Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 19.redni seji dne 12. 6. 2017 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Slovenska vas, Ap 193
(podlaga in predmet za OPPN)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje razpršene poselitve Slovenska vas, Ap 193 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., pod št. projekta PA-1620.
(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14, 43/16; v nadaljevanju: OPN).
(3) Na območju OPPN se določijo merila in pogoji za počitniško hišico s pripadajočimi objekti in infrastrukturo oziroma za sanacijo obstoječe stavbe in ureditev.
(1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (oznaka: FZ) je razmerje med zazidano površino (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(3) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju/mansardi, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je všteta tudi višina kapne lege.
(4) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.
(5) Mansarda (oznaka: M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu največ 1,4 m.
(6) Parcela objekta oziroma parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
(7) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
(8) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Zazelenjena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela z odlokom tudi grafični del ter priloge.
(2) Vsebina odloka določa:
1. opis prostorskih ureditev,
2. območje urejanja,
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela,
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
11. obveznosti udeležencev graditve objektov,
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
1. Območje OPPN
(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.
(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljskega poročila za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno izdelati, zato ni predmet obveznih prilog.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Območje OPPN leži ob obstoječi javni poti JP 525062, Slovenska vas–Filipač, na katero meji območje OPPN na JV, SZ in SV od območja leži gozd, JZ pa travnik s sosednjo hišico v bližini.
(2) Območje OPPN se nahaja na območju razpršene poselitve Slovenske vasi in se izdela za območje enote urejanja prostora Ap 193 v prostorski enoti z oznako PREN 15, ki se nahaja med kmetijskimi in gozdnim zemljiščem.
(3) Skladno s 66. členom OPN je Občina Brežice kot pripravljavec OPN z dopisom št. 350-3/2017 z dne 19. 1. 2017 podala interpretacijo mej natančnosti zaradi razhajanja in zamikov različnih podlag. Iz navedene interpretacije izhaja, da je parcela objekta, ki predstavlja območje OPPN, v celoti stavbno zemljišče.
(4) Skladno s 142. členom OPN je spremembo meje stavbnih zemljišč sprejel Občinski svet Občine Brežice na 19. redni seji dne 12. 6. 2017.
(5) Območje OPPN zajema zemljišče na parc. št. 1962/143 k.o. 1310 Nova vas v velikosti cca 200 m2 in zajema tudi del te iste parcele, ki je zajeta v območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta Nova cestna povezava zelena meja – JP 525062 (Uradni list RS, št. 43/13).
(6) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.
(1) Območje OPPN se nahaja na pobočju, kjer stoji manjša počitniška hišica, grajena leta 1982, etažnosti K+P+M, za katero ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, ker sama oblikovnost ni bila skladna z pred sprejetim OPN veljavnimi prostorsko ureditvenimi pogoji – smer slemena, naklon slemena. Objekt je postavljen na terasasto urejenem terenu na mestu vkopa višje škarpe. Ob pregledu terena pripravljavca in izdelovalca prostorskega akta je bilo ugotovljeno, da je dopustna legalizacija obstoječega objekta brez oblikovne sanacije.
(2) Objekt je vizualno diskreten, skrit v gozdni rob, z vizuro v naravo in ni v vizualnem stiku z drugo grajeno strukturo, razen s počitniško hišico 20 m od predmetne lokacije.
(3) Leži ob prometnici JP 525062, Slovenska vas–Filipač, ki je zelo malo prometna, saj vodi le še do 4 objektov v nadaljevanju.
(4) Območje je komunalno opremljeno.
(5) Območje OPPN ne leži na območju varstvenih režimov – ne na območju kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva voda, ogroženih območjih, območju rabe letališča in meji na varovalni gozd.
(6) Južni rob območja OPPN ob meji s cesto posega na območje OPPN, ki je bil sprejet z Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Nova cestna povezava zelena meja – JP 525062, Uradni list RS, št. 43/13, (v nadaljevanju: OPPN zelena meja). »OPPN zelena meja« na območju tega OPPN povzema obstoječe ureditve (dostop), predviden rob cestišča pa se celo odmika od sedaj obstoječega. Na območju ob robu obstoječega cestišča je predviden potek telekomunikacijskega omrežja. Na območju »OPPN zelena meja« so dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov.
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta.
(vrste objektov glede na namen po klasifikaciji objektov)
(1) Dopustna je gradnja objektov, namenjenih občasnem bivanju s pripadajočimi objekti.
(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
– 11100 Enostanovanjske stavbe, od tega počitniška hišica,
– 12420 Garažne stavbe – za osebni avto, vkopane razen vhodnega dela,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega samo pomožne stavbe, ki so po namenu enake nezahtevnim in enostavnim stavbam, skladno s 13. členom tega odloka,
– 221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi,
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna), komunikacijska omrežja.
Dopustno je občasno bivanje.
(vrste objektov glede na zahtevnost)
V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 13. členom tega odloka.
III. MERILA IN POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
(zasnova in ureditvene enote)
(1) Določijo se robni pogoji s površinami za razvoj objektov izhajajoč iz določil za namensko rabo, ki je pretežna v širšem območju t.j. Sk – površine podeželskega naselja.
(2) Zasnova je razvidna iz načrta 2 grafičnega dela OPPN »Situacija«. Stavba prikazane v grafičnem delu je kot obstoječa in je simbolne narave.
(lokacijski pogoji in pogoji o velikosti objektov)
(1) Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta, kot je razvidno iz grafičnega dela.
(2) Površina za razvoj objekta sega na območju, ki meji na kmetijska oziroma gozdna zemljišča do parcelne meje ob zagotavljanju potrebnih površin za gradnjo in vzdrževanje objektov na parceli objekta.
(3) Na meji parcele javne ceste je najmanjši dopustni odmik od cestišča za stavbe 4 m, za ograje ali oporni zid ter drug nezahtevne in enostavne objekte pa 1.50 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za vse gradnje in posege znotraj varovalnega pasu javne ceste je treba pridobiti soglasje upravljavca.
(4) Izven površine za razvoj objektov je dopustna gradnja infrastrukturnih vodov, uvozov, ureditve utrjenih dvorišč ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ki niso stavbe, pod pogoji 13. člena tega odloka.
(5) Lega objekta na parceli objekta mora zagotavljati gradnjo in vzdrževanje na parceli objekta.
(6) Velikost objektov se zaradi vodila fleksibilnosti določi z robnimi pogoji in sicer na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbene meje in faktor zazidanosti.Največja dovoljena etažnost osnovnega objekta – počitniške hišice je (K)+P+M.
(7) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni faktor zazidanosti (Fz) je 0,8.
(pogoji za oblikovanje objektov in površin)
(1) Tipologija zazidave enostanovanjskih stavb: počitniške hiše.
(2) Pogoji za obstoječi objekt so določeni v 14. členu odloka.
(3) Pri novogradnji se dovoli uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov). Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje kubusov.
(4) Oblika osnovnega objekta – počitniška hišica:
– V osnovi tloris podolgovate oblike v smeri plastnic.
(5) Streha:
– Simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°.
– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi in/ali transparentnimi strehami na način, da prevladuje videz klasične simetrične dvokapnice.
– Barve kritin morajo biti opečne ali temne barve, drobne strukture. Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).
– Strehe dozidave ali nadzidave objekta morajo biti oblikovno skladne z osnovnim objektom (enak naklon in kritina) ali z ravno streho.
– Dopustne so zazelenjene strehe in terase.
– Čopi in frčade niso dopustni. Osvetlitev mansarde se zagotavlja preko oken na čelni strani ali preko strešnih oken.
(6) Oblikovanje fasad
– Material: poleg oken je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov.
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki ...) in na strehah objektov (kritine strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami).
– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod). Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).
(7) Dozidava in nadzidava legalnih objektov
– Potrebno je zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega dela z obstoječim objektom skladno s pogoji tega odloka ali pa se izvede v obliki kubusa na način, ki dopušča samostojno izraznost simetrične dvokapnice.
(8) Postavitev zunanjih enot naprav
– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, praviloma skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na vizualno izpostavljene fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
– V primeru postavitve zunanje enote toplotne črpalke na mesto, vidno iz ceste, mora biti le-ta vizualno skrita.
(9) Uvozi in utrjene površine:
– Počitniška hišica mora imeti najmanj 1 parkirno mesto, ki je lahko na utrjeni površini do parcelne meje ceste (lahko bočno parkiranje ob cesti) ali se zagotovi na drugih ustreznih površinah izven območja OPPN.
(10) Nepozidane in neutrjene površine
– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora.
– Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov ali preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves v varovalnih območij infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v 15. členu tega odloka.
– Zaradi manj kot 20-metrske oddaljenosti objekta od gozdnega roba sosednjih parcel lastnik ne more zahtevati krčitve gozda na zemljišču parcelnih številk 1962/45 in 1962/108 k.o. Nova vas, niti ne more zahtevati ukrepov, ki bi okrnili lesno proizvodno vlogo gozda na navedenih parcelah zaradi motenj gozdnega sestoja na legalizirani objekt.
(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte)
(1) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
1. Majhna stavba, od tega samo garaža do 20 m2,
2. Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave kot enostaven objekt (pritličen, površine do 20 m2) od tega drvarnica oziroma pokrita skladišča za lesna goriva, lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov),
3. Ograja,
4. Podporni zid,
5. Mala komunalna čistilna naprava,
6. Nepretočna greznica,
7. Rezervoar za vodo (samo vkopani),
8. Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
9. Objekt za rejo živali, od tega čebelnjak, staja,
10. Pomožni kmetijsko gozdarski objekt od tega le klet kot enostavni objekt, pritličen površine do 40 m2,
11. Pomožni komunalni objekt,
12. Objekti za akumulacijo vode od tega grajen ribnik, okrasni bazen.
(2) Nezahtevne in enostavne stavbe so stavbe, navedene v prvem odstavku tega člena pod točkami 1., 2., 9. in 10.
– Njihovo lego določa 11. člen tega odloka.
– Stavbe morajo izkazovati sekundarno funkcijo – manjši gabariti od osnovnega objekta, oblikovno so skromnejše. Uporaba materialov in oblikovanje teh objektov naj izkazuje njihovo pojavno drugačnost.
– Stavbe so pravokotne oblike, pritlične. Oblikovno gre za enostaven – nečlenjen objekt v barvah in materialih pod pogoji enakimi kot velja za osnovni objekt. Strehe morajo biti oblikovno skladne z osnovnim objektom (enak naklon in kritina) ali z ravno streho.
(3) Stavbe iz drugega odstavka tega člena imajo lahko kletno etažo, ki mora biti v celoti vkopana – etažnost K+P. Takšne stavbe sodijo med manj zahtevne objekte, vendar so po svojem namenu enake enostavnim in nezahtevnim stavbam, zato veljajo enaki vsi ostali gabaritni pogoji, ter vsi oblikovni in lokacijski pogoji kot za nezahtevne in enostavne stavbe iste vrste. Dopustna je gradnja teh stavb tudi samo s kletno etažo, kar pomeni v teren vkopan objekt z zazelenjeno streho, z vidno vhodno fasado ali njenim delom.
(4) Ograje:
– Medsoseske ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in pri vzdrževanju ograje ne posega na sosednje zemljišče.
– Ograje so maksimalne višine 1,50 m, zelene ograje (žive meje) lahko tudi do 2,00 m.
– Ograje ob cesti ne smejo ovirati preglednega trikotnika.
– Masivne zazidane ograje niso dopustne.
(5) Podporni zidovi so lahko grajeni tudi kot manj zahtevni, nezahtevni ali enostavni objekti. Zidovi višine nad 0,5 m, ki so vizualno izpostavljeni, morajo biti zazelenjeni. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, se izvede v terasah s pasovi z zazelenitvijo, razen če gre za podporni zid za objektom, ki ni vizualno izpostavljen v krajini.
(pogoji za obstoječe objekte)
Kljub nekaterim odstopanjem obstoječih ureditev od določil OPPN-ja se dopusti legalizacija obstoječega objekta – počitniška hišica in podporni zidovi brez oblikovne sanacije, saj obstoječe ureditve nimajo negativnega vizualnega vpliva na zaznavanje prostora, upoštevajoč potrebno energetsko sanacijo objekta in zagotavljanje ustreznega čiščenja odpadnih voda. Objekt ima streho z naklonom 52° s slemenom prečno na plastnice in 2 etažami v mansardi. Podporni zidovi na pobočju višji od 0,5 m se v največji meri zazelenijo.
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
(1) Zemljišča za gradnjo objektov so priklopljena na obstoječo infrastrukturo (JP, elektrika, vodovod, telekomunikacijsko omrežje). Kanalizacijskega omrežja ni.
(2) Prečkanja cest, uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.
(3) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda pa najmanj 2,00 m.
(4) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(5) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
(6) Prometne ureditve, potek komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov so prikazani na načrtu 2 grafičnega dela OPPN »Situacija«.
(prometna infrastruktura)
(1) Ohranja se obstoječ dostop na parcelo objekta iz kategorizirane javne poti JP 525062, Slovenska vas–Filipač, ki ima cestno razsvetljavo.
(2) Merila za mirujoči promet določa 12. člen.
Ohranja se obstoječi priključek na vodovodno omrežje.
(1) Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in poslabšano stanje voda.
(2) Na širšem območju ni izvedenega javnega kanalizacijskega sistema. Obstoječ način odvajanja odpadnih vod v pretočno greznico je potrebno sanirati na način izgradnje nepretočne greznice ali male čistilne naprave s ponikanjem iztočne vode.
(3) Ohranja se obstoječ način odvajanja meteornih voda preko zbiralnika za vodo v ponikalnico. Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi.
(energetska infrastruktura)
(1) Ohranja se obstoječi priključek na električno omrežje.
(2) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije. Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade obstoječih objektov pod pogoji, navedenimi v 12. členu.
(telekomunikacijsko omrežje)
Telekomunikacijskega omrežna v neposredni bližini ni. Dopustna je izvedba priključka na telekomunikacijsko ali informacijsko omrežje.
(zbiranje in odvoz odpadkov)
Zagotovljen je individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnih mest ob cesti, ki morajo biti opremljena s posodo za odpad po navodilih upravljavca. Odjemna mesta lahko ostanejo obstoječa.
V. PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI
(parcelacija in prostorski ukrepi)
(1) Območje OPPN predstavlja celotno zemljiško parcelo, ki je hkrati parcela objekta.
(2) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.
VI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA
(ohranjanje kulturne dediščine in narave)
OPPN ne posega na območje varstva kulturne dediščine, niti zavarovana območja s področja narave, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000, niti na območje naravnih vrednot.
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih voda.
(2) Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, ponikalnice, zbiralnik za vodo.
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Območje stanovanj sodi po veljavnih predpisih med območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
(3) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(4) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(5) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(6) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA
(obramba in varstvo pred nesrečami)
(1) Obramba: Na območju urejanja niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Ukrepi ogroženih območij: Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem območju. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in poslabšano stanje voda.
(3) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,225. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: glede na namenskost stavb se ne predvideva pojavnost tovrstne nevarnosti.
(požarnovarstvene zahteve)
(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih prometnih površinah.
Stavba namenjena bivanju mora zagotavljati ustrezno osončenost bivalnih prostorov.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.
(zagotavljanje izgradnje infrastrukture)
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja, kot velja za širše območje Slovenske vasi. Poseben program opremljanja za ta OPPN se ne izdela.
(obveznosti udeležencev graditve objektov)
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi pred izvedbo ureditev)
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
(vpogled akta in nadzorstvo)
(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor Občine Brežice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati naslednji prostorski izvedbeni akt:
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Nova cestna povezava zelena meja – JP 525062, Uradni list RS, št. 43/13 samo v delu, ki se nanaša na območje, kjer stopi v veljavo ta odlok, torej na parc.št. 1962/143 k.o. 1310 Nova vas.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-16/2016
Brežice, dne 12. junija 2017
Ivan Molan l.r.
