družba za upravljanje v svoji politiki prejemkov pojasni morebitno opredelitev glede uporabe spodnjega praga za potrebe izplačevanja variabilnega prejemka.
(2) Politike prejemkov morajo vsebovati tudi politiko zadržanja, s katero družba za upravljanje določi obdobje zadržanja, to je obdobje, v katerem variabilnih prejemkov, ki so že dospeli in bili izplačani v obliki instrumentov, ni mogoče prodati.
(3) Minimalni delež izplačila v instrumentih iz 10. točke prvega odstavka 73.b člena ZISDU-3 se nanaša na celotni znesek variabilnih prejemkov, in sicer na del plačan vnaprej in na del z odloženim izplačilom, izplačanim v skladu z določbo 53. člena tega sklepa.
(odlog izplačila variabilnih prejemkov)
(1) Družba za upravljanje v politikah prejemkov zagotovi, da se izplačilo dela variabilnih prejemkov odloži.
(2) Načrt odloženih izplačil določa:
1. obdobje odložitve: družba za upravljanje določi obdobje odložitve, na podlagi poslovnega cikla in priporočeni dobi varčevanja v investicijskih skladih ter glede na možnost vplivanja zaposlenih na profil tveganja investicijskih skladov. Najkrajše obdobje odložitve je tri leta. Dejansko obdobje odložitve mora družba za upravljanje prilagoditi odgovornostim in nalogam zaposlenih ter pričakovanim nihanjem vrednosti premoženja investicijskih skladov;
2. delež variabilnih prejemkov, katerih izplačilo je odloženo: delež mora znašati od 40 do 60 odstotkov variabilnih prejemkov, odvisno od možnosti vplivanja zaposlenega (ali kategorije zaposlenih) na profil tveganja investicijskih skladov, odgovornosti in izvajanih nalog ter zneska variabilnih prejemkov;
3. dospelost odloženih izplačil: družba za upravljanje določi kdaj prejemki dospejo v plačilo in postanejo last zaposlenega, pri čemer je točka dospelosti za posamičen del odloženih prejemkov določena najmanj na letni osnovi; naknadna prilagoditev prejemkov po njihovem dospetju je mogoča samo z uporabo dogovora o vračilu prejemkov;
4. obdobje od obračuna do izplačila prvega dela odloženih prejemkov: za namen zagotavljanja ustrezne ocene rezultatov uspešnosti in ustrezne izvedbe naknadne prilagoditve tveganjem, prvi del odloženih prejemkov ne sme biti izplačan prezgodaj po koncu obračunskega obdobja. Obdobje od obračuna do izplačila prvega dela odloženih prejemkov praviloma traja vsaj 12 mesecev, od dneva izvedbe obračuna.
(3) Če skupni variabilni prejemki zaposlenega v posameznem letu ne presegajo zneska 50.000 EUR bruto, družbi za upravljanje v skladu z načelom sorazmernosti iz 40. člena tega sklepa in z 11. točko prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 73.b člena ZISDU-3, ni potrebno upoštevati zahtev tega člena. Družba za upravljanje v svoji politiki prejemkov pojasni morebitno opredelitev glede uporabe spodnjega praga za potrebe izplačevanja variabilnega prejemka.
(prilagajanje variabilnih prejemkov za nazaj)
Politike prejemkov morajo omogočati prilagajanje variabilnih prejemkov tveganjem za nazaj, kar pomeni, da lahko družba za upravljanje po dodelitvi variabilnih prejemkov izvede dodatno prilagoditev prejemkov tveganjem in uspešnosti z uporabo malusov in dogovorov o vračilu prejemkov.
(1) Družba za upravljanje vsaj enkrat letno objavi poročilo o izvajanju politik prejemkov, ki obsega najmanj:
1. opis postopka priprave in sprejetja politik prejemkov in, če je relevantno, podatke o komisiji za prejemke, zunanjih svetovalcih, ki so sodelovali pri oblikovanju politik prejemkov in vlogi ostalih deležnikov; opis regionalnega področja uporabe politike prejemkov družbe za upravljanje, vrst zaposlenih, ki se štejejo za pomembne nosilce tveganja, in merila za njihovo določitev;
2. informacije o povezavi med nagrajevanjem in uspešnostjo ter način zagotavljanja, da so zaposleni v notranjih kontrolah plačani neodvisno od poslovnih aktivnosti, ki jih nadzorujejo;
3. informacijo o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti in prilagajanje variabilnih prejemkov tveganjem;
4. informacije o merilih uporabljenih za dodeljevanje variabilnih prejemkov, vključno s podatkom o obliki izplačila variabilnih prejemkov.
(2) Družba za upravljanje lahko poročilo o izvajanju politik prejemkov objavi kot samostojen dokument ali pa ga vključi v svoje letno poročilo. Šteje se, da je družba za upravljanje ustrezno razkrila vsebine iz prvega odstavka tega člena tudi, če so vključene v razkritje v letnem poročilu investicijskega sklada iz drugega odstavka 205. člena ZISDU-3B.
(3) Družba za upravljanje zagotovi, da so politike prejemkov dostopne vsem zaposlenim družbe za upravljanje, pri čemer zaposlene vnaprej seznani z merili, na podlagi katerih se bodo določali njihovi prejemki.
(4) Zaposleni pri družbi za upravljanje morajo biti seznanjeni s postopkom ocenjevanja in nagrajevanja njihove uspešnosti, postopek sam pa mora biti ustrezno dokumentiran.
4. Vodenje evidenc
4.1. Splošne določbe
(1) Evidenca se vodi s posebno skrbnostjo, tako da se podatki v evidenco vpisujejo takoj ob nastopu dogodka, ki je predmet vnosa v evidenco, oziroma takoj, ko je to mogoče.
(2) Družba za upravljanje evidence vodi v elektronski obliki oziroma na drug primeren način. Evidence in dokumentacijo družba za upravljanje hrani na nosilcu podatkov, na katerem se informacije hranijo tako, da ima Agencija po potrebi dostop do njih, pri čemer mora biti zagotovljena popolno sledljivost sprememb o evidenci in podatkih evidence.
(3) Družba za upravljanje evidence iz 58. in 59. člena tega sklepa ter evidence s področja računovodstva vedno vodi v elektronski obliki.
(4) Podrobnejši organizacijski in tehnični postopki ter sistem notranjih kontrol v zvezi z nadzorom nad vodenjem evidenc, dostopom do podatkov iz evidenc ter njihovim spreminjanjem oziroma ažuriranjem, se določijo s pravili o vodenju evidenc.
(5) Družba za upravljanje način vodenja evidenc, ki vsebujejo osebne podatke, uskladi z določbami zakona in predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(1) Družba za upravljanje evidence, ki jih vodi na podlagi tega sklepa, ZISDU-3 ali drugih predpisov, izdanih na podlagi ZISDU-3, hrani najmanj 5 let po koncu leta, v katerem je bil podatek vpisan v evidenco, kolikor za posamezno evidenco oziroma podatek iz evidence z drugimi zakoni, predpisi ali standardi ni predpisan daljši rok hrambe.
(2) Agencija lahko v izjemnih okoliščinah od družbe za upravljanje zahteva, da hrani katero koli ali vse evidence daljše obdobje, če je to utemeljeno z vrsto finančnega instrumenta ali transakcije in če je to potrebno, da se Agenciji omogoči nadzor na podlagi zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, ZISDU-3 ali drugih predpisov, ki urejajo poslovanje družbe za upravljanje.
(3) V primeru prenehanja dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov je družba za upravljanje dolžna zagotoviti, da so evidence do konca obdobja iz prvega odstavka tega člena dostopne Agenciji, če jih ne prenese na drugo družbo za upravljanje v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(4) V primeru da družba za upravljanje prenese upravljanje investicijskega sklada v skladu z 258. členom ZISDU-3, je dolžna zagotoviti, da so evidence iz prvega odstavka tega člena za obdobje petih let pred nastopom prenosa upravljanja, na voljo družbi za upravljanje, na katero je prenesla upravljanje tega investicijskega sklada.
4.2. Evidenca premoženjskih transakcij
(1) Družba za upravljanje v zvezi s premoženjem posamičnega investicijskega sklada vodi evidenco premoženjskih transakcij, ki vsebuje dovolj informacij, da je v vsakem trenutki mogoče rekonstruirati naročilo in izvedeno transakcijo.
(2) Evidenca premoženjskih transakcij mora vsebovati podatke določene s prilogo 1 tega sklepa.
4.3. Evidenca imetnikov investicijskih kuponov
(1) Družba za upravljanje ločeno za vsak vzajemni sklad, alternativni vzajemni sklad, podsklad krovnega sklada oziroma podsklad alternativnega krovnega sklada vodi evidenco imetnikov investicijskih kuponov.
(2) Evidenca imetnikov investicijskih kuponov vsebuje podatke določene s prilogo 2 tega sklepa.
(posebne zahteve glede načina vodenja evidence in roka hrambe evidence)
(1) Vodenje evidence imetnikov investicijskih kuponov omogoča povezljivost evidenc med vzajemnimi skladi, podskladi krovnega sklada oziroma alternativnimi skladi oziroma različnimi razredi investicijskih kuponov vzajemnih skladov, podskladov in alternativnih skladov v upravljanju posamezne družbe za upravljanje, tako da je možno podatke oziroma izpise za posameznega imetnika investicijskih kuponov pridobiti tudi na ravni vseh vzajemnih skladov, podskladov krovnega sklada oziroma alternativnih skladov in njihovih razredov investicijskih kuponov.
(2) Ne glede na prvi odstavek 57. člena tega sklepa se podatki iz evidence imetnikov investicijskih kuponov hranijo najmanj 10 let, računano od dneva, ko je družba za upravljanje imetniku izplačala celotno odkupno vrednost investicijskega kupona.
4.4. Evidence s področja obvladovanja nasprotij interesov
(1) Družba za upravljanje vodi seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se štejejo za z družbo za upravljanje povezane osebe, iz tretjega odstavka 19. člena ZISDU-3.
(2) Seznam povezanih oseb vsebuje podatke določene s prilogo 3 k temu sklepu.
(3) Družba za upravljanje v politiki obvladovanja nasprotij interesov iz 69. člena tega sklepa podrobneje določi ukrepe za pridobivanje in usklajevanje podatkov, ki se vpisujejo v seznam povezanih oseb in način obveščanja skrbnika o podatkih iz seznama povezanih oseb, ki so potrebni za učinkovito opravljanje skrbniških storitev.
(4) Ne glede na prvi odstavek 57. člena tega sklepa se podatki v seznamu povezanih oseb hranijo še 10 let od prenehanja povezanosti osebe z družbo za upravljanje.
(evidenca storitev in poslov, v zvezi s katerimi je oziroma bi lahko nastalo nasprotje interesov)
Družba za upravljanje vodi evidenco storitev in poslov v zvezi z upravljanjem investicijskih skladov in v zvezi s storitvami za druge stranke, ki jih izvaja sama ali druga oseba v njenem imenu, pri katerih je nastalo ali bi, v primeru dlje časa trajajočega izvajanja, lahko nastalo nasprotje interesov z bistvenim tveganjem povzročitve škode interesom enega ali več investicijskih skladov ali drugih strank družbe za upravljanje.
(evidenca osebnih transakcij)
(1) Družba za upravljanje vodi evidenco osebnih transakcij zadevnih oseb iz prvega odstavka 72. člena tega sklepa, ki vsebuje podatke pridobljene skladno z 2. točko drugega odstavka 72. člena tega sklepa.
(2) Kadar posamične storitve oziroma posle za družbo za upravljanje izvaja pooblaščenec, je družba za upravljanje dolžna zagotoviti, da pooblaščenec vodi evidenco osebnih transakcij zadevnih oseb iz prvega odstavka 72. člena tega sklepa ter podatke iz evidence družbi za upravljanje na njeno zahtevo nemudoma posreduje.
(3) Evidenca osebnih transakcij vsebuje tudi podatek o vsakršni dopustitvi ali prepovedi v zvezi s posamezno transakcijo.
(druge evidence s področja obvladovanja nasprotij interesov)
Za uresničevanje drugega odstavka 72. člena tega sklepa družba za upravljanje vodi tudi:
1. seznam zadevnih oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij iz 76. člena ZISDU-3;
2. seznam vrednostnih papirjev, v zvezi z izdajo ali izdajateljem katerih je pridobila zaupne podatke ali podatke, ki imajo značilnost notranje informacije po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(posebne zahteve glede načina vodenja evidenc)
(1) Družba za upravljanje vodi evidence s področja obvladovanja nasprotij interesov ločeno, oziroma jih delno ali v celoti združi. tako da je v vsakem trenutku mogoč vpogled v evidenco na podlagi kriterija storitve ali posla, v zvezi s katerimi je oziroma bi lahko nastalo nasprotje interesov (62. člen tega sklepa), kriterija oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij (1. točka 64. člena tega sklepa), kriterija vrednostih papirjev, v zvezi z izdajo ali izdajateljem katerih je pridobila zaupne podatke ali podatke, ki imajo značilnost notranje informacije (2. točka 64. člena tega sklepa), oziroma kriterija sklenjene osebne transakcije (63. člen tega sklepa).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se seznam povezanih oseb vedno vodi ločeno.
4.5. Druge evidence
(evidenca pritožb vlagateljev)
Družba za upravljanje vodi evidenco o prejetih pritožbah vlagateljev iz 14. člena tega sklepa, ter ukrepih, sprejetih za njihovo reševanje.
(evidenca skrbnih pregledov naložb)
(1) Družba za upravljanje vodi evidenco skrbnih pregledov naložb investicijskih skladov iz tretjega odstavka 77. člena tega sklepa in evidenco skrbnih pregledov indeksov iz šestega in sedmega odstavka 53. člena tega sklepa, če upravlja vsaj en sklad, opredeljen kot indeksni investicijski sklad iz 18. člena Sklepa o ključnih elementih investicijskega sklada ter tipih in vrstah investicijskih skladov.
(2) Evidenca skrbnih pregledov obsega potek skrbnega pregleda iz tretjega odstavka 77. člena tega sklepa oziroma šestega in sedmega odstavka 77. člena tega sklepa in spremljajočo dokumentacijo.
5. Nasprotje interesov
(merila za ugotavljanje nasprotij interesov)
(1) Družba za upravljanje opredeli vrste nasprotij interesov, ki lahko nastanejo pri opravljanju njenih storitev in poslov in katerih nastop lahko škoduje interesom investicijskih skladov, ki jih upravlja, oziroma drugih strank, pri tem pa kot minimalno merilo upošteva, ali so izpolnjene katere od naslednjih okoliščin:
1. družba za upravljanje, zadevna oseba oziroma oseba, ki je z družbo za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, bo verjetno na račun investicijskega sklada oziroma na račun druge stranke ustvarila finančni dobiček ali se izognila finančni izgubi;
2. oseba iz 1. točke tega odstavka ima določen interes v zvezi z rezultatom storitve ali posla, ki se opravlja za investicijski sklad ali drugo stranko, ali interes v zvezi s transakcijo, ki se opravi za račun investicijskega sklada ali druge stranke, pri čemer je ta interes drugačen od interesa investicijskega sklada oziroma druge stranke;
3. oseba iz 1. točke tega odstavka zaradi finančne ali druge spodbude, postavi interes drugega investicijskega sklada oziroma druge stranke ali skupine strank pred interes posameznega investicijskega sklada oziroma posamezne stranke;
4. oseba iz 1. točke tega odstavka opravlja enake posle za investicijski sklad kot za drugo stranko oziroma stranke, ki niso investicijski skladi;
5. oseba iz 1. točke tega odstavka prejme ali bo prejela od osebe, ki ni investicijski sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje, oziroma ki ni druga stranka, ekonomsko korist v zvezi s storitvijo, ki se opravlja za investicijski sklad, oziroma v zvezi s storitvijo, ki se opravlja za drugo stranko, v obliki denarnih sredstev, blaga ali storitev, ki odstopajo od standardnega plačila za tako storitev.
(2) Družba za upravljanje pri ugotavljanju vrst nasprotij interesov upošteva:
1. interese družbe za upravljanje, vključno s tistimi, povezanimi z uspešnostjo pri opravljanju storitev in poslov ali tistimi, ki izhajajo iz pripadnosti družbe za upravljanje skupini ter interese strank in dolžnost družbe za upravljanje do investicijskih skladov, ki jih upravlja;
2. interese dveh ali več investicijskih skladov, ki jih upravlja;
3. interese strank, za katere opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve.
(politika obvladovanja nasprotij interesov)
(1) Družba za upravljanje sprejme, izvaja in vzdržuje učinkovito politiko obvladovanja nasprotij interesov, ki upošteva naravo, obseg in kompleksnost poslovanja družbe za upravljanje in je sorazmerna z velikostjo in organizacijo družbe za upravljanje.
(2) Če je družba za upravljanje članica skupine, politika obvladovanja nasprotij interesov upoštevati tudi okoliščine, s katerimi je družba za upravljanje seznanjena ali bi morala biti seznanjena, ki lahko pripeljejo do nasprotja interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih članic skupine.
(3) Politika obvladovanja nasprotij interesov vsebuje tudi:
1. opredelitev okoliščin, ki upoštevaje storitve in posle, ki jih opravlja družba za upravljanje ali njen pooblaščenec, predstavljajo ali zaradi katerih lahko nastane nasprotje interesov, ki bi lahko znatno škodovalo interesom investicijskih skladov oziroma ene ali več drugih strank;
2. postopke, ki jih je treba izvajati, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obvladovanje teh nasprotij.
(4) Kadar družba za upravljanje opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve, politika obvladovanja nasprotij interesov vsebuje tudi:
1. opis ukrepov in kontrolnih mehanizmov, ki zagotavljajo obvladovanje nasprotja interesov in izvrševanje omejitve družbe za upravljanje, ki opravlja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti pri morebitnem nalaganju premoženja strank v enote investicijskih skladov, ki jih upravlja ta družba za upravljanje samo ob izrecnem pisnem soglasju stranke (drugi odstavek 154. člena ZISDU-3);
2. opis načina, na podlagi katerega bo družba za upravljanje zagotovila enako obravnavanje premoženja investicijskih skladov in premoženja drugih strank ter spoštovanje določb o najboljši izvedbi in o pravilih ravnanja z naročil iz tega sklepa tako za investicijske sklade kot za druge stranke;
3. navedbo možnih drugih nasprotij interesov, ki lahko po mnenju družbe za upravljanje nastanejo pri opravljanju storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in navedbo ukrepov, s katerimi se jim bo izognila.
(neodvisnost pri obvladovanju nasprotij interesov)
(1) Postopki in ukrepi iz 2. točke tretjega odstavka 69. člena tega sklepa morajo zagotoviti, da lahko zadevne osebe, ki za družbo za upravljanje opravljajo posamezne posle, pri katerih obstaja možnost nastopa nasprotja interesov, te posle opravljajo s stopnjo neodvisnosti, ki ustreza velikosti in značilnostim storitev družbe za upravljanje in skupine, kateri pripada, ter znatnosti tveganja oškodovanja interesov strank.
(2) Za izpolnitev zahteve iz prejšnjega odstavka tega člena družba za upravljanje, upoštevaje značilnosti, obseg in zapletenost storitev, ki jih opravlja, določi najmanj:
1. učinkovite postopke za preprečevanje ali nadziranje izmenjave informacij med zadevnimi osebami, ki opravljajo storitve in posle upravljanja premoženja investicijskih skladov s tveganjem nastanka nasprotja interesov, če bi lahko izmenjava takih informacij škodovala interesom ene ali več strank;
2. ločen notranji nadzor nad zadevnimi osebami, katerih aktivnosti so povezane z izvajanjem storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov za račun investicijskih skladov, oziroma opravljanje storitev in poslov za druge stranke ali za vlagatelje, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju, ali ki kako drugače zastopajo različne interese, ki bi lahko bili v nasprotju, vključno z interesi družbe za upravljanje;
3. prepoved kakršnekoli neposredne povezave med plačilom zadevnim osebam, ki se ukvarjajo v glavnem z eno vrsto storitev in poslov, in plačilom ali ustvarjenimi prihodki drugih zadevnih oseb, ki se ukvarjajo v glavnem z drugimi storitvami in posli, če bi lahko v zvezi s temi storitvami in posli nastalo nasprotje interesov;
4. ukrepe, ki bodo preprečili ali omilili, da bi kdorkoli neprimerno vplival na način izvajanja storitev upravljanja investicijskih skladov s strani zadevnih oseb;
5. ukrepe, ki bodo preprečili ali obvladovali vzporedno ali zaporedno vključenost zadevne osebe v ločene storitve in posle upravljanja investicijskih skladov ali storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve, kadar bi tako ukvarjanje lahko škodovalo ustreznemu obvladovanju nasprotja interesov.
(3) Kadar družba za upravljanje opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve oziroma storitve na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, ukrepe in postopke iz prejšnjega odstavka določi tudi na nivoju teh storitev ter v povezavi z storitvami in posli upravljanja investicijskih skladov na podlagi ZISDU-3.
(4) Kadar ukrepi in postopki, sprejeti v skladu s tem členom, ne zagotavljajo zadostne stopnje neodvisnosti, kot jo zahteva prvi odstavek tega člena, Agencija od družbe za upravljanje zahteva, da sprejme drugačne oziroma dodatne ukrepe in uvede postopke, ki so nujni in primerni za dosego namena neodvisnosti pri obvladovanju nasprotij interesov.
(upravljanje storitev in poslov, ki omogočajo nastanek škodljivih nasprotij interesov)
(1) Kadar je verjetno, da organizacijska in administrativna ureditev družbe za upravljanje glede obvladovanja nasprotij interesov ne zadošča za preprečitev nastanka tveganja oškodovanja interesov investicijskih skladov, drugih strank oziroma imetnikov enot, morajo biti uprava oziroma pristojni zaposleni družbe za upravljanje o tem nemudoma obveščeni, da lahko sprejmejo potrebno odločitev in zagotovijo ravnanje družbe za upravljanje v najboljšem interesu investicijskih skladov, ki jih upravlja, drugih strank oziroma v interesu imetnikov enot.
(2) Družba za upravljanje določi način obveščanja na podlagi prejšnjega odstavka vključno z obveščanjem mimo linij poročanja, določenih z internimi akti.
(3) Družba za upravljanje v prvem letnem ali polletnem poročilu investicijskega sklada, ki sledi nastopu okoliščin iz prvega odstavka tega člena navede sprejete odločitve iz prvega odstavka tega člena ter razloge zanje.
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje primerno ureditev, s katero preprečuje zadevnim osebam, ki so vključene v storitve in posle pri katerih lahko nastane nasprotje interesov, ali ki imajo dostop do notranjih informacij iz Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L št. 173 z dne 16. 4. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 596/2014/EU), oziroma notranjih informacij iz 76. člena ZISDU-3:
1. sklenitev osebne transakcije, zaradi katere bi prišlo do kršitev pravil o zlorabi trga iz Uredbe 596/2014/EU oziroma do kršitev pravil o prepovedi zlorabe notranjih informacij iz pododdelka 2. 2. 3. ZISDU-3 ali zaradi katere bi prišlo oziroma bi lahko prišlo do konflikta z obveznostmi družbe za upravljanje na podlagi drugih pravil poslovanja pri opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev;
2. svetovanje ali nagovarjanje drugih oseb, razen v okviru opravljanja rednih del in nalog, naj sklenejo posel, ki bi bil, če bi se uvrstil med osebne transakcije, prepovedan na podlagi 1. točke tega odstavka, oziroma na podlagi določb sklepa Agencije, ki prepoveduje osebne transakcije finančnim analitikom in drugim zadevnim osebam v borznoposredniški družb, ali bi na kakršenkoli drug način pomenil zlorabo informacij, ki se nanašajo na še neizvršena naročila za račun investicijskega sklada in drugih strank;
3. zunanji izvajalci, ki so dolžni spoštovati določbe tega člena, so zadolženi, da družbi za upravljanje na zahtevo posredujejo podatke iz evidence, ki jo vodijo na podlagi 4. točke tega odstavka;
4. razkritje informacij ali posredovanje mnenja drugim osebam, razen v okviru opravljanja rednih del in nalog, če zadevna oseba ve oziroma se lahko razumno pričakuje, da bi morala vedeti, da bo na podlagi teh informacij druga oseba storila dejanje, prepovedano na podlagi 1. ali 2. točke tega odstavka oziroma na podlagi določb sklepa Agencije, ki prepoveduje osebne transakcije finančnim analitikom in drugim zadevnim osebam v borznoposredniški družb, ali kako drugače zlorabila informacije, ki se nanašajo na odprta naročila za račun investicijskega sklada in drugih strank oziroma da bo razkrito informacijo posredovala tretji osebi z namenom, da slednja stori takšno dejanje.
(2) Ureditev iz prvega odstavka tega člena je primerna, če družba za upravljanje izpolnjuje zlasti naslednje pogoje:
1. zadevne osebe iz prvega odstavka tega člena so seznanjene z omejitvami glede osebnih transakcij in ukrepov, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila v zvezi z osebnimi transakcijami;
2. ureditev zagotavlja, da je družba za upravljanje nemudoma obveščena o vsaki osebni transakciji sklenjeni s strani zadevne osebe iz prvega odstavka tega člena, tako da zadevna oseba o vsaki osebni transakciji neposredno obvesti družbo za upravljanje ali tako da je družbi za upravljanje kako drugače omogočeno, da identificira tovrstne transakcije;
3. družba za upravljanje vodi evidenco osebnih transakcij iz 63. člena tega sklepa.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljata za:
1. osebne transakcije, izvedene v okviru opravljanja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, če v zvezi z izvedbo transakcije ni predhodno prišlo do komunikacije med osebo, ki opravlja storitev gospodarjenja in drugo zadevno osebo ali osebo, za račun katere se opravi transakcija;
2. osebne transakcije, katerih predmet so enote KNPVP skladov oziroma alternativnih investicijskih skladov, ki so podvrženi nadzoru na podlagi zakonodaje države članice, ki zahteva enako stopnjo razpršitve tveganja, če zadevna oseba ali oseba, za račun katere se opravi transakcija, ne sodeluje pri upravljanju tega sklada.
(politike uveljavljanja glasovalnih pravic)
(1) Družba za upravljanje izdela ustrezne in učinkovite politike odločanja o tem, kdaj in kako bo uveljavljala glasovalne pravice, ki izhajajo iz finančnih instrumentov v sredstvih investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje, ki ga upravlja, da bo s tem zagotavljala izključno korist investicijskega sklada.
(2) Politika iz prvega odstavka tega člena določa ukrepe in postopke za:
1. spremljanje korporativnih akcij izdajatelja;
2. uveljavljanje glasovalnih pravic v skladu z naložbenimi cilji in naložbeno politiko zadevnega investicijskega sklada;
3. preprečevanje ali obvladovanje vseh nasprotij interesov, ki izhajajo iz uveljavljanja glasovalnih pravic.
(3) Povzetek politik iz prvega odstavka tega člena mora biti vlagateljem dosegljiv na spletni strani družbe za upravljanje.
(4) Družba za upravljanje imetnikom enot na njihovo zahtevo brezplačno pojasni podrobnosti odločitev, sprejetih na podlagi politik iz prvega odstavka tega člena.
6. Zagotavljanje neprekinjenega poslovanja
(načrti neprekinjenega poslovanja in krizni načrti)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi krizne načrte in načrte neprekinjenega poslovanja v pogojih hudih motenj poslovanja. Načrt neprekinjenega poslovanja je dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
(2) Načrt neprekinjenega poslovanja mora ob nastopu hudih motenj poslovanja zagotoviti, da so pomožne zmogljivosti za nadaljevanje poslovnih aktivnosti čim prej na razpolago. Krizni načrt mora ob nastopu hudih motenj poslovanja v primernem času zagotoviti ponovno vzpostavitev normalnega delovanja motenih delovnih procesov in sistemov družbe za upravljanje.
(3) Načrt neprekinjenega poslovanja in krizni načrt morata med drugim določati:
1. pristojnosti in odgovornosti glede začetnega odziva na dogodke, ki se odrazijo v večji motnji ali prekinitvi bistvenih sistemov in procesov;
2. pristojnosti in odgovornosti za izvedbo aktivnosti za obnovitev bistvenih sistemov in procesov;
3. časovne okvire za okrevanje bistvenih sistemov in procesov;
4. ključne zaposlene in postopke za zagotavljanje neprekinjenega delovanja bistvenih sistemov in procesov;
5. komunikacijske tokove, ki se uporabljajo v pogojih hudih motenj poslovanja.
(4) Družba za upravljanje zagotovi, da so z načrti neprekinjenega poslovanja in kriznimi načrti seznanjeni vsi zaposleni.
(5) Družba za upravljanje zagotovi redno testiranje načrtov neprekinjenega poslovanja in kriznih načrtov z namenom ocenjevanja njihove učinkovitosti in primernosti. O rezultatih testiranja mora biti obveščena uprava družbe za upravljanje.
(6) Družba za upravljanje zagotovi redno ažuriranje načrtov neprekinjenega poslovanja in kriznih načrtov zaradi zagotavljanja njihove skladnosti s poslovno strategijo ter poslovnimi in delovnimi procesi družbe za upravljanje.
III. PRAVILA RAVNANJA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE
1. Splošne določbe
(dolžnost ravnanja v najboljšem interesu investicijskih skladov in imetnikov enot)
(1) Družba za upravljanje zagotovi pošteno in enakovredno obravnavo imetnikov enot investicijskih skladov, ki jih upravlja. Družba za upravljanje interesov posamezne skupine imetnikov enot ne sme postavljati pred interese katerekoli druge skupine imetnikov enot, kar vključuje skupino imetnikov enot investicijskih skladov, ki premoženja ne zbirajo javno in jih družba za upravljanje upravlja na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.
(2) Družba za upravljanje pri opravljanju storitev in poslov preprečuje nedopustne prakse, za katere se upravičeno pričakuje, da lahko vplivajo na stabilnost in celovitost trga finančnih instrumentov.
(3) Družba za upravljanje za investicijske sklade, ki jih upravlja, uporablja poštene, pravilne in pregledne modele izračunavanja vrednostni enot premoženja in sisteme vrednotenja premoženja, ter mora biti ob vsakem času sposobna dokazati, da so bile naložbe investicijskega sklada pravilno vrednotene.
(4) Družba za upravljanje ravna tako, da se prepreči neupravičeno zaračunavanje stroškov tako investicijskim skladom in drugim strankam kot tudi imetnikom enot.
(5) Določbe drugega do četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za imetnike enot investicijskih skladov, ki premoženja ne izbirajo javno, in ki jih upravlja družba za upravljanje.
2. Skrbni pregled
(1) Družba za upravljanje pri izbiri naložb ter pri stalnem spremljanju naložb investicijskih skladov, ki jih upravlja, ravna z visoko stopnjo skrbnosti, v najboljšem interesu investicijskega sklada ter celovitosti trga.
(2) Družba za upravljanje mora razpolagati z zadostnim znanjem in razumevanjem finančnih instrumentov in drugih sredstev, v katere nalaga premoženje investicijskih skladov, ki jih upravlja.
(politike in postopki skrbnega pregleda)
(1) Družba za upravljanje sprejme politike in postopke skrbnega pregleda ter uvede učinkovito ureditev, ki zagotavlja skladnost naložbenih odločitev sprejetih za račun investicijskega sklada, z naložbenimi cilji, politiko in strategijami ter omejitvami tveganj investicijskega sklada.
(2) Pri sprejemanju politike in postopkov skrbnega pregleda družba za upravljanje upošteva kompleksnost in stopnjo tveganja naložb v katere so lahko vložena sredstva investicijskega sklada oziroma poslov, ki jih lahko sklene za račun investicijskega sklada.
(3) Skrbni pregled posamezne naložbe oziroma posla obsega najmanj pregled izpolnjevanja pogojev in meril, ki jih za dopustnost posamezne naložbe oziroma posla določajo ZISDU-3, sklep Agencije, ki ureja naložbe investicijskega sklada in sklep Agencije, ki ureja tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada.
(4) Z ugotovitvami skrbnega pregleda družba za upravljanje seznani skrbnika, če je od izida skrbnega pregleda odvisna razporeditev posamične naložbe glede na kriterij geografske izpostavljenosti ali glede na kriterij izpostavljenosti do gospodarskega sektorja, in sicer ob prvem nakupu in razporeditvi naložbe kot ob morebitnih spremembah razporeditve naložbe glede na izbrane kriterije.
(5) Pri izvajanju načrta upravljana tveganj posameznega investicijskega sklada družba za upravljanje, kadar je to primerno zaradi narave potencialne naložbe, oblikuje napovedi in izvede analizo vpliva naložbe na sestavo celotnega portfelja investicijskega sklada, njegovo likvidnost in razmerje med prevzetim tveganjem ter pričakovano donosnostjo investicijskega sklada. Analiza mora temeljiti na zanesljivih in aktualnih podatkih, tako v količinskem kot v kvalitetnem smislu.
(6) Družba za upravljanje mora biti v vsakem trenutku sposobna obrazložiti ter upravičiti svojo oceno s predložitvijo kriterijev, ki jih je uporabila pri oceni. Postopki in kriteriji skrbnega pregleda morajo biti predmet preverjanja, da se zagotovi njihova ustreznost.
(7) Družba za upravljanje, ki namerava upravljati indeksni investicijski sklad, kot ga opredeljuje 18. člen Sklepa o ključnih elementih investicijskega sklada ter tipih in vrstah investicijskih skladov, opravi skrbni pregled kvalitete indeksa, ki vključuje pregled, ali metodologija indeksa vsebuje ustrezna pojasnila o utežeh in razvrstitvi komponent glede na naložbeno strategijo in pregled ali je indeks primerno vodilo uspešnosti trga. Skrbni pregled mora zajeti tudi komponente indeksa.
(8) Skrbni pregled iz prejšnjega odstavka obsega tudi oceno razpoložljivosti informacij o indeksu, vključno s tem:
1. ali vsebuje jasen opis vodila;
2. ali obstaja neodvisna revizija in obseg take revizije;
3. pogostost objavljanja indeksa in vpliv tega na sposobnost investicijskega sklada, da izračuna svojo čisto vrednost sredstev oziroma vrednost enote.
3. Najboljša izvedba
(izvrševanje odločitev za trgovanje za račun investicijskega sklada)
(1) Družba za upravljanje upravljanju premoženja investicijskega sklada oziroma opravljanju storitev za druge stranke vse odločitve za trgovanje za račun oziroma v imenu in za račun (v nadaljnjem besedilu: za račun) investicijskega sklada oziroma za račun druge stranke izvrši v najboljšem interesu tega investicijskega sklada oziroma druge stranke.
(2) Šteje se, da je družba za upravljanje ravnala v skladu s prejšnjim odstavkom, če je pri izvrševanju odločitev za trgovanje za račun investicijskega sklada oziroma druge stranke opravila vse potrebno za izvršitev naročila pod pogoji, ki so za investicijski sklad oziroma stranko najugodnejši, ob upoštevanju dejavnikov, ki so pomembni za izvršitev naročila, kot so cena, stroški, hitrost, verjetnost sklenitve in poravnave posla, vrednost in značilnosti naročila ter druge okoliščine, pomembne za izvršitev naročila.
(3) Družba za upravljanje pri določitvi sorazmernega pomena dejavnikov iz prejšnjega odstavka tega člena upošteva naslednje kriterije:
1. naložbeni cilj in politiko ter tveganja, značilna za investicijski sklad, kot so navedeni v prospektu, pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada oziroma značilnost stranke, vključno z uvrstitvijo stranke v kategorijo profesionalnih ali neprofesionalnih strank;
2. značilnosti naročila;
3. značilnosti finančnih instrumentov, ki so predmet naročila;
4. značilnosti izvedbenih mest, na katera je poslano naročilo.
(politika izvrševanja odločitev za trgovanje)
(1) Družba za upravljanje sprejme in izvaja politiko izvrševanja odločitev za trgovanje, ki ji omogoča izvršitev naročil pod pogoji, ki so za investicijski sklad oziroma stranko najugodnejši ter sprejme in izvaja ureditev, ki ji omogoča učinkovito izpolnjevanje obveznosti iz 78. člena tega sklepa.
(2) Družba za upravljanje redno spremlja učinkovitost izvajanja ureditve ter politike izvrševanja odločitev za trgovanje, zato da se ugotovijo in po potrebi odpravijo njihove pomanjkljivosti. Zlasti redno presoja, ali izvedbena mesta, katerim so poslana naročila, omogočajo njihovo izvršitev pod pogoji, ki so najugodnejši za investicijske sklade in druge stranke.
(3) Družba za upravljanje enkrat letno preveri politiko izvrševanja odločitev za trgovanje. Ob vsaki spremembi, ki bi lahko bistveno vplivala na zmožnost družbe za upravljanje, da dosega izvršitev naročil pod pogoji, ki so najugodnejši za investicijske sklade in druge stranke, družba za upravljanje politiko izvrševanja odločitev za trgovanje preveri nemudoma.
(4) Družba za upravljanje imetnike enot seznani s svojo politiko izvrševanja odločitev za trgovanje in njenimi spremembami.
(5) Družba za upravljanje mora biti zmožna dokazati, da je naročila za trgovanje za račun investicijskega sklada oziroma druge stranke izvedla v skladu s svojo politiko izvrševanja odločitev za trgovanje.
(dajanje naročil za trgovanje za račun investicijskega sklada v izvršitev drugim osebam)
(1) Določbe 78. in 79. člena tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za dajanje naročil v izvrševanje drugim osebam v okviru upravljanja premoženja investicijskih skladov.
(2) Politika izvrševanja odločitev za trgovanje, poleg vsebin iz 79. člena tega sklepa, za vsako vrsto finančnih instrumentov določa tudi subjekte, katerim se lahko posreduje v izvršitev naročilo za trgovanje.
(3) Družba za upravljanje lahko z drugo osebo sklene dogovor o izvrševanju naročil za trgovanje le kadar je ta dogovor skladen z določbami tega člena.
4. Pravila ravnanja z naročili
(1) Družba za upravljanje sprejme in izvaja postopke in ukrepe, ki zagotavljajo takojšnje, pošteno in hitro izvajanje transakcij za račun investicijskega sklada oziroma za račun drugih strank.
(2) Postopki in ukrepi iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo, da se:
1. izvršena naročila strank takoj in natančno evidentirajo ter razporedijo;
2. primerljiva naročila izvršijo v zaporednem vrstnem redu in nemudoma, razen če je to zaradi narave naročila ali prevladujočih tržnih pogojev praktično neizvedljivo ali če interesi investicijskega sklada oziroma druge stranke zahtevajo drugače;
3. finančni instrumenti ali denarni zneski, prejeti v poravnavo izvedenih naročil, nemudoma in pravilno prenesejo na račun ustreznega investicijskega sklada oziroma druge stranke.
(3) Družba za upravljanje ne sme zlorabiti informacij o še ne izvršenih naročilih za investicijski sklad oziroma za drugo stranko, ter sprejeme vse razumne ukrepe, da prepreči zlorabo teh informacij s strani zadevnih oseb.
(združevanje in razdeljevanje naročil za trgovanje)
(1) Družba za upravljanje lahko združuje naročila več investicijskih skladov med seboj oziroma z naročili drugih strank, če je verjetno, da tako izvrševanje naročil ne bo imelo negativnih posledic na doseganje najboljšega možnega izida za katerikoli investicijski sklad oziroma drugo stranko, katerih naročila se združujejo (v nadaljnjem besedilu: naročila za skupni račun).
(2) Družba za upravljanje v politiki izvrševanja odločitev za trgovanje iz 79. člena tega sklepa določi podrobnejša pravila za pošteno porazdelitev učinkov poslov, ki izvirajo iz naročila za skupni račun, vključno s tem, na kakšen način bo pri porazdelitvi finančnih instrumentov oziroma denarnih sredstev, prejetih v poravnavo, in pri delno izvršenih naročilih, obravnavala dosežene količine in cene v primerjavi s količinami in cenami iz naročila.
5. Ekonomske koristi
(pojem ekonomskih koristi)
Družba za upravljanje sme v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje, plačati ali zagotoviti oziroma prejeti ali pridobiti samo naslednje ekonomske koristi:
1. plačila, provizije ali nedenarne koristi, ki jih plača ali zagotovi investicijski sklad ali tretja oseba za račun investicijskega sklada, oziroma jih prejme ali pridobi investicijski sklad ali tretja oseba za račun investicijskega sklada;
2. plačila, provizije ali nedenarne koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba za račun tretje osebe, oziroma jih prejme ali pridobi tretja oseba ali oseba za račun tretje osebe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a. so podatki o obstoju, naravi in znesku ekonomske koristi ali, če zneska ni mogoče določiti, načinu izračuna tega zneska, jasno razkriti imetnikom enot, na način, ki je izčrpen, natančen in razumljiv, pred začetkom opravljanja zadevne storitve;
b. posledica plačila ali zagotovljene ekonomske koristi je izboljšana kakovost zadevne storitve, pri tem pa ne sme biti ovirana dolžnosti družbe za upravljanje, da ravna v najboljšem interesu investicijskega sklada;
3. potrebna plačila, ki omogočajo ali so potrebne za opravljanje zadevne storitve, vključno s stroški hrambe, poravnave ali menjave, zakonske dajatve ali pravni stroški, in ki po svoji naravi ne morejo povzročiti nasprotij z obveznostmi družbe za upravljanje, da posluje pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi investicijskih skladov.
Družba za upravljanje podatke iz 2.a točke prvega odstavka 83. člena tega sklepa razkrije v letnem poročilu družbe za upravljanje v celoti ali v obliki povzetka. Kadar družba za upravljanje podatke iz 2.a točke 83. člena tega sklepa razkrije v obliki povzetka, podrobne podatke razkrije na zahtevo imetnikov enot
(uporaba pri opravljanju storitev gospodarjenja in pomožne storitve)
83. in 84. člen se smiselno uporabljata tudi za stranke za katere družba za upravljanje opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve.
IV. DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA UPRAVLJANJE KOMPLEKSNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV
(dodatne organizacijske zahteve za upravljanje kompleksnih investicijskih skladov na področju notranjih kontrol)
(1) Služba notranje revizije družbe za upravljanje, ki upravlja kompleksne investicijske sklade najmanj enkrat letno:
1. preveri ustreznost upravljanja tveganj kompleksnih investicijskih skladov;
2. pregleda, ovrednoti in preizkusi učinkovitost notranjih kontrol pri upravljanju kompleksnih investicijskih skladov;
3. presodi zanesljivost in verodostojnost računovodskih evidenc in finančnih poročil kompleksnih investicijskih skladov.
(2) Ne glede na tretji odstavek 35. člena tega sklepa je funkcija upravljanja tveganj v družbi za upravljanje, ki upravlja kompleksne investicijske sklade, hierarhično in funkcionalno ločena od drugih organizacijskih enot družbe za upravljanje.
(3) Ob vzpostavitvi funkcije upravljanja tveganj, družba za upravljanje, ki upravlja kompleksne investicijske sklade, sprejme tudi notranje postopke za redno spremljanje vrednotenja ter v primeru, da se izkaže potreba, tudi okrepitev ukrepov in postopkov za vrednotenje OTC izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev.
(postopki vrednotenja sredstev kompleksnih skladov)
Družba za upravljanje, ki upravlja kompleksne investicijske sklade, sprejeme, izvaja in vzdržuje ureditve in postopke iz 12. člena tega sklepa, ki zagotavljajo ustrezno, pregledno in pošteno vrednotenje OTC izvedenih finančnih instrumentov skladno s pravili, ki jih določa sklep Agencije, ki ureja naložbe investicijskega sklada. Družba za upravljanje pri tem upošteva značilnosti in zapletenost OTC izvedenih finančnih instrumentov.
V. DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA UPRAVLJANJE NEPREMIČNINSKIH INVESTICIJSKIH SKLADOV
(usposobljenost zaposlenih)
(1) Družba za upravljanje, ki namerava upravljati nepremičninske investicijske sklade, mora zaposlovati zadostno število oseb, ki so ustrezno izobražene, strokovno usposobljene in izkušene na področju nepremičnin, glede na nameravan obseg opravljanja storitev upravljanja nepremičninskih investicijskih skladov.
(2) Najmanj ena oseba izmed ključnih zaposlenih mora imeti ustrezno znanje in izkušnje s področja nepremičnin.
(3) V primeru da družba za upravljanje katerokoli storitev oziroma posel upravljanja nepremičninskih investicijskih skladov prenese na pooblaščenca, je oseba iz prejšnjega odstavka pristojna za zagotavljanje poslovanja, skladnega s tem oddelkom in za nadzor nad izvajanjem prenesene storitve oziroma posla.
(politike in postopki vrednotenja nepremičnin)
(1) Družba za upravljanje, ki namerava upravljati nepremičninske investicijske sklade, vzpostavi, vzdržuje, izvaja in pregleduje pisne politike in postopke vrednotenja sredstev iz 12. člena tega sklepa, ki zagotavljajo zanesljiv, pregleden, celovit in ustrezno dokumentiran postopek vrednotenja nepremičnin. Politike in postopki vrednotenja nepremičnin zajemajo vse pomembne vidike procesa vrednotenja nepremičnin ter postopke in kontrole vrednotenja nepremičnin.
(2) S politiko vrednotenja nepremičnin družba za upravljanje:
1. opredeli izbrane metodologije vrednotenja, pri čemer zagotovi, da se za nepremičninske investicijske sklade, ki jih upravlja, uporabljajo poštene, ustrezne in pregledne metodologije vrednotenja;
2. na kadrovskem področju določi obveznosti, vloge in odgovornosti vseh oseb, vključenih v postopek vrednotenja, vključno z upravo družbe za upravljanje.
(3) S postopki vrednotenja nepremičnin družba za upravljanje:
1. opredeli uporabo metodologij vrednotenja, ki se uporabljajo za nepremičnine;
2. na kadrovskem področju določi postopke, ki odražajo organizacijsko strukturo, kot je določena v politikah vrednotenja nepremičnin.
(4) Politike, ki opredeljujejo metodologije vrednotenja, in postopki, ki opredeljujejo uporabo metodologij vrednotenja, vključujejo vrste vhodnih podatkov, modele in izbirna merila ocenjevanje vrednosti in izbiro virov tržnih podatkov. Politike in postopki določajo, da se cene pridobijo od neodvisnih virov, kadarkoli je to mogoče in primerno. Izbirni postopek za določeno metodologijo vključuje oceno razpoložljivih zadevnih metodologij, pri čemer se upošteva njihova občutljivost na spremembe v spremenljivkah in kako konkretne strategije določajo relativnost sredstev v portfelju.
(5) Politike in postopki vrednotenja obravnavajo poleg vsebin iz tretjega do petega odstavka tega člena še najmanj naslednje:
1. usposobljenost in neodvisnost zaposlenih, ki izvajajo vrednotenje nepremičnin;
2. posebnosti naložbene strategije nepremičninskih investicijskih skladov in vrste nepremičnin, v katere lahko nalagajo sredstva nepremičninski investicijski skladi;
3. kontrole pri izbiri vhodnih podatkov, virov in metodologij vrednotenja;
4. četrtletno poročilo o pregledu ustreznosti vrednotenja nepremičnin v portfelju sklada;
5. postopke stopnjevanja za odpravo razlik pri rezultatih vrednotenja nepremičnin;
6. vrednotenje vseh prilagoditev, povezanih z velikostjo in likvidnostjo pozicij ali s spremembami v tržnih pogojih, kot je ustrezno;
7. ustrezen čas za zaključek računovodskih evidenc za potrebe vrednotenja;
8. ustrezno pogostost vrednotenja sredstev.
(6) Družba za upravljanje pri sprejemanju politik in postopkov iz tega člena upošteva značilnosti in kompleksnost nepremičninskih investicijskih skladov, ki jih namerava upravljati, obseg sredstev nepremičninskih skladov v razmerju do sredstev v upravljanju v drugih investicijskih skladih družbe za upravljanje in način organiziranosti opravljanja vrednotenja nepremičnin s strani družbe za upravljanje same ali s strani zunanjega ocenjevalca vrednosti.
(7) Družba za upravljanje zagotovi, da se vrednotenje nepremičnin opravi skladno z:
1. Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti;
2. za nepremičnine v Republiki Sloveniji tudi drugimi pravili ocenjevanja vrednosti nepremičnin razvrščenimi v Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti in
3. notranjimi politikami in postopki iz prvega do šestega odstavka tega člena.
(osebe, ki izvajajo vrednotenje nepremičnin)
(1) Nepremičnine investicijskega sklada lahko vrednoti:
1. zunanji ocenjevalec vrednosti nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: zunanji ocenjevalec vrednosti), če so izpolnjeni pogoji iz 91. člena tega sklepa;
2. družba za upravljanje sama, če izpolnjuje pogoje iz 95. člena tega sklepa.
(2) Družba za upravljanje oziroma zunanji ocenjevalec vrednosti opravi vrednotenje nepremičnin nepristransko, strokovno, skrbno in vestno.
(opravljanje vrednotenja nepremičnin s strani zunanjega ocenjevalca vrednosti)
(1) Zunanji ocenjevalec vrednosti je pravna ali fizična oseba, neodvisna od družbe za upravljanje ali katerekoli druge osebe v razmerju tesne povezanosti z družbo za upravljanje, ki ima ustrezno znanje za opravljanje vrednotenja nepremičnin.
(2) Družba za upravljanje, ki je za vrednotenje nepremičnin pooblastila zunanjega ocenjevalca vrednosti, mora biti kadar koli sposobna Agenciji dokazati, da:
1. je zunanji ocenjevalec vrednosti registriran pri ustreznem strokovnem združenju oziroma njegovo stroko urejajo ustrezni zakoni ali pravila poklicnega ravnanja vključno s kodeksom etičnih načel;
2. lahko zunanji ocenjevalec vrednosti kadar koli predloži zadostna strokovna jamstva za učinkovito opravljanje nalog vrednotenja v skladu z ZISDU-3, s tem sklepom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje družbe za upravljanje, v delu, ki se nanaša na vrednotenje nepremičnin;
3. je imenovanje zunanjega ocenjevalca vrednosti skladno z določbami sklepa Agencije, ki ureja prenos opravljanja posameznih storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo.
(3) Šteje se, da v Republiki Sloveniji pogoje iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena izpolnjuje pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja revidiranje.
(4) Pravna oseba, ki za nepremičninski investicijski sklad opravlja skrbniške storitve, ne sme biti imenovana za zunanjega ocenjevalca vrednosti tega sklada, razen če zagotavlja funkcionalno in hierarhično ločeno opravljanje skrbniških storitev od storitev zunanjega ocenjevalca vrednosti ter so morebitna nasprotja interesov primerno ugotovljena, obvladovana, spremljana in razkrita vlagateljem v nepremičninske investicijske sklade.
(5) Če se imenuje zunanji ocenjevalec vrednosti, politike in postopki vrednotenja nepremičnin določijo postopek za izmenjavo informacij med družbo za upravljanje in zunanjim ocenjevalcem vrednosti, da se zagotovi posredovanje vseh potrebnih informacij, ki so potrebne za potrebe vrednotenja.
(6) Politike in postopki vrednotenja nepremičnin zagotovijo, da družba za upravljanje izvaja redne skrbne preglede zunanjih ocenjevalcev vrednosti, ki se imenujejo za izvajanje storitev vrednotenja nepremičnin, in da se skrbni pregled zunanjega ocenjevalca vrednosti opravi pred njegovo izbiro in imenovanjem.
(1) Zunanji ocenjevalci vrednosti na zahtevo Agencije zagotovijo strokovna jamstva, s katerimi dokazujejo svojo usposobljenost za izvajanje vrednotenja nepremičnin. Strokovna jamstva, ki jih zagotovijo zunanji ocenjevalci vrednosti, so v pisni obliki.
(2) Strokovna jamstva vsebujejo dokazila o kvalifikacijah zunanjega ocenjevalca vrednosti in njegovi sposobnosti za pravilno in neodvisno izvajanje vrednotenja nepremičnin, ki vključujejo vsaj dokazila o:
1. zadostnih kadrovskih in tehničnih virih;
2. ustreznih postopkih, ki zagotavljajo pravilno in neodvisno vrednotenje;
3. ustreznem poznavanju in razumevanju naložbene strategije in vrste nepremičnin, za katerih vrednotenje je bil imenovan zunanji ocenjevalec vrednosti;
4. ustreznem ugledu in zadostnih izkušnjah z vrednotenjem nepremičnin.
(3) Če za zunanjega ocenjevalca vrednosti velja obvezna poslovna registracija pri pristojnem organu ali drugem subjektu države, v kateri ima sedež, strokovno jamstvo vsebuje naziv tega organa ali subjekta, vključno z ustreznimi kontaktnimi podatki. Strokovno jamstvo jasno navaja pravne ali regulativne določbe ali pravila poklicnega ravnanja, ki jim je podvržen zunanji ocenjevalec vrednosti.
(prepoved prenosa nalog vrednotenja na tretjo osebo)
Zunanji ocenjevalec vrednosti ne sme prenesti pooblastila za opravljanje storitev vrednotenja nepremičnin na tretjo osebo.
(1) Družba za upravljanje obvesti Agencijo o imenovanju in razrešitvi zunanjega ocenjevalca vrednosti iz 91. člena tega sklepa, v rokih in na način, kot to določa sklep Agencije, ki ureja poročanje družb za upravljanje Agenciji.
(2) Obvestilu družba za upravljanje predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 91. člena tega sklepa.
(3) Agencija lahko z odredbo, s katero ugotovi kršitev določbe drugega odstavka 91. člena tega sklepa, zahteva imenovanje drugega zunanjega ocenjevalca vrednosti.
(opravljanje vrednotenja s strani družbe za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje lahko sama opravlja vrednotenje nepremičnin, če zagotavlja ločenost opravljanja vrednotenja nepremičnin od upravljanja premoženja iz 1. točke 99. člena ZISDU-3, če politika prejemkov in drugi ukrepi zagotovijo primerno obvladovanje nasprotji interesov ter preprečujejo neprimeren vpliv na zaposlene in če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. točke drugega odstavka 91. člena tega sklepa.
(2) Če vrednotenje nepremičnin izvaja družba za upravljanje sama, politike vrednotenja nepremičnin vključujejo opis varoval za funkcionalno neodvisno izvajanje vrednotenja nepremičnin, skladnega s prvim odstavkom tega člena. Taka varovala vključujejo ukrepe za preprečevanje ali omejevanje kateri koli osebi, da neprimerno vpliva na način, na katerega neka oseba izvaja dejavnosti vrednotenja nepremičnin.
(preverjanje vrednotenja)
Agencija lahko zahteva, da postopke vrednotenja nepremičnin oziroma vrednotenje nepremičnin preveri zunanji ocenjevalec vrednosti oziroma revizor, ki ga imenuje Agencija.
(odgovornost za vrednotenje nepremičnin)
(1) Družba za upravljanje je odgovorna za pravilno vrednotenje nepremičnin, pravilnost izračuna čiste vrednosti sredstev in vrednosti enot nepremičninskega investicijskega sklada ter njuno objavo, ne glede na to ali je za vrednotenje nepremičnin družba za upravljanje pooblastila zunanjega ocenjevalca vrednosti ali ne.
(2) Zunanji ocenjevalec vrednosti je odgovoren družbi za upravljanje za morebitno izgubo, ki jo je družba za upravljanje utrpela zaradi malomarnosti ali namernega neizpolnjevanja nalog zunanjega ocenjevalca vrednosti.
(uporaba modelov za vrednotenje nepremičnin)
(1) Če se za vrednotenje nepremičnin uporablja model, se model in njegove glavne značilnosti obrazložijo in utemeljijo v politikah in postopkih vrednotenja. Razlog za izbiro modela, osnovni podatki, viri podatkov, uporabljene predpostavke v modelu in razlogi za njihovo uporabo, kot tudi omejitve modelno zasnovanega vrednotenja se ustrezno dokumentirajo.
(2) Model mora zagotavljati transparentnost postopkov ocenjevanja vrednosti ter ponovljivost postopkov ocenjevanja vrednosti.
(3) Politike in postopki vrednotenja določajo, da pred uporabo model potrdi oseba z zadostnim strokovnim znanjem, ki izpolnjuje merila iz 1. in 2. točke drugega odstavka 91. člena tega sklepa, ki ni bila vključena v proces oblikovanja modela in revizor, ki revidira sklad. Postopek potrjevanja se ustrezno dokumentira.
(4) Model mora predhodno odobriti uprava družbe za upravljanje oziroma ključni zaposleni, ki je pristojen za vodenje področja nepremičninskih investicijskih skladov. Če model uporablja družba za upravljanje, ki sama izvaja funkcijo vrednotenja, lahko Agencija zahteva, da model preveri zunanji ocenjevalec vrednosti ali revizor, ki ga imenuje Agencija.
(5) Model za vrednotenje nepremičnin se lahko uporablja za naložbo v nepremičnino, ki predstavlja največ 15 odstotkov sredstev nepremičninskega investicijskega sklada.
(pregled posameznih vrednosti nepremičnin)
(1) Družba za upravljanje zagotovi, da so vse nepremičnine nepremičninskega investicijskega sklada pošteno in ustrezno ovrednotene, kar mora biti družba za upravljanje tudi sposobna dokazati.
(2) Ocena vrednosti posamezne nepremičnine se izdela pred nakupom nepremičnine, pri čemer datum ocenjevanja vrednosti nepremičnine iz ocene vrednosti nepremičnine, ki jo izdela ocenjevalec vrednosti, ne sme biti več kot 6 mesecev pred datumom nakupa nepremičnine.
(3) Nakupna cena nepremičnine lahko oceno vrednosti nepremičnine presega za največ 5 odstotkov. Nakupna cena pomeni nabavno ceno vrednosti nepremičnine, zmanjšano za vse nepremičnini neposredno pripisljive stroške. Neposredno pripisljivi stroški vključujejo na primer stroške za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla.
(4) Politike in postopki vrednotenja nepremičnin določajo postopek pregleda posamezne vrednosti nepremičnine, če obstaja pomembno tveganje neustreznega vrednotenja, kot v naslednjih primerih:
1. vrednotenje temelji na cenah, ki so na voljo samo od ene same nasprotne stranke ali posredniškega vira;
2. na vrednotenje vplivajo osebe, povezane z družbo za upravljanje;
3. na vrednotenje vplivajo drugi subjekti, ki bi lahko imeli finančni interes za uspešnost poslovanja nepremičninskega investicijskega sklada;
4. na vrednotenje vplivajo ena ali več oseb znotraj družbe za upravljanje;
5. na trgu pride do izrednega dogodka, povezanega z naložbo oziroma naložbami v nepremičnine iz sredstev nepremičninskega investicijskega sklada, in ima ta dogodek lahko vpliv na spremembo čiste vrednostni sredstev, ki predstavlja več kot 3 odstotno spremembo čiste vrednostni sredstev.
(5) Politike in postopki vrednotenja nepremičnin opisujejo postopek pregleda, vključno z zadostnimi in ustreznimi preveritvami in kontrolami upravičenosti posameznih vrednosti nepremičnin. Upravičenost se ocenjuje glede na obstoj ustrezne stopnje objektivnosti vrednotenja nepremičnine. Takšne preveritve in kontrole vključujejo vsaj:
1. preverjanje vrednosti nepremičnin s primerjavo med cenami, pridobljenimi od nasprotnih strank, in skozi čas;
2. potrjevanje vrednosti s primerjavo realiziranih cen z zadnjimi knjigovodskimi vrednostmi;
3. upoštevanje ugleda, doslednosti in kakovosti vira vrednotenja;
4. primerjavo z vrednostmi, ki jih realizira tretja oseba;
5. preverjanje in dokumentiranje izjem;
6. izpostavljanje in raziskovanje kakršnihkoli razlik, ki so videti nenavadne ali odstopajo glede na primerjalno vrednost vrednotenja, določeno za posamezno vrsto nepremičnin;
7. identifikacijo cen in upoštevanih parametrov, ki ne odražajo najnovejših informacij;
8. primerjavo s cenami kakršnihkoli povezanih sredstev ali njihovih varovanj pred tveganji;
9. pregled vhodnih podatkov, uporabljenih pri modelno zasnovanem določanju cen, zlasti tistih, na katere cena modela kaže večjo občutljivost.
(6) Politike in postopki vrednotenja vključujejo ustrezne ukrepe stopnjevanja za obravnavanje razlik ali drugih težav pri vrednotenju nepremičnin.
(pogostost vrednotenja sredstev)
(1) Družba za upravljanje najmanj enkrat letno ovrednoti sredstva nepremičninskega investicijskega sklada in izračuna vrednost enote nepremičninskega investicijskega sklada.
(2) Vrednotenje sredstev nepremičninskega investicijskega sklada in izračun vrednosti enote nepremičninskega investicijskega sklada se opravi tudi pri povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala sklada.
(dosledna uporaba politik in postopkov vrednotenja)
(1) Družba za upravljanje zagotovi, da se politike in postopki vrednotenja ter izbrane metodologije vrednotenja dosledno uporabljajo.
(2) Če posodobitev ni potrebna, se politike in postopki uporabljajo dosledno skozi čas, viri in pravila vrednotenja pa ostanejo enaki.
(3) Postopek vrednotenja in izbrane metodologije vrednotenja nepremičnin se uporabljajo dosledno v vseh nepremičninskih investicijskih skladih, ki jih upravlja ista družba za upravljanje pri čemer se upoštevajo naložbene strategije, vrste nepremičnin, v katerih ima nepremičninski investicijski sklad naložena sredstva, in, če je ustrezno, obstoj različnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin.
(redni pregledi politik in postopkov vrednotenja)
(1) Politike vrednotenja določajo redne preglede politik in postopkov, vključno z metodologijami ocenjevanja. Pregled se izvede vsaj enkrat letno.
(2) Politike in postopki vrednotenja opisujejo, kako se lahko uvedejo spremembe v politiki vrednotenja, vključno s spremembami metodologije, in v kakšnih okoliščinah bi bilo to primerno. Priporočila za spremembe politik in postopkov se predložijo upravi, ki pregleda in odobri kakršnekoli spremembe.
(3) Funkcija upravljanja tveganj iz 35. člena tega sklepa pregleda in po potrebi zagotovi ustrezno podporo v zvezi s politikami in postopki, ki se sprejmejo za vrednotenje nepremičnin.
(združitev s politikami vrednotenja sprejetimi na podlagi Uredbe 231/2013)
Družba za upravljanja, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje alternativnih investicijskih skladov na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, politike in postopke iz tega poglavja združi s politikami in postopki, ki jih sprejme na podlagi zahtev Oddelka 7 Delegirane Uredbe Komisije št. 231/2013.
VI. POSEBNI POGOJI, KADAR DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE OPRAVLJA STORITVE GOSPODARJENJA IN POMOŽNE STORITVE
(1) Poleg določb drugega in tretjega poglavja tega sklepa, v katerih je izrecno določeno, da se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje opravlja storitve za druge stranke, se v primeru, ko družba za upravljanje opravlja tudi storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve na podlagi 5. poglavja ZISDU-3, uporabljajo tudi določbe tega poglavja.
(2) Ne glede na 1. točko drugega odstavka 3. člena tega sklepa se pri uporabi določb tega poglavja uporablja pojem »stranka« v pomenu opredeljenem v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(3) Ne glede na določbo 19. člena ZISDU-3, pri uporabi določb tega poglavja pojem »povezana oseba« pomeni:
1. oseba, ki ima položaj člana uprave ali nadzornega sveta;
2. oseba, ki je zaposlena pri družbi za upravljanje;
3. ožji družinski član osebe iz 1. ali 2. točke tega odstavka;
4. družba, ki je podrejena osebi iz 1., 2. ali 3. točki tega odstavka;
5. imetnika deleža družbe za upravljanje, ki imajo posredno ali neposredno najmanj petodstotni delež v kapitalu družbe za upravljanje ali glasovalnih pravicah;
6. pravne osebe, ki so podrejene družbe družbi za upravljanje;
7. člani uprave in nadzornega sveta pravnih oseb iz 5. ali 6. točke tega odstavka in njihovih ožjih družinskih članov.
(opravljanje storitev iz prvega odstavka 150. člena ZISDU-3)
(1) Družba za upravljanje za opravljanje storitev iz prvega odstavka 150. člena ZISDU-3 organizira posebno organizacijsko enoto, ki je funkcionalno in prostorsko ločena od enot, ki opravljajo storitve upravljanja investicijskih skladov.
(2) Družbi za upravljanje ni potrebno izpolnjevati zahteve iz prejšnjega odstavka tega člena, če lahko kadarkoli dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost storitev in poslov, ki jih opravlja, njeno poslovanja v skladu z ZISDU-3, relevantnimi določbami zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, in tem sklepom ni ogroženo, ter sprejme ustrezno ureditev za preprečevanje oziroma obvladovanje nasprotij interesov.
(3) Družba za upravljanje za opravljanje storitev iz prvega odstavka 150. člena ZISDU-3 glede na obseg in kompleksnost teh storitev zaposluje zadostno število oseb, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje poslov borznega posrednika iz zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(4) Če družba za upravljanje opravlja storitve iz prvega odstavka 150. člena ZISDU-3, mora biti funkcija upravljanja tveganj, v delu ki opravlja naloge iz drugega odstavka 36. člena tega sklepa hierarhično in funkcionalno ločena tudi od enot, ki prevzemajo tveganja iz naslova opravljanja teh storitev.
(vsebina in način vodenja evidenc)
(1) Družba za upravljanje vodi evidenco strank iz tretjega odstavka 202. člena ZTFI z naslednjo vsebino:
1. podatki o stranki v skladu s predpisi o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma;
2. podatki o razvrstitvi strank na neprofesionalne, profesionalne in primerne nasprotne stranke, skupaj z razlogi za razvrstitev;
3. podatki o znanju in izkušnjah strank, potrebnih za izvajanje pojasnilne obveznosti iz 214. člena ZTFI.
(2) Družba za upravljanje vodi evidenco naročil in poslov s finančnimi instrumenti iz četrtega odstavka 202. člena ZTFI z vsebino, določeno v 7. in 8. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2. 9. 2006, str. 1).
(3) Družba za upravljanje mora voditi evidence in dokumentacijo iz 202. člena ZTFI, tako da so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Agencija mora imeti možnost, da lahko do podatkov hitro dostopi in rekonstruira vsako ključno fazo obdelave vsakega posla,
2. kakršne koli popravke ali druge spremembe in vsebino evidence pred kakršnimi koli popravki ali spremembami, mora biti mogoče brez težav ugotoviti.
(4) Družba za upravljanje mora evidence, ki navajajo ustrezne pravice in obveznosti družbe za upravljanje in stranke na podlagi pogodbe o opravljanju storitev, ali pogoje, po katerih družba opravlja storitve za stranko, hraniti najmanj toliko časa, kolikor traja odnos s stranko. Ne glede na prejšnji stavek mora družba za upravljanje evidence hraniti v skladu z osmim odstavkom 202. člena ZTFI.
(5) Agencija lahko v izjemnih okoliščinah od družbe za upravljanje zahteva, da hrani katero koli ali vse evidence za daljše obdobje, če je to utemeljeno z vrsto finančnega instrumenta ali transakcije in če je to potrebno, da se Agenciji omogoči izvajanje nadzorniške funkcije na podlagi ZTFI.
(postopek reševanja pritožb neprofesionalnih strank)
Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje učinkovite ter pregledne postopke za razumno in hitro reševanje pritožb neprofesionalnih strank, ter vodi evidenco o prejetih pritožbah ter ukrepih, sprejetih za njihovo reševanje.
(varstvo finančnih instrumentov in denarnih sredstev strank)
Družba za upravljanje, za namene zaščite pravic strank v zvezi s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi, ki pripadajo strankam, izpolnjuje naslednje zahteve:
1. vodi evidence, dokumentacijo in račune, na način, da lahko kadarkoli in takoj razloči med denarnimi sredstvi in finančnimi instrumenti oziroma sredstvi, ki jih vodi za eno stranko, in sredstvi, ki jih vodi za druge stranke in lastnimi sredstvi;
2. vodi in vzdržuje dokumentacijo, evidence in račune na način, ki zagotavlja njihovo točnost, zlasti njihovo pravilnost v zvezi s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi, ki jih vodi za stranko;
3. redno usklajuje interne evidence, dokumentacijo in račune v zvezi s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi oziroma sredstvi strank, z računi in evidencami kakršnihkoli tretjih oseb, ki vodijo ta sredstva;
4. zagotovi, da je mogoče ločeno identificirati finančne instrumente strank, ki so deponirani pri tretji osebi od lastnih finančnih instrumentov te tretje osebe in od finančnih instrumentov družbe za upravljanje, bodisi z drugačno naslovljenostjo računov strank pri tretjih osebah, ali s sprejemom drugih enakovrednih ukrepov, s katerimi se doseže enaka stopnja zaščite;
5. sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se denarna sredstva stranke, ki so deponirana v skladu s 110. členom tega sklepa, vodijo na računu ali na računih, identificiranih ločeno od računov, na katerih se vodijo denarna sredstva družbe za upravljanje;
6. uvede takšno organizacijsko ureditev, s katero se v največji meri zmanjša tveganje izgube ali zmanjšanja sredstev stranke ali pravic v zvezi s temi sredstvi, ki nastane kot posledica zlorabe sredstev, goljufije, slabega administriranja sredstev, nezadostnega vodenja evidenc ali malomarnosti;
7. finančne instrumente mora voditi tako, da vodi ločene račune vsaj za finančne instrumente za svoj račun, finančne instrumente za račun povezanih oseb in finančne instrumente za račun ostalih strank,. Ločene račune iz prejšnjega stavka vodi tako, da se ti računi vodijo v centralnem depoju ali vmesnem poddepoju za račun bodisi družbe za upravljanje, bodisi povezanih oseb bodisi ostalih strank družbe za upravljanje.
(2) Denarno dobroimetje mora družba za upravljanje voditi na enak način, kot je določeno v 7. točki prvega odstavka tega člena.
(deponiranje finančnih instrumentov strank)
(1) Družba za upravljanje sme deponirati finančne instrumente, ki jih vodi za račun strank, na enega ali več računov finančnih instrumentov, odprtih pri tretji osebi, pod pogojem, da družba za upravljanje vrši izbiro in periodični nadzor te tretje osebe in ureditev vzpostavljeno pri tej tretji osebi za hrambo in vodenje finančnih instrumentov stranke, z ustrezno strokovnostjo, usposobljenostjo in skrbnostjo.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja v primeru, kadar ima stranka na podlagi zakonskih določb skrbnika, pri katerem že ima odprt račun na podlagi skrbniške pogodbe.
(3) Družba za upravljanje pri izbiri tretje osebe iz prejšnjega odstavka upošteva njeno strokovnost in tržni ugled, kakor tudi kakršne koli pravne zahteve ali tržne prakse povezane z vodenjem ali hrambo finančnih instrumentov strank, ki bi lahko negativno vplivale na pravice strank.
(4) Tretja oseba, pri kateri namerava družba za upravljanje hraniti ali voditi finančne instrumente za račun druge osebe oziroma za račun svojih strank, mora biti predmet specifične pravne ureditve in nadzora, ki velja za takšno hrambo in vodenje finančnih instrumentov v pravni ureditvi države domicila te tretje osebe.
(5) Družba za upravljanje ne sme hraniti ali voditi finančnih instrumentov za račun svojih strank pri tretji osebi iz tuje države, v kateri ne obstajajo predpisi, ki bi urejali hrambo in vodenje finančnih instrumentov za račun drugih oseb, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če značilnost finančnih instrumentov ali narava Investicijskih storitev v zvezi s temi finančnimi instrumenti zahteva, da so ti finančni instrumenti deponirani pri tretji osebi iz tuje države;
2. če se finančni instrumenti vodijo za račun profesionalne stranke in ta stranka pisno zahteva da družba za upravljanje njene finančne instrumente vodi pri tretji osebi v tuji državi.
(6) Družba za upravljanje, ki vodi finančne instrumente strank v centralnem depoju prek svojega računa v centralnem depoju ali prek drugega vmesnega poddepozitarja, skladno z določbami 247. člena ZTFI vzpostavi in vodi poddepoje finančnih instrumentov strank in sicer tako, da za vsako stranko pri sebi oblikuje poddepo, na katerem evidenčno ločeno vodi finančne instrumente te stranke.
(deponiranje denarnih sredstev stranke)
(1) Družba za upravljanje ob prejemu denarnih sredstev stranke, ta sredstva nemudoma deponira na enega ali več računov, odprtih pri enem od naslednjih:
1. centralni banki,
2. banki s sedežem v Republiki Sloveniji,
3. kreditni instituciji, ki ima dovoljenje pristojnega organa v skladu z zakonom ali drugim predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2013/36/EU,
4. banki s sedežem v tretji državi, ki ima dovoljenje pristojnega organa ali
5. kvalificiranem skladu denarnega trga iz 111. člena tega sklepa,
razen če ima stranka na podlagi zakonskih določb skrbnika, pri katerem že ima odprt račun na podlagi skrbniške pogodbe.
(2) Poseben denarni račun iz 267. člena ZTFI je račun, ki ga družba za upravljanje odpre pri subjektu iz prvega odstavka tega člena.
(3) Družba za upravljanje, ki ne deponira denarnih sredstev strank pri centralni banki, s profesionalno skrbnostjo:
1. izbere in imenuje kreditno institucijo iz prvega odstavka tega člena, pri kateri so oziroma bodo deponirana denarna sredstva strank;
2. vrši periodični pregled izbrane kreditne institucije, ali le-ta izpolnjuje kriterije na podlagi katerih jo je družba za upravljanje izbrala za deponiranje denarnih sredstev strank;
3. vrši periodični pregled ureditve vodenja denarnih sredstev strank pri izbrani kreditni instituciji.
(4) Pri izbiri kreditne institucije iz prvega odstavka tega člena družba za upravljanje upošteva strokovnost in tržni ugled takih institucij, in sicer z namenom, da zagotovi varstvo pravic strank, kakor tudi kakršne koli zakonske zahteve ali tržno prakso, povezano z vodenjem denarnih sredstev strank, ki bi lahko imeli negativne učinke na pravice strank.
(kvalificirani sklad denarnega trga)
(1) Kvalificirani sklad denarnega trga iz 5. točke prvega odstavka 110. člena tega sklepa je KNPVP ali drug investicijski sklad, ki ga nadzira Agencija oziroma pristojni organ države članice in ima dovoljenje Agencije oziroma drugega pristojnega organa ter izpolnjuje naslednje pogoje:
1. primarni naložbeni cilj je ohranjanje stalne nominalne čiste vrednosti sredstev sklada ali stalne vrednosti začetnega vložka vlagatelja povečanega za dobiček;
2. z namenom doseganja primarnega naložbenega cilja, so sredstva sklada naložena izključno v prvovrstne instrumente denarnega trga z zapadlostjo ali preostalo zapadlostjo največ 397 dni, ali z rednim prilagajanjem donosa, skladnim s tako zapadlostjo, in s tehtano povprečno zapadlostjo 60 dni. Sredstva sklada so lahko naložena tudi v depozite pri kreditnih institucijah;
3. zagotavlja izplačila na dan poravnave ali najkasneje naslednji delovni dan.
(2) Šteje se, da je instrument denarnega trga iz 2. točke prvega odstavka tega člena prvovrsten, če izpolnjuje pogoje, ki jih za prvovrstne instrumente denarnega trga predpisuje sklep Agencije, ki ureja tipe in vrste investicijskih skladov.
(informacije za stranke in morebitne stranke)
Družba za upravljanje v skladu z 212. členom ZTFI zagotovi, da vse informacije, ki jih posreduje neprofesionalnim strankam ali morebitnim neprofesionalnim strankam, in vse informacije, ki jih bodo zelo verjetno prejele neprofesionalne stranke ali morebitne neprofesionalne stranke, izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. vključujejo naziv družbe za upravljanje;
2. so točne, zlasti pa ne poudarjajo morebitnih koristi investicijske storitve ali finančnega instrumenta brez poštene in vidne navedbe vseh morebitnih tveganj;
3. so zadostne in so predstavljene tako, da jih bo verjetno razumel povprečen pripadnik ciljne skupine strank, v katero so usmerjene, ali za katero je verjetno, da jih bo prejela;
4. ne prikrivajo, slabijo ali zamegljujejo pomembnih dejstev, izjav ali opozoril;
5. kadar vsebujejo primerjave ponujenih storitev, finančnih instrumentov ali ponudnikov storitev, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a. primerjava je smiselna in predstavljena na pošten in uravnotežen način;
b. navedeni so viri informacij, ki so bili uporabljeni za primerjavo;
c. vključena so ključna dejstva in predpostavke, uporabljene za primerjavo;
6. kadar vsebujejo navedbo pretekle uspešnosti finančnega instrumenta, finančnega indeksa ali ponujene storitve, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a. navedba ni najbolj vidna lastnost sporočila;
b. vsebujejo ustrezne podatke o uspešnosti, ki se nanašajo na predhodnih pet let ali na celotno obdobje, za katero je bil finančni instrument ponujen, finančni indeks vzpostavljen ali se je investicijska storitev opravljala, če je to obdobje krajše od petih let, ali na daljše obdobje, če tako določi družba za upravljanje, v vsakem primeru pa navedene informacije o uspešnosti zajemajo zaključena 12-mesečna obdobja;
c. referenčno obdobje in vir informacij sta jasno navedena;
d. vsebujejo vidno opozorilo, da se podatki nanašajo na preteklost in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalec rezultatov v prihodnosti;
e. kadar se navedba opira na podatke, izražene v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri prebiva stranka ali morebitna stranka, vsebujejo jasno navedbo valute in tudi opozorilo, da se lahko dobički povečajo ali zmanjšajo zaradi valutnih nihanj;
f. kadar navedba temelji na bruto uspešnosti, so razkriti učinki provizij, opravnin in drugih stroškov;
7. kadar informacija vsebuje ali se nanaša na simulirano preteklo uspešnost, se mora nanašati na finančni instrument ali finančni indeks, izpolnjeni pa morajo biti tudi naslednji pogoji:
a. simulirana pretekla uspešnost temelji na dejanski pretekli uspešnosti enega ali več finančnih instrumentov ali finančnih indeksov, ki so enaki kakor zadevni finančni instrument ali so podlaga zanje;
b. za dejansko preteklo uspešnost iz podtočke a. so izpolnjeni pogoji iz 6.a do 6.c, 6.e in 6.f točke prvega odstavka tega člena;
c. informacija vsebuje vidno opozorilo, da se podatki nanašajo na simulirano preteklo uspešnost in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalec prihodnje uspešnosti;
8. kadar informacije vsebujejo podatke o pričakovani uspešnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a. ne temeljijo na simuliranih preteklih donosih ali se sklicujejo nanje;
b. temeljijo na razumnih predpostavkah, ki jih podpirajo objektivni podatki;
c. kadar temeljijo na bruto uspešnosti, so razkriti učinki provizij, opravnin in drugih stroškov;
d. vsebujejo vidno opozorilo, da taka predvidevanja niso zanesljiv kazalec donosov v prihodnosti;
9. kadar se informacije nanašajo na določeno davčno obravnavo, je v njih vidno navedeno, da je ta davčna obravnava odvisna od posameznih okoliščin vsake stranke in se lahko v prihodnje spreminja;
10. ne uporabljajo imena nobenega nadzornega organa na način, ki bi namigoval ali nakazoval, da ta organ podpira ali odobrava produkte ali storitve družbe za upravljanje;
11. so skladne z informacijami iz 114. do 117. člena tega sklepa.
(pogodba o opravljanju storitev iz prvega odstavka 150. člena ZISDU-3 in splošni pogoji poslovanja)
(1) Za pogodbo o opravljanju storitev iz prvega odstavka 150. člena ZISDU-3 (v nadaljnjem besedilu: pogodba) se smiselno uporablja 216. člen ZTFI.
(2) Družba za upravljanje v pogodbi ali v splošnih pogojih poslovanja neprofesionalni stranki razkrije informacije iz 114. do 117. člena tega sklepa.
(3) Družba za upravljanje v pogodbi ali v splošnih pogojih poslovanja profesionalni stranki razkrije informacije iz 3. in 4. točke prvega odstavka 116. člena tega sklepa.
(4) V primeru, da se storitve iz prvega odstavka 150. člena ZISDU-3 nanašajo na enote KNPVP se šteje, da so v prospektu oziroma dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje, izdelanemu na podlagi predpisov, ki urejajo njihovo poslovanje, vsebovane ustrezne informacije v zvezi s finančnim instrumentom in stroški, povezanimi s tem finančnim instrumentom.
(5) Družba za upravljanje obvesti stranke o spremembah splošnih pogojev poslovanja in spremembah ostalih informacij v zvezi s storitvami za stranke, ki se nanašajo na bistvene spremembe informacij iz 114. do 117. člena tega sklepa tako, da jim posreduje obvestilo z navedbami katere določbe oziroma informacije se spreminjajo in kako se glasijo ter kje se nahaja čistopis spremenjenih splošnih pogojev poslovanja oziroma dokumentov, ki vsebujejo spremembe informacij. V obvestilu mora biti navedeno, da lahko stranka na izrecno zahtevo prejme čistopis teh dokumentov tudi po pošti. Družba za upravljanje mora stranki dopustiti primeren rok za zavrnitev sprememb zgoraj navedenih dokumentov in v obvestilu navesti kakšne možnosti ima stranka v tem primeru.
(6) V primeru da družba za upravljanje neprofesionalne stranke vabi k sklenitvi pogodbe tako, da je ponudbi ali povabilu k sklenitvi pogodbe priložen obrazec za odgovor ali sicer natančno določen način odgovora, takšno vabilo vsebuje informacije iz 114. do 117. člena tega sklepa, razen če je za sklenitev pogodbe potrebna dokumentacija, ki že vsebuje te informacije.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko družba za upravljanje informacije iz 114. do 117. člena tega sklepa objavi samo na svoji spletni strani, če:
1. ima stranka dostop do interneta, kar dokazuje s tem, da družbi za upravljanje posreduje ustrezen naslov elektronske pošte, na katero bo prejemala obvestila družbe za upravljanje, za katera se bosta stranka in družba za upravljanje dogovorili, da se posredujejo po elektronski pošti;
2. se stranka v pogodbi o gospodarjenju s finančnimi instrumenti ali kasneje pisno strinja, da bo s temi informacijami seznanjena prek spletne strani;
3. družbe za upravljanje stranko preko elektronske pošte obvesti o naslovu spletne strani ter mestu, kjer so te informacije dostopne;
4. so informacije, objavljene na spletni strani družbe za upravljanje, ažurne in točne;
5. so informacije, objavljene na spletni strani družbe za upravljanje, strankam neprekinjeno dostopne.
(informacije o družbi za upravljanje in njenih storitvah, ki jih opravlja na podlagi 150. člena ZISDU-3)
(1) Družba za upravljanje neprofesionalni stranki razkrije naslednje informacije o sebi in storitvah, ki jih opravlja:
1. firmo in sedež ter kontaktne podatke, ki jih stranke potrebujejo, da lahko učinkovito komunicirajo z družbo za upravljanje;
2. navedbo jezika, v katerem lahko stranka komunicira z družbo za upravljanje ter prejema dokumente in druge informacije;
3. načine komunikacije, ki se bodo uporabljali med družbo za upravljanje in stranko, vključno, če je primerno, z načini pošiljanja in prejemanja naročil;
4. izjavo, da ima družba za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev, ter ime in kontaktni naslov nadzornega organa, ki je dovoljenje izdal;
5. če družba za upravljanje uporablja storitve borznoposredniške družbe oziroma odvisnega borznoposredniškega zastopnika, navedbo tega dejstva in države članice, v kateri je borznoposredniška družba oziroma odvisni borznoposredniški zastopnik registriran;
6. način in roke pošiljanja poročil iz 242., 262. in 265. člena ZTFI ter drugih primerljivih poročil o opravljanju posameznih storitev;
7. če družba za upravljanje vodi finančne instrumente ali denarna sredstva stranke, kratek opis ukrepov, ki jih družba za upravljanje sprejme, da zagotovi zaščito finančnih instrumentov in denarnih sredstev stranke, vključno s podrobnostmi o sistemu jamstva iz 12. poglavja ZTFI oziroma drugi ustrezni odškodninski shemi za stranke ali jamstvenem sistemu, ki se uporablja za družbo za upravljanje zaradi njenih dejavnosti v državi članici;
8. opis, lahko tudi v obliki povzetka, politike obvladovanja nasprotij interesov, ki jo družba za upravljanje vzdržuje v skladu s 69. členom tega sklepa.
(2) Družba za upravljanje, če stranka to zahteva, razkrije nadaljnje podrobne podatke o navedeni politiki obvladovanja nasprotij interesov na način, ki ga za neposredno obveščanje imetnikov investicijskih kuponov določa sklep Agencije, ki ureja objave in neposredno obveščanje imetnikov enot ali na način iz sedmega odstavka 113. člena tega sklepa.
(3) Družba za upravljanje pri opravljanju storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti vzpostavi primerno metodo ocenjevanja in primerjave, ki bo smiselno merilo, na podlagi investicijskih ciljev stranke in vrst finančnih instrumentov, vključenih v portfelj stranke, da bo stranka lahko ocenila kvaliteto opravljanja te storitve, ter stranki razkrije še naslednje dodatne informacije:
1. informacije o načinu in pogostosti vrednotenja finančnih instrumentov v portfelju stranke;
2. podrobnosti o vsakem prenosu procesov opravljanja storitve gospodarjenja z vsemi finančnimi instrumenti ali sredstvi ali z delom finančnih instrumentov ali sredstev v portfelju stranke na zunanjega izvajalca;
3. navedbo merila uspešnosti, ki se uporablja za primerjavo uspešnosti portfelja stranke.
(informacije o finančnih instrumentih)
(1) Družba za upravljanje v splošne informacije o finančnih instrumentih vključi tudi
1. opis tveganj, povezanih s posamezno vrsto finančnega instrumenta, vključno z obrazložitvijo stopnje vzvoda in njegovimi učinki ter tveganjem izgube celotne naložbe;
2. opis tveganja nestanovitnosti cen posamezne vrste finančnih instrumentov in morebitnih omejitev na razpoložljivem trgu za take instrumente;
3. dejstvo, da lahko stranka zaradi poslov s posamezno vrsto finančnih instrumentov, poleg stroškov pridobivanja instrumentov prevzame tudi dodatne finančne in druge obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi;
4. pojasnilo o morebitnih zahtevah po kritju ali podobnih obveznostih, ki se nanašajo na posamezno vrsto finančnih instrumentov.
(2) Kadar družba za upravljanje stranki posreduje informacije o finančnem instrumentu, ki je predmet javne ponudbe in je bil v zvezi z njim objavljen prospekt v skladu z 2. poglavjem ZTFI oziroma primerljivimi predpisi, družba za upravljanje stranko obvesti o dostopnosti tega prospekta.
(3) Če je verjetno, da so tveganja, povezana s posamezno vrsto finančnega instrumenta, ki je sestavljen iz dveh ali več različnih finančnih instrumentov ali storitev, večja od tveganj, povezanih s katerim koli od njegovih sestavnih delov, družba za upravljanje zagotovi primeren opis njegovih sestavnih delov, ter način, kako medsebojni vpliv med njimi povečuje tveganja.
(4) Kadar posamezna vrsta finančnega instrumenta vključuje jamstvo tretje osebe, morajo informacije o jamstvu obsegati dovolj podrobnosti o izdajatelju jamstva in jamstvu, da stranki omogočajo pošteno oceno jamstva.
(informacije o ravnanju s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi strank)
(1) Družba za upravljanje obvesti stranko o načinih vodenja finančnih instrumentov in denarnih sredstev v skladu s pododdelkom 7.2.5. ZTFI, še posebej pa:
1. o odgovornosti družbe za upravljanje za vsa dejanja ali opustitve dejanj tretje osebe, pri kateri se vodijo finančni instrumenti in denarna sredstva stranke ter za posledice, ki jih lahko utrpi stranka, zaradi nesolventnosti tretje osebe;
2. o tveganjih, kadar na podlagi posamezne nacionalne zakonodaje finančnih instrumentov in denarnih sredstev stranke, ki jih vodi tretja oseba, ni mogoče identificirati ločeno od drugih finančnih instrumentov, ki jih vodi tretja oseba;
3. o tem, da je vodenje računa finančnih instrumentov in denarnih sredstev predmet zakonodaje v jurisdikciji, ki ni jurisdikcija države članice, pri čemer družba za upravljanje izrecno navede, da se lahko pravice stranke v zvezi s temi finančnimi instrumenti ali denarnimi sredstvi razlikujejo;
4. kadar ima tretja oseba, pri kateri se vodijo finančni instrumenti in denarna sredstva stranke, pravico unovčenja ali zastavno pravico v zvezi z navedenimi finančnimi instrumenti ali denarnimi sredstvi, o tveganjih, ki izhajajo iz tega.
(2) Družba za upravljanje ob pridobitvi soglasja stranke iz drugega odstavka 203. člena ZTFI stranki zagotovi jasne, popolne in natančne podatke o obveznostih ter odgovornosti družbe za upravljanje glede uporabe finančnih instrumentov, vključno s pogoji za njihovo vračilo, ter o tveganjih, ki izhajajo iz tega. Družba za upravljanje posreduje razkritje stranki na način, ki ga za neposredno obveščanje imetnikov investicijskih kuponov določa sklep Agencije, ki ureja objave in neposredno obveščanje imetnikov enot.
(informacije o stroških in drugih plačilih)
Družba za upravljanje stranki zagotovi informacije o stroških in povezanih plačilih, ki vsebujejo naslednje sestavine:
1. skupno ceno, ki jo plača stranka za finančni instrument ali investicijsko storitev, vključno z vsemi povezanimi pristojbinami, provizijami, opravninami in izdatki, ter vsemi davki, ki se plačajo prek družbe za upravljanje, ali, če ni mogoče navesti točne cene, osnovo za izračun skupne cene, tako da jo lahko stranka preveri, pri čemer so postavke ustrezno razporejene;
2. kadar je del skupne cene iz 1. točke tega člena izražen v tuji valuti, navedbo valute ter veljavnega menjalnega razmerja in stroškov v zvezi z menjavo valute;
3. opozorilo, da lahko nastanejo drugi stroški, vključno z davki, povezani s posli s finančnim instrumentom ali z investicijsko storitvijo, ki niso plačani prek družbe za upravljanje;
4. podrobnosti o izvedbi posla in plačilih.
(presoja primernosti in ustreznosti)
(1) Družba za upravljanje pri presoji iz prvega in drugega odstavka 214. člena ZTFI upošteva:
1. v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke:
a. vrste storitev, poslov in finančnih instrumentov, s katerimi je stranka seznanjena;
b. naravo, količino in pogostost poslov, ki jih je stranka že sklenila;
c. stopnjo izobrazbe in poklic stranke;
2. v zvezi s finančnim položajem stranke:
a. vire in velikost rednih dohodkov stranke;
b. likvidno premoženje stranke, njene naložbe in nepremičnine;
c. finančne obveznosti stranke;
3. v zvezi z naložbenimi cilji stranke:
a. namen in pričakovano trajanje naložbe;
b. profil tveganosti stranke in njene preference glede prevzemanja tveganj.
(2) Družba za upravljanje se pri presoji iz prvega odstavka tega člena lahko zanese na podatke, ki ji jih je posredovala stranka, razen če ve ali bi morala vedeti, da so informacije zastarele, nepopolne ali zavajajoče.
(3) Družba za upravljanje stranke ne sme spodbujati pri zavrnitvi posredovanja informacij iz drugega odstavka 214. člena ZTFI.
(4) Družba za upravljanje lahko ravna v skladu z 215. členom ZTFI tudi pri opravljanju storitev iz prvega odstavka 150. člena ZISDU-3 v zvezi z naslednjimi finančnimi instrumenti iz pete alineje prve točke 215. člena ZTFI:
1. finančni instrument se ne šteje za izvedeni finančni instrument;
2. obstajajo pogoste priložnosti za odsvojitev, odkup ali drugačno realizacijo finančnega instrumenta po cenah, ki so javno dostopne tržnim udeležencem in so tržne cene ali cene, dane na voljo ali potrjene s sistemi vrednotenja, ki so neodvisni od izdajatelja;
3. ne vključuje nikakršne dejanske ali morebitne obveznosti za stranko, ki presega stroške pridobivanja finančnega instrumenta;
4. ustrezni in razumljivi podatki o značilnostih finančnega instrumenta so javno na voljo, tako da ima stranka možnost, da presodi, ali naj sklene posel s finančnim instrumentom ali ne.
(podatki o odprtih nekritih pozicijah)
Družba za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti neprofesionalno stranko obvesti o vseh morebitnih izgubah, ki presegajo vnaprej določeni prag, dogovorjen med družbo za upravljanje in stranko, v zvezi z nekritimi odprtimi pozicijami v izvedenih finančnih instrumentih. Družba za upravljanje obvestilo iz prvega stavka tega člena stranki posreduje najkasneje do konca delovnega dne, v katerem je bil presežen prag, ali, če je prag presežen na nedelovni dan, do konca naslednjega delovnega dne.
(investicijsko svetovanje)
(1) Investicijsko svetovanje iz prve alineje 2. točke prvega odstavka 150. člena ZISDU-3 je dajanje osebnih priporočil stranki bodisi na njeno zahtevo bodisi na pobudo družbe za upravljanje glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti.
(2) Za namene opredelitve izraza »investicijsko svetovanje«, ki ga družba za upravljanje opravlja kot pomožno storitev, je osebno priporočilo tisto priporočilo, ki je dano osebi kot stranki, potencialni stranki ali pooblaščencu stranke ali potencialne stranke.
(3) Dano priporočilo mora biti predstavljeno na za osebo primeren način ali pa mora temeljiti na obravnavi okoliščin, v katerih se nahaja navedena oseba, in se nanaša na eno od naslednjih ravnanj:
1. nakup, prodajo, vpis, zamenjavo, odsvojitev, držanje ali prevzem določenega finančnega instrumenta (underwriting);
2. uveljavljanje ali neuveljavljanje kakršnih koli pravic, ki izhajajo iz določenega finančnega instrumenta za nakup, prodajo, vpis, zamenjavo ali odsvojitev finančnega instrumenta.
(4) Priporočilo ni osebno priporočilo, če je podano izključno preko distribucijskih poti ali javno objavljeno.
(dolžnost ravnanja v najboljšem interesu strank)
Družba za upravljanje pri opravljanju storitev iz prvega odstavka 150. člena ZISDU-3 poleg interesa investicijskih skladov in imetnikov enot investicijskih skladov iz prvega odstavka 75. člena tega sklepa, upošteva tudi interes strank, za katere opravlja te storitve.
(informacije o politiki izvrševanja odločitev za trgovanje)
(1) Družba za upravljanje stranki pred začetkom opravljanja posamezne storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti posreduje naslednje informacije o svoji politiki izvrševanja odločitev za trgovanje:
1. razlago relativnega pomena, ki ga družba za upravljanje v skladu s kriteriji iz 121. člena tega sklepa pripisuje dejavnikom iz tretjega odstavka 78. člena tega sklepa, ali procesa, na podlagi katerega družba za upravljanje določa relativni pomen teh dejavnikov;
2. seznam izvedbenih mest, za katere družba za upravljanje ocenjuje, da na njih lahko dosledno dosega najboljši možni izid za stranke.
(2) Družba za upravljanje stranki informacije iz prvega odstavka tega člena zagotovi na način iz drugega oziroma sedmega odstavka 113. člena tega sklepa.
VII. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
Družbe za upravljanje uskladijo svoje poslovanje z zahtevami iz tega sklepa v roku za uskladitev politik prejemkov, prospekta, dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje in pravili upravljanja v skladu z določbo prvega odstavka 70. člena in prvega odstavka 71. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/16).
(prenehanje uporabe sklepa in sprememba sklepa)
(1) Z dnem uveljavitve tega sklepa se razveljavi Sklep o poslovanju družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 100/15).
(2) Z dnem uveljavitve tega sklepa se razveljavi 3. točka alineje I) prvega odstavka 3. člena Sklepa o uporabi smernic in priporočil Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) (Uradni list RS, št. 11/17 in 22/17).
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-3/2017-6
Ljubljana, dne 7. junija 2017
EVA 2017-1611-0073
Agencije za trg vrednostnih papirjev
mag. Miloš Čas l.r.
