Na podlagi 11. člena Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 13/03, 79/04, 36/06, 137/06, 67/08, 85/11, 17/15, 9/17 in 26/17), ter tretje alineje 38. in prve alineje 50. člena Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 51/15 – UPB2, 63/16 in 2/17) sta Senat Univerze na Primorskem na 20. redni seji dne 14. 6. 2017 in Upravni odbor Univerze na Primorskem na 15. redni seji dne 15. 6. 2017 v enakem besedilu sprejela
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A
V Statutu Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 51/15 – UPB2, 63/16 in 2/17), se v četrti alineji 10.a člena za besedo »umetnost« doda vejica in naslednje besedilo: »(22) humanistika«.
V 19. členu se za besedo »odloča« črta besedilo »na podlagi pisne vloge pridružene članice, da želi izstopiti«.
V 28. členu se šesta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– na predlog znanstvenega sveta članice imenuje direktorja članice,«
in doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»– na podlagi volitev imenuje dekana,«
Vse nadaljnje alineje se ustrezno preštevilčijo.
V 29.a členu se v prvem odstavku stavek spremeni tako, da se glasi: »Hkrati so lahko imenovani pomočniki rektorja v skupnem obsegu največ 4 FTE «.
V 30. členu se v prvem odstavku spremeni stavek tako, da se glasi: »Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor, ki je zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom in izkazuje:«.
Tretji odstavek se črta.
Za 32. členom se doda novi 32.a člen, ki se glasi: »Predčasne volitve rektorja se razpiše, če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen. Predčasne volitve rektorja se izvede v skladu z določili pravilnika, ki ureja volitve rektorja univerze«.
V 33. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se beseda »kolegija« nadomesti z besedo »kolegije«.
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Rektorja na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:
– visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci,
– študentje in
– drugi delavci.
»Volilno pravico imajo delavci iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za četrtinski delovni čas«.
»Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:
– delavci iz prve alineje prvega odstavka tega člena 70 % vseh glasov,
– študenti 20 % vseh glasov,
– delavci iz tretje alineje prvega odstavka tega člena 10 % vseh glasov,
pri čemer je utež posameznega glasu največ ena.«
Volitve rektorja natančneje določa pravilnik, ki ureja volitve rektorja univerze in ga sprejme senat univerze.
V 34.a členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »V drugem krogu je za rektorja izvoljen tisti kandidat, ki prejme večino vseh veljavnih glasov. V primeru enakega števila glasov se volitve med kandidatoma ponovijo po enakem pravilu, kot je določeno za drugi krog volitev«.
64. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za dekana članice je lahko izvoljen, kdor je na njej zaposlen kot visokošolski učitelj.
»Dekana na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:
– visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za četrtinski delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici,
– študenti vpisani na študijske programe članice in
– ostali delavci, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za četrtinski delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici«.
»Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:
– delavci iz prve alineje drugega odstavka tega člena 70 % vseh glasov,
– študenti 20 % vseh glasov,
– delavci iz tretje alineje drugega odstavka tega člena 10 % vseh glasov,
pri čemer je utež posameznega glasu največ ena«.
»Za dekana je izvoljen kandidat, ki je v prvem krogu volitev prejel večino vseh veljavnih glasov«.
»Če senat članice ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za dekana ni prejel večine vseh veljavnih glasov, se v roku osmih dni izvede drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata za dekana, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov«.
»V drugem krogu je za dekana izvoljen tisti kandidat, ki prejme večino veljavnih glasov. V primeru enakega števila glasov se volitve med kandidatoma ponovijo po enakem pravilu, kot je določeno za drugi krog volitev«.
V drugem odstavku 66.a člena se v celoti črta besedilo »dekan članice lahko imenuje le enega pomočnika dekana«.
V 67. členu se v prvem odstavku beseda »imenovanje« nadomesti z besedo »volitve«.
V drugem odstavku se besedna zveza »senat članice« nadomesti z besedo »članica«, besedna zveza »predlaga kandidata za dekana« pa se nadomesti z besedno zvezo »izvoli dekana«, tako da se glasi: »Če članica do izteka mandata dekana ne izvoli dekana, imenuje dekana rektor izmed učiteljev članice, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »Volitve natančneje določa pravilnik, ki ureja volitve dekanov in ga sprejme senat univerze«.
Četrti odstavek se črta.
V 71. členu se tretja alineja drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »na podlagi volitev predlaga rektorju v imenovanje dekana«.
Deveta alineja se spremeni tako, da se glasi: »določa način sprejemanja in ocenjevanja zaključnih del na študijskih programih prve in druge stopnje«.
Deseta alineja se spremeni tako, da se glasi: »imenuje mentorja oziroma somentorja študentu podiplomskih študijskih programov tretje stopnje, kadar za to ni pristojen drug organ«.
73. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Akademski zbor sestavljajo vsi, ki so na univerzi zaposleni kot visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci ne glede na naziv, ter delo po pogodbi o zaposlitvi opravljajo na članici ter študenti, in sicer tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.
Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi drugi delavci. Način volitev predstavnikov drugih delavcev, ki sodelujejo v akademskem zboru, določi pravilnik, ki določa način izvolitve predstavnikov v organe članic in ga sprejme senat članice«.
74. člen se spremeni tako, da se glasi: »Akademski zbor voli člane senata članice. Način volitev članov senata določa članica s pravili.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko študenti, ki so člani akademskega zbora, volijo le člane senata članice, ki so predstavniki študentov.
Akademski zbor obravnava poročila dekana o delu članice ter daje predloge in pobude senatu.
Akademski zbor se sestane vsaj enkrat na leto.
Akademski zbor je sklepčen, če je na seji prisotna vsaj polovica vseh članov akademskega zbora.
Akademski zbor sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov«.
V 90.j členu se spremeni peta alineja prvega odstavka tako, da se glasi: »znanje vsaj enega svetovnega jezika na višji ravni«.
V 90.m členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Strokovni svet Univerzitetne knjižnice je najvišji organ članice, ki ga sestavlja sedem članov in sicer dva predstavnika strokovnih delavcev, trije predstavniki univerze in en predstavnik študentov«.
V četrtem odstavku se beseda »predstavnika« nadomesti z besedo »predstavnike«.
Za 106. členom se črta naslov poglavja »1.1. Oblikovanje in izvajanje študijskih programov«.
V 107.a členu se v drugem odstavku črta besedna zveza »izvajajo dve ali več članic univerze oziroma jih«.
V 108.a členu se drugi odstavek spremeni tako se glasi: »Študijske programe, ki jih skupno oblikujeta/oblikujejo dve ali več članic, sprejme senat univerze na predlog senatov članic univerze, ki sodelujeta/sodelujejo pri snovanju in izvajanju teh študijskih programov«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Skupne študijske programe, ki jih univerza ali članica univerze oblikuje v sodelovanju z univerzami iz Republike Slovenije ali tujine, sprejmejo senati vseh sodelujočih univerz«.
Prvi odstavek 108.b člena se spremeni tako, da se glasi: »Univerza mora študijske programe iz prejšnjega člena tega statuta akreditirati oziroma priglasiti pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v skladu z zakonom. S podeljeno akreditacijo oziroma s strani Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu ugotovljenim izpolnjevanjem določil zakona postanejo študijski programi javnoveljavni«.
Tretji odstavek 108.c člena se spremeni tako, da se glasi: »Spremembe obveznih sestavin študijskih programov začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete in poslane Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pred pridobitvijo soglasja Vlade Republike Slovenije k razpisu za vpis v skladu z zakonom«.
V 109.a členu se v drugem odstavku pred besedno zvezo »priznavanje tuje listine« doda nova besedne zveza »vrednotenje in«.
V 111. členu se v tretjem odstavku doda novo besedilo »in enovite magistrske študijske programe«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Razpis za vpis v podiplomske študijske programe se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta«.
V 112.a členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Če se dodiplomski in podiplomski študijski programi izvajajo v okviru javne službe, se lahko v tujem jeziku izvajajo«.
Prva alineja drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »študijski programi tujih jezikov«.
112.b člen se spremeni tako, da se glasi: »Senat univerze natančneje opredeli način skrbi za razvoj in učenje slovenščine na univerzi ter učenje in rabo tujih jezikov, ki se uvajajo v izobraževalni proces, v skladu z zakonom in tem statutom«.
V 114. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Postopek in način prilagoditve izvedbe študija na izrednem študiju natančneje določa pravilnik, ki ga sprejme senat univerze«.
V 115. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako da se glasi: »Kadar gre za skupne študijske programe, ki jih univerza oziroma članice izvajajo s partnerskimi institucijami iz Republike Slovenije ali tujine, se njihovo izvajanje uredi s sporazumom med univerzo in partnerskimi institucijami. V primeru študijskih programov, ki jih skupaj izvajata/izvajajo dve ali več članic univerze, se njihovo izvajanje uredi s sporazumom med sodelujočima članicama oziroma sodelujočimi članicami«.
V 117. členu se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so določene s študijskim programom in z učnimi načrti posameznih učnih enot in so naslednje: pisni izpit, ustni izpit, pisni in ustni izpit, kolokvij ali druge oblike preizkusa znanja, nastop, aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah, poročilo s strokovne prakse, seminarska naloga, diplomsko delo in druga zaključna dela oziroma naloge ter druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja«.
V drugem odstavku se za besedo »preverjanje« doda nova besedna zveza »in ocenjevanje«.
V 117.a členu se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Uspešnost študenta pri preverjanju in ocenjevanju znanja se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5), lahko pa tudi z opisno oceno »opravil-a« oziroma »ni opravil-a« ter »priznan-a« oziroma »ni priznan-a«, če je tako določeno s študijskim programom«.
118.a člen se spremeni, tako da se glasi: »Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to opravičene razloge ali dodeljen status v skladu z veljavnimi pravili univerze in je to v skladu s pogoji za izjemni vpis, ki jih določa študijski program.
V 118.b členu se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Študentu, ki dosega nadpovprečne uspehe, se omogoči, da izobraževanje konča v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom«.
V 118.c členu se v prvem odstavku za besedo »letnik« doda vejico in nadaljuje »če še ni izkoristil pravice do ponavljanja letnika ali zamenjave študijskega programa, skladno z zakonom«.
V 120.a členu se v prvem odstavku črta besedo »skupnem« in se pred besedo »programu« doda besedo »študijskem«.
Naslov poglavja 1.3 se spremeni tako, da se glasi: »Strokovni, znanstveni in umetniški naslovi«.
V 122. členu se v drugem odstavku za besedo »znanstveni« doda besedno zvezo »ali umetniški«.
Tretji odstavek se spremeni tako da se glasi: »Postopek za odvzem strokovnega, znanstvenega oziroma umetniškega naslova ureja pravilnik, ki ga sprejme senat univerze«.
V 169. členu se za besedilom »študentke matere, ki v času študija rodijo« doda vejico in nadaljuje z »in študenti, ki v času študija postanejo očetje«.
171. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Status študenta preneha:
– študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
– študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje,
– študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
– če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
– če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
– če se izpiše,
– če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
– če je bil izključen,
– če ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra.
Ne glede na četrto in peto alinejo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.
V primerih iz četrte, pete in sedme alineje prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto«.
Za 172. členom se doda novi 172.a člen, tako da se glasi: »Študentom se prizna pridobljeno znanje in spretnosti, ki po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oziroma predmetno specifičnim kompetencam, ki so določene s študijskim programom, v katerega je študent vpisan«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Splošni akti univerze se uskladijo s temi spremembami in dopolnitvami v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.
Članice morajo svoja pravila uskladiti s temi spremembami in dopolnitvami v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.
Že začeti postopki volitev in imenovanj v organe univerze in članic se končajo po dosedanjem statutu.
Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 001-2/17
prof. dr. Dragan Marušič l.r. | izr. prof. dr. Igor Stubelj l.r. |
rektor Univerze na Primorskem Predsednik Senata Univerze na Primorskem | Predsednik Upravnega odbora Univerze na Primorskem |
