Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 in 57/12) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 17. redni seji dne 21. 6. 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Prislan
V skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) se s tem odlokom sprejme občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Prislan (v nadaljevanju: OPPN) po projektu, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 7/17 in so sestavni del tega odloka.
Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v 5. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Uradni list RS, št. 27/16) in v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO).
2. člen
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
Območje izdelave OPPN se nahaja na območju kmetije Prislan v naselju Poljče v neposredni bližini že obstoječih stavb in zajema kmetijska zemljišča naslednjih parc. št. 779/6 – del, 779/1 – del, 947 – del in 777/7 – del vse k.o. Spodnje Gorče. Velikost območja OPPN znaša cca 2500,00 m².
Meja območja urejanja OPPN meji na zahodni strani z obstoječimi zazidljivimi površinami ter na vzhodni, severni in južni strani z kmetijskimi površinami.
Preko obravnavanega območja prostorske ureditve ne potekajo komunalni vodi. Predvideni objekti ne bodo priključeni na vodovodno omrežje. Izvedba elektro priključka poteka preko obstoječega odjemnega mesta. Območje se preko obstoječe dovozne ceste in že zgrajenega priključka priključuje na lokalno cesto.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– kmetijska dejavnost.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta
– legalizacija objekta
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti in sprememba rabe za kmetijsko dejavnost
– rekonstrukcija objektov
– odstranitve objektov
– dozidave in nadzidave.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– kmetijski objekti, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti (stavba za obiralni stroj hmelja, strojne lope in druge nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov za potrebe kmetijske dejavnosti;
– zelene površine.
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
Kmetijski objekti
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod, pod pogojem, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega omrežja. Odmik od sosednjih zemljiških parcel je lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča;
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Možna večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta. Pri projektiranju objektov se mora ohranjat min. razmerje med stranicami 1:1,1 do 1:3,2.
– vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnologiji objekta, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan iz več etaž pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino obstoječih kmetijskih objektov, nad koto ± 0,00 m (kota pritličja). Izjemoma se dovoli višina objekta nad višino obstoječih kmetijskih objektov, če to izrecno pogojuje tehnologija objekta;
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: ±0,00 = 287,28; toleranca ±0,50;
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine naj bo načeloma 30º–45º z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče barve. Možno je tudi drugačno oblikovanje streh (manjši naklon strešine) če to pogojujejo konstrukcijske rešitve. Na strešinah so dovoljene postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije;
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah. Pri fasadah je možna kombinacija z lesom;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek z dovozno cesto do kmetijskih objektov je izveden iz kategorizirane občinske ceste. Manipulativne površine na gradbeni parceli se izvedejo v makadamski obliki ali se asfaltirajo oziroma tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.
Enostavni objekti:
Na območju OPPN je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo, za potrebe kmetijske dejavnosti. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in montažne konstrukcije.
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno.
10. člen
Gradbena parcela:
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN v ureditvenem območju so objekti locirani na sedanje lastniško stanje parc. št. 779/6 – del, 779/1 – del, 947 – del in 777/7 – del vse k.o. Spodnje Gorče.
Dovoljen odmik zidu kmetijskih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na kmetijsko dejavnost od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
Dovozi in dostopi ter parkiranje:
Območje OPPN se prometno navezuje preko obstoječih cestnih priključkov na javno občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP990152 (Poljče–Zakl). Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost.
Vodovod:
Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda, ki poteka zahodno od obravnavane parcele. V OPPN-ju obravnavani objekti ne bodo priključeni na javni vodovod.
V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz modularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 4,00 m. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
Kanalizacija – odvod komunalnih in meteornih voda:
Fekalna kanalizacija:
Na obravnavanem območju predvidenega OPPN ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. V predvidenih objektih ne bo fekalnih odplak.
Meteorna kanalizacija:
Na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode se preko peskolovov in revizijskih jaškov odvajajo v sistem meteorne kanalizacije in dalje v ponikovalnico, onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilca olj in maščob. Obstoječa kmetija ima rešeno odvajanje meteornih vod v ponikovalnico.
Električno omrežje:
Energija za napajanje kmetijskih objektov v obravnavanem območju OPPN je za obstoječim odjemnim mestom za katerega je že bilo izdano soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje z priključno močjo 17 kW in ustreza omejevalcu toka 3 x 25 A.
Telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem:
Na obravnavanih območjih ni TK omrežja in ni umeščen kabelsko razdelilni sistem. Predvideni objekti ne bodo priključeni na telefonsko omrežje in na kabelsko razdelilni sistem.
Odpadki:
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Varstvo voda in urejanje voda:
Obravnavano območje leži na območju na levem bregu vodotoka Trebnik. V študiji »Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti – obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica)«, št. proj. 33/08, št. načrta 873-FR/08-3, april 2011, ki jo je za naročnika Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, izdelal inženiring za vode d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, je ugotovljeno, da je predmetno območje, glede na obstoječe stanje, spada v majhen in preostali razred poplavne nevarnosti. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), vrste posegov v prostor pa morajo biti načrtovane s prilogo 1 in 2 Uredbe in študijo Hidrotehnične osnove za OPPN kmetija Prislan v Poljčah (občina Braslovče št. J33/17, junij 2017, katero je izdelalo podjetje IZVO-R d.o.o. iz Ljubljane.
Severno od poti je v sklopu OPPN predvidena legalizacija obstoječega objekta ter dograditev novega. 100-letne poplave lahko na območju predmetnega objekta dosežejo koto 287,39m n.m.(na poti) do 287.42 m n.m. (ob skrajni severni steni prizidka). Pod potjo so pričakovane kote 100-letnih vod nekoliko nižje in dosežejo vrednost 287,3 m n.m. Pri 500-letnem pojavu se vodni režim zaradi obširnih razlivnih površin bistveno ne spremeni. Gladine so glede na pojav Q100 v povprečju večje za 3 cm. Osnovni objekt je že zgrajen in glede na to, da so stene obstoječega in predvidenega objekta neprepustne, se zaščita pred poplavami predvidi pri vhodnih odprtinah v objekt. Glede na pričakovane nizke globine poplavne vode, se za zaščito proti poplavam lahko uporabijo protipoplavne vreče z dodatno zatesnitvijo s PE ali podobno folijo, vgradnja lesenih zagatnic višine vsaj 0,3 m ter PE folija v kombinaciji z nasipavanjem sipkega materiala-zemljine. Odločitev o izboru vrste ukrepa je prepuščena investitorju. Novozgrajeni južni objekt bo imel funkcijo strojne lope. Pritličje objekta se dvigne nad koto 287,45 m n.m., kar je vsaj 15 cm nad pričakovano koto 100-letne visoke vode. V kolikor raba objekta predvideva hranjenje kmetijske mehanizacije in opreme, ki je neobčutljiva na pojav 15–20 cm vode v objektu in sočasno pojav vode v objektu ne povzroči škode, se lahko fizična zaščita n vhodu v objekt tudi opusti. Morebitno drugo občutljivo opremo oziroma skladiščen material je priporočljivo hraniti vsaj 20 cm nad nivojem tal.
Območje načrtovanih gradnje/legalizacije se nahaja v razredu majhne poplavne nevarnosti, kjer je gradnja kmetijskih objektov dovoljena. Ne glede na predlagane zaščite objektov se notranjost objektov uvrsti v razred preostale poplavne nevarnosti, saj lahko ob visokovodnem pojavu nastopijo nepredvedljivi dogodki, ki preprečujejo postavitev varovalnega sistema pred vdorom vod v objekt.
Pri gradnji novih objektov in urejanju okolice je prepovedano graditi prečne linijske objekte (zidove, nasipe), ki bi preprečevali prost odtok poplavnih vod proti jugu. Brez predhodnega posveta s strokovnjakom hidrotehnične stroke je tudi odsvetovano preoblikovanje zunanjih površin – predvsem v smislu nadvišanja terena, saj lahko že majhne spremembe vplivajo na vodni režim.
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, Uradni list RS, št. 98/07 in 5/13). Na obravnavanem območju predvidenega OPPN ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. V predvidenih objektih ne bo fekalnih odplak.
Po evidencah MOP, DRSV, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
Ohranjanje narave:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
Varstvo kulturne dediščine:
Območje, predvideno za pozidavo s kmetijskimi objekti s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven ediventiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2013 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega-geotehničnega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti in požarno zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
V študiji »Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Hidravlične analize, Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti – obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica)«, št. projekta 33/08, št. načrta 873-FR/08-3, april 2011, ki ga je izdelal Inženiring za vode, Pot za Brdom 102, 100 Ljubljana, je ugotovljeno, da večji del predmetnega območja spada v razred majhne poplavne nevarnosti ter manjši del v preostale majhne nevarnosti.
Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter njeni prilogi 1 in 2 in študijo Hidrotehnične osnove za OPPN kmetija Prislan v Poljčah (Občina Braslovče št. J33/17, junij 2017), katero je izdelalo podjetje IZVO-R d.o.o. iz Ljubljane.
Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanimi geološko-geomehanskim poročilom.
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa;
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah. Možna večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta;
– za koto pritličja so tolerance ± 50 cm; kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša invensticijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-2/2017-10
Braslovče, dne 21. junija 2017
Branimir Strojanšek l.r.
