Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-1, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 15. člena Statuta Občine Mežica (UGSO, št. 33/07) je Občinski svet Občine Mežica na 17. seji dne 20. 6. 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)«
(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mežica (v nadaljnjem OPN ME, Uradni list RS, št. 55/13, 77/16) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)«.
(2) Občinski podrobni prostorski načrt »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)« je izdelal PLOT, Natalija Kotnik s.p., Ravne na Koroškem, projekt št. 16/2016, z datumom: januar 2016.
(1) Občinski podrobni prostorski načrt »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)« določa: ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, obveznosti investitorja, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi območji, dopustnost odstopanja od načrtovanih rešitev in druge pogoje za izvajanje tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)«, ki obsega tekstualni in grafični del.
(3) Grafični del vsebuje:
1. Pregledna situacija | M 1:25000 |
2. Načrt namenske rabe prostora | M 1:5000 |
3. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:1000 |
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:500 |
5. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zazidalna situacija z vrisom gradbenih mej, gradbenih linij in vpisom omejitvenih faktorjev (FZ, FI, MDZP) | M 1:500 |
6. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zazidalna situacija | M 1:500 |
7. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge GJI | M 1:500 |
8. Načrt parcelacije | M 1:500. |
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve)
(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)«, (v nadaljnjem OPPN ST) je prostorska ureditev enote urejanja prostora (v nadaljnjem EUP) ME58-OPPN*, ki bo obsegala dopolnilno gradnjo stanovanjskih stavb, enostavnih in nezahtevnih objektov, javne gospodarske infrastrukture, grajenega javnega dobra in komercialnih energetskih in komunikacijskih vodov.
(2) Predvidena je možnost rekonstrukcije in gradnje ene obstoječe prostostoječe stavbe in dopolnilna gradnja šestih stanovanjskih stavb.
(3) Na območju OPPN ST je predvidena gradnja in zaokrožitev gospodarske javne infrastrukture, grajenega javnega dobra in priključkov nanj, komercialnih energetskih in komunikacijskih vodov, ureditve in do-ureditev zasebnih prometnih površin za gibajoči in mirujoči promet, ter ureditev zasebnih zelenih površin (zelenic, zasaditev ipd.).
III. OBMOČJE PROSTORSKE UREDITVE
(območje prostorske ureditve)
(1) Ureditveno območje OPPN ST obsega celotno EUP ME58-OPPN* na skupni površini 7.968,9 m2 na zemljiščih parc. št.: 633, 634/8, 634/9, 634/6, 634/7, 634/4, 634/5, 619/1, 619/2, 617, 618, 635 in 612; (vsa) K.O. Mežica.
(2) Vplivno območje OPPN ST obsega vsa zemljišča (parcele ali dele parcel) znotraj EUP »ME58-OPPN*«.
(3) Kolateralni zemljišči OPPN ST obsegata (parcele ali dele parcel) parc. št.: 628 in 636, (obe) k.o. Mežica.
(4) Meje ureditvenega območja OPPN ST in vplivnega območja OPPN ST je razvidna iz grafičnih prilog (list št. 5/Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zazidalna situacija).
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(urbanistična zasnova območja)
(1) I. del OPPN ST obsega gradnjo manj zahtevnih stavb, enostavnih in nezahtevnih objektov, vključno z objekti in vodi gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem GJI) in grajenega javnega dobra (v nadaljnjem GJD). Podrobneje se deli na šest sklopov:
– »A« z dvema predvidenima prostostoječima stanovanjskima stavbama, enostavnimi in nezahtevnimi objekti in hišnima priključkoma iz severne strani ter samostojno zeleno površino z možnostjo postavitve enostavnih objektov in dostopom iz severne stran;
– »B« z eno prostostoječo stanovanjsko stavbo, enostavnimi in nezahtevnimi objekti in hišnim priključkom iz zahodne strani;
– »C« z eno prostostoječo stanovanjsko stavbo, enostavnimi in nezahtevnimi objekti in hišnim priključkom iz vzhodne strani;
– »D« z eno obstoječo prostostoječo stanovanjsko stavbo, enostavnimi in nezahtevnimi objekti in hišnim priključkom iz južne strani;
– »E« z eno predvideno prostostoječo stanovanjsko stavbo, enostavnimi in nezahtevnimi objekti in hišnim priključkom iz južne strani;
– »F« z možnostjo postavitve ene prostostoječe stanovanjske stavbe in enostavnih in nezahtevnih objektov in dostopom/dovozom iz južne strani.
II. del OPPN ST je opredeljeno kot en sklop:
– »Z«, ki predstavlja koridor, namenjen za javno/občinsko povezovalno cesto med JP757791 (v nadaljnjem Kralj Matjaževa) in EUP ME55-OPPN* (Vrtec) ter EUP ME 53-OPPN* (Teniška igrišča) ter vso predpisano GJI. V delu tega koridorja se bo za potrebe I. dela OPPN po določilih OPPN ST in Programa opremljanja izvedla začasna dovozna cesta k sklopu »A«.
(2) Na gradbenih parcelah (v nadaljnjem GP) je dovoljeno graditi enostanovanjske (CC-SI-111) in večstanovanjske stavbe (razen CC-SI-1122 ali CC-SI-113, izjemoma dovoljeno tudi CC-SI-11301) ter nezahtevne in enostavne objekte, navedene v 13. členu tega odloka.
(3) Na celotnem območju bo zgrajena nova komunalna oprema (javna gospodarska infrastruktura in hišni priključki na le-te ter komercialna energetska in telekomunikacijska), ki bo priključena na obstoječe infrastrukturne vode in naprave, ki so zgrajeni na tem območju oziroma se bo navezovala na obstoječe tovrstne sisteme v sosednjih EUP.
(lega in oblikovna zasnova stavb in objektov)
(1) Enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti se na GP umeščajo v okviru omejitvenih faktorjev znotraj gradbenih mej tako, da se morajo z eno stranico/fasado obvezno dotikati gradbenih linij posameznih GP, upoštevajoč omejitve glede višin oziroma števila etaž.
(2) Posamezne etaže so definirane kot:
– klet (v nadaljnjem K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vzidana v raščeno zemljino na več kot 75 % svoje etažne višine;
– pritličje (v nadaljnjem P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad raščeno urejeno zunanjo pretežno površino nepozidanega dela GP;
– mansarda (v nadaljnjem M) je del stavbe pod poševno streho eno-, dvo- ali večkapno, z višino kolenčnega zidu ≤ 1,20 m. Če je kolenčni zid višji, se takšna etaža šteje kot nadstropje;
– nadstropja (v nadaljnjemu N) so vse etaže stavbe, umeščene nad pritličjem in niso mansarde.
Posamezne etaže ali celotna stavba je lahko izvedena tudi z uporabo galerij(e) ali medetaže.
(3) Dopustna etažnost stanovanjskih stavb sklopov:
– »A«, »B«, »C« je največ (K)+P+1N (+M).
Dovoljena je tudi izvedba (K)+P+1N+pohodna terasa;
– »D«, »E«, »F« je največ (K)+P+(1N)+M.
(4) Višinske kote enostavnih in nezahtevnih objektov določa veljavna zakonodaja.
(regulacijske črte, odmiki)
(1) Regulacijski liniji sta:
– gradbena meja (v nadaljnjem GM) predstavlja linijo oziroma navidezno črto, ki je obstoječi ali predvideni objekti in stavbe ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo s svojo najbolj izpostavljeno točko ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost GP) in
– gradbena linija (v nadaljnjem GL) predstavlja linijo oziroma navidezno črto, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade ali delov fasade od GL v notranjost GP.
Enostavni in nezahtevni objekti se lahko izjemoma postavijo tudi izven GM in GL, po določilih 13. člena tega odloka.
(2) Minimalni odmiki najbolj izpostavljenih točk stavb in objektov od meja sosednjih zemljišč so razvidni iz grafične priloge št. 5 (tretji odstavek 2. člena tega odloka).
Najbolj izpostavljena točka živih meja, zasajenih na severni strani GP A1, A2 in A3 na meji z območjem »Z«, se sme južni meji območja »Z« približati na največ 0,50 m.
(3) Odmiki najbolj izpostavljenih delov stavb in objektov od:
– komunalnih vodov in naprav (obstoječih in predvidenih, javnih in komercialnih) morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.
– GJD znašajo najmanj 4,00 m.
(4) Medsebojni odmiki med vodi GJI in le-teh od GJD:
(a) vodovoda od ostalih vodov GJI mora znašati minimalno 1,00 m pri vzporednem poteku oziroma 0,50 m pri križanjih.
(b) padavinskih in odpadnih voda od ostalih vodov gospodarske javne infrastrukture mora znašati min. 1,00 m pri vzporednem poteku oziroma 0,50 m pri križanjih.
(c) pri križanjih in vzporednem vodenju komunalnih vodov s plinovodi je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med komunalnimi vodi za zagotovitev obratovalne varnosti. Pri plinovodih z največjim delovnim tlakom do vključno 5 barov mora biti:
– kot križanja: od 30 do 90 stopinj,
– višinski odmik pri križanju: najmanj 0,20 m,
– vzdolžni odmik: najmanj 0,40 m.
Pri križanju kanalizacijskega voda s plinovodom mora plinovod potekati nad kanalizacijskim vodom. Pri vzporednem poteku, ko je teme plinovoda više ali v isti višini kot teme kanalizacijskega voda, mora biti varnostni odmik plinovoda z največjim delovnim tlakom do 5 barov od kanalizacijskega voda najmanj 0,50 m. V izjemnih primerih se s posebnimi varnostnimi ukrepi odmik plinovoda od kanalizacijskega voda lahko tudi zmanjša.
(faktor zazidanosti, faktor izrabe in faktor odprtih bivalnih površin)
(1) Enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti se na posamezno GP gradijo v okvirih predpisanega faktorja zazidanosti (FZ) oziroma faktorja izrabe (FI) znotraj GM.
(2) Faktor zazidanosti (FZ) – razmerje med zazidano površino objekta (vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti) in celotno površino GP ≤ 0.4.
(3) Faktor izrabe (FI) – razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino GP namenjene gradnji ≤ 0.6.
(4) Minimalni delež zelenih površin (MDZP) ≥ 0.4.
(1) Kota pritličja pri vhodu stavb sklopov:
(a) »A«, »B« in »C« se navezuje na višino obstoječih gradbenih platojev in je lahko izvedena največ 0,45 m nad koto urejenega terena ob objektu.
(b) »D«, »E« in »F«, gledano v osi le-tega na povoznico – občinsko kategorizirano cesto, je lahko izvedena največ 0,30 m nad koto le-teh.
(2) Najvišja točka obstoječih in predvidenih objektov (npr. sleme, atika, pergola ipd.), ne glede na njihovo etažnost ali izvedbo, ne sme presegati kote pritličja posamezne stavbe za več kot 8,65 m.
Iz omejitve višine oziroma splošnega preseganja najvišje višine stavbe so izvzeti oddušniki, drogovi za zastave, antene in dimniki (izvzemši le-teh zunanjih/odprtih kaminov), ne pa tudi katerikoli drugi elementi, kot so sončni zbiralniki, bris-soleili, reklamne table in PV paneli.
(3) Pri gradnji kletnih etaž je potrebno dodatno upoštevati določila 28. in 35. člena tega odloka.
(4) Višinske kote enostavnih in nezahtevnih objektov določa veljavna zakonodaja.
(pogoji za oblikovanje stavb in objektov)
(1) Pogoji za oblikovanje in konstrukcijo stanovanjskih stavb, enostavnih in nezahtevnih objektov območij »A«, »B« in »C«:
– stanovanjske stavbe so lahko grajene s klasičnimi oziroma sodobnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi ali kombinaciji obeh;
– enostavni in nezahtevni objekti se materialno gradijo po določilih veljavne zakonodaje;
– strehe stavb in objektov se lahko izvedejo kot ravne (v naklonu med 0 in 10 stopinjami), enokapne ali prislonjene enokapne strehe (nakloni so v razponu med 10 in 30 stopinjami) ali kot kombinacija le-teh;
– napušči niso zaželjeni pri nobeni stavbi (ne glede na zahtevnost);
– fasade stavb in objektov so izvedene z ometi, v pretežno beli barvi ali v spektru sivih barv - dovoljena je tudi antracitno črna barva. Dovoljena je tudi popolna ali delna obdelava fasad z naravnim nebarvanim lesom kot tudi delna souporaba naravnega kamna. Istočasno je za oplatitev fasad dovoljena tudi uporaba sodobnih materialov (vidni beton, steklo, pločevina, Fundermax, Esal ipd. plošče …). V primeru uporabe pločevin ali fasadnih plošč so poleg sivih odtenkov dovoljeni tudi barvni odtenki temno rjave ali črne barve;
– okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;
– ravna streha se lahko izvede kot nepohodna, pohodna (terasa) ali zelena streha oziroma kot streha v minimalnem naklonu, ki je skrita za strešnim vencem/atika;
– kritina je lahko klasična opečna ali betonska – temno sive ali črne barve, »zelena« (pasivna ali aktivna), pločevina (valovita pločevina ni dovoljena), temno rjavih, sivih ali črnih tonov;
– vse objekte je možno izvesti z navpičnim ali vodoravnim zamikom oziroma sklonom posameznih delov ali celovitih stenitev etaž ali tudi celotnih etaž.
(2) Pogoji za oblikovanje stanovanjske stavbe, enostavnih ter nezahtevnih objektov ob dozidavah, rekonstrukcijah in gradnji sklopa »D«:
– stanovanjske stavbe so lahko grajene s klasičnimi oziroma sodobnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi ali kombinaciji obeh;
– enostavni in nezahtevni objekti se materialno gradijo po določilih veljavne zakonodaje;
– pri strehah in fasadi je obvezna harmonična uskladitev elementov (izgled in naklon strehe, obdelava in barvna lestvica fasade …) z obstoječo stavbo. Za dozidave je dovoljena izvedba ravnih (v naklonu med 0 in 10 stopinjami) ali kot kombinacija le-teh. Priporoča se izvedba atik na slemenski strani in ob ožjih stranicah strešin, razen pri prislonjenih enokapnicah;
– napušči niso zaželjeni pri nobeni stavbi (ne glede na zahtevnost);
– v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav je dovoljeno kombiniranje streh stanovanjskih stavb z ravnimi strehami;
– fasade stavb in objektov so izvedene z ometi, v pretežno beli barvi ali v spektru sivih barv – dovoljena je tudi antracitno črna barva. Dovoljena je tudi popolna ali delna obdelava fasad z naravnim nebarvanim lesom kot tudi delna souporaba naravnega kamna. Istočasno je za oplatitev fasad dovoljena tudi uporaba sodobnih materialov (vidni beton, steklo, pločevina, Fundermax, Esal ipd. plošče …). V primeru uporabe pločevin ali fasadnih plošč so poleg sivih odtenkov dovoljeni tudi barvni odtenki temno rjave ali črne barve;
– okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;
– vse objekte je možno izvesti z navpičnim ali vodoravnim zamikom oziroma sklonom posameznih delov ali celovitih stenitev etaž ali tudi celotnih etaž.
(3) Pogoji za oblikovanje stanovanjskih stavb, enostavnih in nezahtevnih objektov sklopov »E« in »F«
– stanovanjske stavbe so lahko grajene s klasičnimi oziroma sodobnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi ali kombinaciji obeh;
– enostavni in nezahtevni objekti se materialno gradijo po določilih veljavne zakonodaje;
– strehe so dovoljene kot prislonjene enokapne, enokapne, dvokapne in/ali ravne strehe ali kot kombinacija teh streh, katerih osnovna slemenitev je vedno vzporedna z daljšo stranico objekta. Priporoča se izvedba atik na slemenski strani in ob ožjih stranicah strešin, razen pri prislonjenih enokapnicah;
– nakloni so v razponu med 10 in 30 stopinjami, pri ravnih strehah med 0 in 10 stopinjami;
– napušči niso zaželeni pri nobeni stavbi (ne glede na zahtevnost);
– v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav je dovoljeno kombiniranje streh stanovanjskih stavb z ravnimi strehami;
– fasade stavb in objektov so izvedene z ometi, v pretežno beli barvi ali v spektru sivih barv – dovoljena je tudi antracitno črna barva. Dovoljena je tudi popolna ali delna obdelava fasad z naravnim nebarvanim lesom kot tudi delna so-uporaba naravnega kamna. Istočasno je za oplatitev fasad dovoljena tudi uporaba sodobnih materialov (vidni beton, steklo, pločevina, Fundermax, Esal ipd. plošče …). V primeru uporabe pločevin ali fasadnih plošč so poleg sivih odtenkov dovoljeni tudi barvni odtenki temno rjave ali črne barve;
– okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;
– kritina je lahko klasična opečna ali betonska – temno sive ali črne barve, »zelena« (pasivna ali aktivna), pločevina (valovita pločevina ni dovoljena), sive do grafitno sive barve, ki ne sme biti odsevna ali bleščeča;
– vse objekte je možno izvesti z navpičnim ali vodoravnim zamikom oziroma sklonom posameznih delov ali celovitih stenitev etaž ali tudi celotnih etaž.
(pogoji za ureditev okolice objektov)
(1) Glavni dovozi do GP in glavni vhodi v objekte morajo biti umeščeni na nivoju obstoječega terena posameznih GP razen za:
– območje »B«, kjer se lahko dovoz, zaradi večje višinske razlike med obstoječo cesto in GP, izvede z nadstreškom/garažo na drugačnem nivoju, kot sama stanovanjska stavba. Sam dovoz je lahko izveden tudi na nivoju povoznice ulice Kralja Matjaža v višini med pritličjem in nadstropjem/mansardo stavbe, vhod v stavbo in stavbe in objekti pa po določilih 6. člena tega odloka.
(2) Višina zemljišča na parcelnih mejah mora biti prilagojena le-tem na sosednjih zemljiščih; oporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin – vse v skladu z mnenjem geomehanika ter na podlagi ustrezne projektne dokumentacije ob upoštevanju določil 43. člena tega odloka.
Oporni zidovi se praviloma ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo ali ko je to v nasprotju z oblikovalskimi pristopi obstoječe stavbe oziroma predvidenega objekta – v takšnih primerih se uporabijo določila 43. člena tega odloka.
V skladu z geološko-geomehansko študijo je potrebno morebitne oporne zidove dobro drenirati.
(3) Dostopne poti in funkcionalne površine se prilagajajo terenu tako, da je treba urediti čim manj vkopov in nasipov ter drugih vidno izpostavljenih posegov.
(4) Ograjevanje GP z zidanimi ograjami ni dovoljeno. Dopustni so leseni/kovinski plotovi ter žive meje tako, da izbor sadik temelji na avtohtonih (koroških) drevesnih/grmovnih vrstah; vse ob upoštevanju 24. člena tega odloka.
(pogoji in merila za parcelacijo)
(1) Iz grafične priloge št. 8 so razvidni parametri (geodetske točke in linije-črte mejnice) za parcelacijo posameznih GP; vse v skladu z določili 41. in 42. člena tega odloka.
(2) Meja GP, določenih v tem odloku za potrebe izvajanja umestitve in gradnje objektov in stavb OPPN ST, ni možno spreminjati ali dodatno parcelirati na podlagi želja ali dogovorov med lastniki le-teh.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN ST je dovoljeno graditi naslednje enostavne objekte:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, vodna zajetja in objekte za akumulacijo vode in namakanja, ograje, podporne zidove, male komunalne čistilne naprave, rezervoarje, vodnjake, vodomete, priključke na objekte javne gospodarske infrastrukture, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(2) Na celotnem območju OPPN ST, razen na GP »A3«, je znotraj meja (GM IN GL) dovoljeno graditi naslednje nezahtevne objekte:
– majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožne objekte v javni rabi, ograje, podporne zidove, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(3) V primeru spremembe zakonodaje, ki ureja gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, bo občinski svet Občine Mežica, za potrebe OPPN ST, sprejel avtentično (obvezno) razlago.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Dostop in dovoz do GP se uredi iz obstoječih kategoriziranih občinskih cest z izvedbo ustreznih zavijalnih lokov/radiusov in ponižanj robnikov na obstoječih pločnikih ali robnikov tangiranih občinskih cest oziroma v smeri sklopov:
– »A« z dvema predvidenima prostostoječima stanovanjskima stavbama in navezavo na »hišni priključek«, izveden v območju koridorja za predvideno navezovalno cesto na Ulico kralja Matjaža;
– »B« z eno predvideno prostostoječo stanovanjsko stavbo in navezavo na Ulico kralja Matjaža;
– »C« z eno predvideno prostostoječo stanovanjsko stavbo in navezavo na JP757471 (v nadaljnjem Möderndorferjeva ulica);
– »D« z eno obstoječo prostostoječo stanovanjsko stavbo in navezavo na JP757661 (v nadaljnjem Šolska pot);
– »E« z eno predvideno prostostoječo stanovanjsko stavbo in navezavo Šolsko pot;
– »F« z eno predvideno prostostoječo stanovanjsko stavbo in navezavo Šolsko pot.
(2) Do izgradnje nove občinske (povezovalne) ceste na območju »Z«, se v delu koridorja le-te, za potrebe dostopa/dovoza k sklopu »A«, dovoli ureditev začasne dovozne ceste od Kralj Matjaževe ulice v globino II. dela OPPN ST v dolžini l= ca 70 m v skladu z določili iz 40. člena tega odloka.
(3) Parkirne površine za potrebe stanovanjskih stavb in njihovih morebitnih dopolnilnih dejavnosti se obvezno zagotavljajo na GP posameznih stavb.
(4) Pri gradnji cestnih priključkov je potrebno upoštevati določila državne in občinske zakonodaje glede preprečevanja oviranja prometa zaradi priključevanja na občinske ceste, prilagajanja nivelet, zagotavljanju varnih prehodov pešakov in odvodu meteornih površin.
(5) Vse javne ali zasebne prometne površine in površine za mirujoči promet morajo biti ustrezno povozno utrjene za osno obremenitev >16,5 ton, lahko so asfaltirane, betonirane ali tlakovane. Zasebne povozne površine so lahko izjemoma tudi iz utrjenega protiprašno zavarovanega makadama.
Površine za pešake ob objektih pa so lahko poleg navedenega izvedene tudi z lesom, kamnom ali kompozitnimi materiali.
Pri ureditvi začasne dovozne ceste od Ulice kralja Matjaža v notranjost območja »Z« se dodatno upoštevajo tudi določila pristojnih soglasodajalcev za energetske vode ter pitno in požarno vodo.
(6) Določila glede odmikov in obveznosti medsebojnih leg stavb in objektov so opredeljena v 7. členu tega odloka.
(1) Za sklope »A«, »B« in »C« se mora, v skladu s smernicami in soglasji (v nadaljnjem določili) pristojnega soglasodajalca, izgraditi nova veja javnega vodovodnega omrežja, na katero se bodo navedeni sklopi priključevali preko hišnih priključkov. Nova veja bo imela priključno na območju Ulice kralja Matjaža, na zemljišču parc. št. 636 k.o. Mežica, na obstoječ PE 160.
(2) Sklop »D«, je priključen na javno vodovodno omrežje na območju Šolske poti, na zemljišču parc. št. 634/4 k.o. Mežica, na obstoječ PE 63.
(3) Sklopa »E« in »F« bosta priključena na javno vodovodno omrežje na območju Šolske poti, na zemljišču parc. št. 634/4 k.o. Mežica, na obstoječ PE 63.
(4) Požarna voda bo zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja.
(5) Za zagotovitev ustrezne količine pitne in požarne vode mora biti za izvedbo glavnega priključka do posameznih GP zagotovljena izvedba najmanj v sistemu PEHD d 32.
(6) Določila glede odmikov in obveznosti medsebojnih leg stavb in objektov so opredeljena v 7. členu tega odloka.
(odvajanje odpadnih voda)
(1) Na območju urejanja se mora, v skladu z določili pristojnega soglasodajalca, izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda (vodotesne PVC gladke UK cevi, dimenzije ø160 mm), ki se morajo speljati po ločenem sistemu vodotesne fekalne kanalizacije v skupni javni sistem fekalne oziroma mešane kanalizacije.
(2) Za sklope »A«, »B« in »C« se mora, v skladu določili pristojnega soglasodajalca, izgraditi nova veja javne fekalne kanalizacije, ki se bo priključila na obstoječ jašek na zemljišču parc. št. 634/6 k.o. Mežica.
(3) Sklop »D«« je že priključen na obstoječo javno kanalizacijo s priključnim mestom na parc. št. 612 k.o. Mežica.
(4) Sklopa »E« in »F« se bosta priključila na obstoječo javno kanalizacijo s priključnim mestom na parc. št. 612 k.o. Mežica.
(5) Pri projektiranju in izvajanju zadevnih vodov se upoštevajo določila 28. in 29. ter 38. člena tega odloka.
(6) Določila glede odmikov in obveznosti medsebojnih leg stavb in objektov so opredeljena v 7. členu tega odloka.
(odvajanje meteornih/padavinskih in zalednih voda)
(1) Čisto padavinsko vodo s streh se obvezno primarno zadržuje na posameznih GP v namenskih zadrževalnikih vode (za potrebe ponovne uporabe na posameznih GP), ki morajo biti ustrezno dimenzionirani oziroma z volumnom, ne manjšim od 10 m3/GP.
Na podlagi »Geološko-geomehanskega poročila (s poudarkom na zmožnosti ponikanja meteornih voda za stanovanjsko zazidavo na območju ME-58 – OPPN)«, ki izkazuje ocenjeni koeficient prepustnosti je 1x10-7 ≤ K ≤ 1x10-4 m/s, je možno presežene količine disperzno ponikati v ponikovalnice, vse skladno z določili 24., 28., 29., 35. in 38. člena tega odloka.
Formula za izračun maksimalne površine streh in s tem posledično tudi izračuna volumna/količine čistih padavinskih vod s streh za potrebe izvedbe ustreznih objektov in naprav/vodov meteorne kanalizacije je:
Pst = GPY X FI.
(2) Padavinske in zaledne vode z utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati in mineralnimi olji (zunanje manipulativne površine dvorišč, povoznih površin in hišnih priključkov ter sklopa »Z«) se morajo, v skladu z določili pristojnega soglasodajalca, predhodno očistiti v ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih koalescenčnih lovilcih olj po standardu SIST EN 858-2 in speljati v javni sistem meteorne oziroma mešane kanalizacije.
a) Zbirni jašek za potrebe območja »Z« se bo zgradil cca 2,00 m v južno stran od stičišča južne meje območja »Z« in mejnic med GP A2 in GP A1.
b) Za sklope »A«, »B« in »C«, ki bodo preko peskolovov in revizijskih jaškov s hišnimi priključki, priključeni na javno meteorno kanalizacijo, se mora izgraditi nova veja meteorne kanalizacije (vodotesne gladke PVC UK cevi, dimenzij ø160–250 mm) s priključkom na obstoječ jašek na zemljišču parc. št. 634/6 k.o. Mežica.
c) Sklop »D«, »E« in »F« so/se bodo preko peskolovov in revizijskih jaškov s hišnimi priključki priključili na javno meteorno kanalizacijo Občine Mežica na obstoječ jašek na zemljišču parc. št. 612. k.o. Mežica.
Formula za izračun maksimalne površine meteornih in zalednih voda z dvorišč, povoznih površin in hišnih priključkov in s tem posledično tudi izračuna volumna/količine le-teh za potrebe izvedbe ustreznih objektov in naprav/vodov meteorne kanalizacije je
Ppp = GPY X 0,2.
Zadevna formula ne velja za območje »Z«, kjer znaša obračunska površina 900 m2.
(3) Za izračun maksimalne skupne prispevne površine vseh meteornih in zalednih voda in s tem posledično tudi izračuna volumna/količine le-teh za potrebe izvedbe ustreznih objektov in naprav/vodov meteorne kanalizacije se seštejejo rezultati iz prvega in drugega ostavka tega člena.
Izračun skupnega volumna zadevnih voda je dovoljeno zmanjšani za količino, izhajajočo iz omilitvenih ukrepov glede odvajanja s ponikanjem po izhodiščih iz prvega odstavka tega člena in izvedenih po določilih iz 35. člena tega odloka.
(4) Določila glede odmikov in obveznosti medsebojnih leg stavb in objektov so opredeljena v 7. členu tega odloka.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Območje OPPN ST bo priključeno na obstoječe »nn« elektro omrežje v skladu z določili upravljavca.
(2) Obstoječi elektrovod NN KB 4 X 150 mm2, umeščen v območju sklopa »Z«, je investitor dolžan prestaviti v cevno kabelsko kanalizacijo v traso začasne dovozne ceste k sklopu »A«.
(3) Predvideni sta dve priključni mesi:
– za sklope »A«, »B« in »C« na obstoječi zunanji priključni-razdelilni omarici RZ1 (PSO-Reiser) na zemljišču parc. št. 636 k.o. Mežica in
– za sklope »D«, »F« in »F« na obstoječi zunanji priključni-razdelilni omarici RZ2 (PSO-Jelenko) na zemljišču parc. št. 619/2 k.o. Mežica.
(4) Prečenje energetskega voda preko vlivnika/uvoza iz Ulice kralja Matjaža na območje »Z« se izvede v obliki podzemnega tunela, dimenzioniranega tudi za speljavo vodov GJI (vodovod …) oziroma tretjih komercialnih infrastrukturnih vodov. Objekt mora biti dimenzioniran v skladu s posameznimi resornimi zakoni oziroma tehničnimi določili.
(5) Določila glede odmikov in obveznostih medsebojnih leg stavb in objektov so opredeljena v 7. členu tega odloka.
(1) Ureditveno območje bo opremljeno z zunanjo razsvetljavo.
(2) Svetila zunanje razsvetljave ne smejo sevati UV svetlobe in morajo biti oblikovana tako, da ne osvetljujejo neba v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13).
Za ogrevanje objektov se uporabijo obnovljivi energetski viri (sončna energija, toplotna črpalka idr.) oziroma mora biti ogrevanje objektov urejeno v skladu z določili resorne zakonodaje o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), veljavnimi v času vložitve vloge za izdajo ustreznega dovoljenja za gradnjo objektov pri pristojnem upravnem organu.
(1) Na območju OPPN ST je zgrajeno plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar.
(2) Predvidena ureditev posega v varnostni pas, v katerem ima upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda.
(3) Pri projektiranju objektov in komunalne opreme je potrebno upoštevali določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1).
(4) Po odločitvi investitorja se plinovodno omrežje ne bo uporabljalo za potrebe OPPN ST.
(5) Določila glede odmikov in obveznosti medsebojnih leg stavb in objektov so opredeljena v 7. členu tega odloka.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Območje OPPN ST bo navezano na obstoječe TK optično omrežje po Ulici kralja Matjaža in Šolski poti:
– GP A1, A2, B in C se bodo priključili na TK omrežje iz TK kabelskega jaška št. 46, vgrajenega na Ulici kralja Matjaža, na parc. št. 635, k.o. Mežica.
– GP E in F se bosta priključila na TK omrežje iz TK kabelskega jaška št. PJ, vgrajenega na Šolski poti, na parc. št. 612, k.o. Mežica.
– GP D je že priključen na TK omrežje iz TK kabelskega jaška št. PJ, vgrajenega na Šolski poti, na parc. št. 612, k.o. Mežica.
(2) Trasa i.c. PEHD za priklop GP:
– A1, A2, B in C bo potekala iz TK jaška 46 preko GP A1 do parcelne meje med GP A1 in B, ter ob parcelni meji med GP A2 in C.
– E in D bo potekala iz TK jaška PJ v ulici Šolska pot, nato pa ob parcelni meji objekta E in F.
(3) Določila glede odmikov in obveznosti medsebojnih leg stavb in objektov so opredeljena v 7. členu tega odloka.
(obveznost priključitve na omrežja in objekte javne gospodarske infrastrukture)
Vsi predvideni objekti znotraj OPPN se morajo obvezno priključiti na prometno omrežje, vodovodno omrežje, omrežje komunalnih in padavinskih voda in »nn« elektro omrežje.
(1) Vse neutrjene površine se morajo humusirati in ozeleniti/zatraviti ob upoštevanju 6. člena tega odloka (MDZP).
(2) Zasaditev GP z drevinami in grmovnicami mora slediti naslednjim usmeritvam:
– priporoča se zasaditev medonosne vegetacije;
– zaradi bližine objektov vzgojno-varstvenih ustanov se ne dovoljuje zasaditev strupenih vrst drevja in grmovnic;
– za »žive meje« se odsvetuje uporaba pa-cipres/cipres (Chamaecyparis sp.) in klekov (Thuja sp.).
(3) Obvezno je upoštevanje določil 25., 34. in 35. člena tega odloka.
(1) Na območju OPPN je dovoljeno nasipavati in odkopavati zemljišča zaradi ureditve platojev za potrebe graditve objektov. Vse nastale brežine se morajo izvesti z naravnim naklonom in se navezovati na zunanje površine sosednjih parcel. V primeru, da konfiguracija terena ne omogoča izvedbo brežin v naravnem naklonu terena, se višinska razlika izjemoma premosti z opornimi zidovi, ki morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni, razen če je to v nasprotju z arhitekturno zasnovo objekta.
(2) Obvezno je upoštevanje določil 28., 29., 34. in 35. člena tega odloka.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Celotne območje OPPN ST leži v območju kulturnega spomenika Mežica – Trško jedro (EŠD 7635).
(2) V primeru, da bi se arheološke ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, bo potrebno izvesti arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
V objektih je dovoljena izvedba kurišč na biomaso oziroma uporaba obnovljivih virov energije ob upoštevanju Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09, 50/13) ter Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13, 2/15, 50/16) oziroma zakonodajo, ki bo le-te nasledila ali nadomestila.
(1) Območje OPPN se nahaja izven območij, ki so v skladu s OPN ME in Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Mežica (Uradni list RS, št. 117/07) določena kot vodozbirna območja vodnih virov.
(2) Pri morebitni gradnji kletnih etaž je zaradi spranosti spodnjih plasti potreben konstanten monitoring in (morebitno) izčrpavanje podtalne vode. Istočasno je v takšnih primerih obvezna izdelava dodatnega geološkega poročila in zagotovitev geomehanskega nadzora v času izgradnje.
(3) Pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda.
(1) Pri projektnih rešitvah odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda iz območja OPPN ST je potrebno upoštevati vse veljavne predpise, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter področje emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest iz OPPN ST.
(2) Za zagotovitev varnosti in stabilnosti objektov je investitor obvezan pri pristojnem državnem upravnem organu za vode, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
(1) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v skladu s veljavnim predpisom Občine Mežica glede načina ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3) Posode za odpadke morajo biti nameščene na primernih lokacijah na posameznih GP tako, da je omogočen direkten dostop s smetarskim vozilom in je to zemljišče povozno utrjeno za osne obremenitve le-tega v skladu z določili odlokov o občinskih cestah.
Sočasno se smiselno in sinergijsko upoštevajo tudi določila iz petega odstavka 14. člena tega odloka.
(4) Na celotnem območju »Z« ni dovoljeno nameščanje tovrstnih zbirnih ali prevzemnih mest za potrebe stavb ali objektov sklopov »A–F« območja OPPN ST.
(1) Območje OPPN ST je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10 – oziroma zakonodajo, ki bo le-to nasledila ali nadomestila) opredeljeno z II. stopnjo varstva pred hrupom (površine za rekreacijo in šport).
(2) Objekti, zgrajeni na tem območju, morajo glede varstvenih ukrepov pred hrupom upoštevati določila veljavnih predpisov s področja zaščite pred hrupom.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Pri gradnji elektro omrežja je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) oziroma zakonodajo, ki bo le-tega nasledila ali nadomestila.
(2) Pri umeščanju objektov v prostor naj se upošteva veljavna resorna zakonodaja s področja varstva pred EMS, zlasti z vidika varovanja zdravja ljudi.
Na območju OPPN ni evidentiranih varovanih območij na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in naslednji).
(1) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov(Uradni list RS, št. 34/08 in 61/11).
(2) Zgornjega onesnaženega sloja zemljine ni dovoljeno uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. Take zemljine tudi ni dovoljeno odlagati na že (okoljsko) sanirane površine.
(1) Investitorji posameznih stavb (ne glede na zahtevnost) so, za izvedbo odvodov čiste padavinske vode s posameznih stavb v obliki disperznega ponikanja v ponikovalnice, dolžni čiste padavinske vode speljati do globine najmanj 1,00 m pod sedanjo koto terena oziroma tako, da se prekopljeta prvi dve slabše prepustni plasti (humus in rjava drobnozrnata prst (70 %)).
(2) Ne glede na izbiro načina temeljenja stavb (talna plošča ali pasovni temelji) je potrebno odstraniti najmanj prvi dve plasti zemljine do globine najmanj 1,00 m pod točko sedanje povrhnjice terena tako, da bodo objekti v celoti nalegali v prodnato podlago.
V primeru izvedbe kletne etaže je potrebno upoštevati tudi določila 28. člena tega odloka.
(3) Na koti temeljenja stavb je potrebno izvesti obodno drenažo, saj je preperina drobno zrnata in zato le srednje dobro prepustna. Ocenjeni koeficient prepustnosti je 1x10-7 ≤ K ≤ 1x10-4 m/s.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(raba prostora za obrambo in zaščito)
(1) Na območju urejanja ni evidentiranih oziroma predvidenih objektov in naprav za potrebe zaščite in obrambe.
(2) Na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite.
(1) Požarno varstvo posameznih objektov kot tudi celotnega območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi.
(2) Za potrebe zagotovljene požarne vode se predvidi postavitev ustreznega števila nadzemnih hidrantov na vodovodnem sistemu znotraj območja urejanja, ki bodo locirani ob in bodo pokrivali celotno EUP.
(3) Predvidena začasna dovozna cesta k sklopu »A« na območju sklopa «Z«, mora zagotavljati zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu z DIN 14090 ter imeti izvedeno ustrezno utrjenost za osno obremenitev (glej peti odstavek 14. člena).
(4) Odmiki med objekti morajo zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja(upošteva se tehnična, požarna varnost v stavbah).
(5) Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalne opreme mora biti izdelana v skladu z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11, 83/12) oziroma zakonodajo, ki bo le-tega nasledila ali nadomestila.
(varstvo pred naravnimi nesrečami)
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal 0,125 g za tla vrste A v skladu z Eurocode 8.
(2) Pri gradnji komunalne opreme in objektov je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskih in hidromehanskih analiz ter predvideti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo stabilnost terena in načrtovanih objektov.
(označevanje ulic in stavb)
Na območju OPPN ST se bodo stavbe navezale na obstoječe označevanje ulic in stavb v mestu Mežica v skladu z določili Zakona o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) oziroma zakonodajo, ki bo le-tega nasledila ali nadomestila, in sicer:
– sklop »B« s številčenjem Ulice kralja Matjaža;
– sklop »A« s številčenjem Ulice kralja Matjaža, a s številko, višjo od le-te, uporabljene za sklop »B«.
V primeru izgradnje hiš v nizu na območju ME-53-OPPN* se ne uporabi zgoraj predviden naziv in številčenje, ampak ulično oznako s številčenjem, določenim z ustreznim občinskim odlokom;
– sklopi »C« s številčenjem ceste Möderndorferjevo ulico;
– sklopi »D«, »E« in »F« s številčenjem Šolske poti.
(posegi izven ureditvenega območja)
Posegi izven ureditvenega območja, ki so potrebni za realizacijo OPPN ST obsegajo:
– vodovodno omrežje: priključek na zemljiščih parc. št. 636 in 634/4, (obe) k.o. Mežica;
– kanalizacijsko omrežje: priključek na zemljiščih parc. št. 634/6 in 612, (obe) k.o. Mežica;
– elektro omrežje: NN kablovod preko zemljiščih parc. št. 636 in 619/2, (obe) k.o. Mežica;
– telekomunikacijsko omrežje: priključek na zemljiščih parc. št. 635 in 612, (obe) k.o. Mežica;
– plinovodno omrežje: priključek na zemljiščih parc. št. 634/6 in 618, (obe) k.o. Mežica.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI
(etapnost izvedbe, začasna namembnost zemljišč)
(1) Prvi del prve etape predstavlja parcelacija celotnega območja OPPN ST, razen sklopov D, E in F, tako, da se vzpostavijo samostojne in zaključene/enovite GP.
(2) Drugi del prve etape I. dela OPPN ST predstavlja možnost graditve, rekonstrukcije in dograditve obstoječe stavbe »D«, pripravo zemljišč za izgradnjo vodov GJI, GJD in vodov komercialne infrastrukture preostalih sklopov A, B in C in izgradnjo le-teh ter izvedbo začasne dovozne ceste na območju »Z«.
Pri gradnji se upoštevajo določila iz Programa opremljanja k OPPN ST.
(3) Tretji del prve etape I. dela OPPN ST predstavlja možnost graditve posameznih predvidenih stanovanjskih stavb in objektov območij A, B in C, ureditev njihove okolice in njihovih priključkov na vode javnega infrastrukturnega omrežja ter komercialna infrastrukturna omrežja, navedena v tem OPPN ST, vključno s priključki na javne ceste in na začasno napajalno cesto.
(4) Četrti del prve etape I. dela OPPN ST predstavlja pripravo zemljišč za izgradnjo hišnih priključkov na vode GJI, GJD in vodov komercialne infrastrukture, navedenih v tem OPPN, za potrebe sklopov E in F ter izgraditev posameznih predvidenih stanovanjskih stavb, objektov in ureditev njihove okolice.
(5) Vsi deli prve etape (razen prvega dela) se lahko, če je tako opredeljeno v Programu opremljanja, izvajajo tudi sočasno.
(6) Za vse stanovanjske stavbe iz tretjega dela I. etape je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje v roku, ne daljšem od šest let od datuma začetka veljave odloka o OPPN ST.
(7) Z izgradnjo stanovanjskih stavb je potrebno začeti v roku, ne daljšem od osem let od datuma začetka veljave odloka o OPPN ST.
Opredeljena časovnica ne velja za sklopa E in F.
(8) Javna prometnica/povezovalna cesta v sklopu »Z« se bo izvedla na podlagi samostojnega prostorskega akta ali v navezavi s prostorskima aktoma za EUP ME53-OPPN* in EUP ME55-OPPN*.
(9) V obdobju do realizacije posamezne stavbe ali objekta, se lahko posamezna zemljišča uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem OPPN, vendar najkasneje pet let po datumu do izdaje uporabnega dovoljenja GJI/GJD oziroma predaje ustrezno A-testiranih vodov v občinsko last in upravljanje.
Opredeljena časovnica ne velja za četrti del prve etape I. dela OPPN ST.
(10) Občinski svet lahko, ne glede na to, da za gradnjo četrtega dela prve etape I. dela OPPN ST ni časovnih omejitev, za lastnike zadevnih GP na podlagi sprememb ustreznega občinskega odloka ali novega odloka uvede progresivno lestvico obračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oziroma morebitnega davka na nepremičnine.
(obveznosti investitorja oziroma pobudnika in izvajalcev)
(1) Pobudnik oziroma investitor načrtovane prostorske ureditve je obvezan v celoti financirati izvesti parcelacijo sklopa in opremiti območje s potrebno javno in komercialno infrastrukturo, vse v skladu z določili OPPN ST.
(2) Investitor je dolžan, za potrebe dostopa/dovoza k sklopu »A«, na lastne stroške izgradil začasno dovozno cesto od ulice Kralja Matjaževa v globino II: dela OPPN ST v dolžini l=cca 70,00 m v koridorju predvidene nove napajalne povezovalne ceste (območje »Z«).
V primeru izgradnje nove napajalne ceste bodo morali tedanji lastniki GP območja »A« v primeru zahtev, izhajajočih iz projektne dokumentacije za to javno prometnico, na lastne stroške preurediti vertikalne ali horizontalne gabarite hišnih dovozov.
(3) Investitor oziroma izvajalec mora v času izvajanja del zagotoviti nemoteno funkcioniranje obstoječe komunalne infrastrukture, ki se nahaja na območju urejanja.
(4) Pred pričetkom del, izhajajočih iz 40. in 41. člena tega odloka, mora investitor oziroma njegovi pooblaščenci v skladu z rokovniki, določenimi v posameznih resornih zakonodajah, obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le-teh v času gradnje.
(5) Pri načrtovanju, izvedbi in uporabi objektov morajo izvajalci in investitorji upoštevati vse pridobljene pogoje nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna priloga OPPN ST (smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora).
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dovoljena odstopanja:
a) Pri realizaciji OPPN so dopustna manjša odstopanja od horizontalnih gabaritov in zakoličbenih elementov predvidenih objektov (v okviru zemljišč zajetih v območju urejanja), če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikro urbanistično zasnovo območja in ne spreminjajo predpisanih pogojev za zagotavljanje požarne varnosti in varstva okolja, vendar tako, da se ne spreminjajo odmiki GM ali GL od parcelnih mej med posameznimi GP ali s sosednjimi zemljišči v drugih EUP.
b) Tolerance glede tlorisnih in vertikalnih gabaritov objektov so določene v 6.–13. členu tega odloka.
c) Investitor ali njegov zastopnik je v primeru namere uveljavljanja določil točke a) prvega odstavka tega člena in prvega odstavka 25. člena tega odloka dolžan pridobiti projektne pogoje Občine Mežica. K vlogi za izdajo tovrstnih projektnih pogojev mora investitor ali njegov pooblaščenec priložiti ustrezno število pisnih in risnih prilog tako v iztiskani kot digitalni obliki, izdelanih v skladu z določili predpisov o projektni dokumentaciji.
V primeru dvoma v izdane projektne pogoje lahko vlagatelj na Občini Mežica vloži zahtevo za postopek sprejema zapisa avtentične (obvezne) razlage.
(2) V primeru, da se občinski ali državni predpisi, navedeni v tem OPPN ST kot izhodišče za ureditev tehničnih rešitev za stavbe in objekte, spremenijo, dopolnijo ali nadomestijo z novimi, se pri izdelavi ustreznih projektnih in tehničnih dokumentacij smiselno upoštevajo novejši kot oblika pozitivne diskriminacije.
(3) Pogoji glede spreminjanja namembnosti objektov:
Obstoječemu manj zahtevnemu objektu »D« je dovoljeno spreminjati pretežne namembnosti v:
– upravne in pisarniške stavbe (CC-Si-122),
– stavbe splošnega družbenega pomena (CC-Si-126), npr. kultura, vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija) pod pogojem, da GP:
a) zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (v nadaljnjem PM, vendar ne več kot 10 PM) za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. K PM za dopolnilno dejavnost ni možno prištevati PM za potrebe osnovne namembnosti stavbe, navedene v pravnomočnem upravnem dovoljenju posamezne stavbe ali javnih parkirišč,
b) neposredna navezanost na javno prometno infrastrukturo,
c) brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje, glede na obstoječe obremenitve,
d) dejavnosti so dopustne v pritličju stavb, izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v pretežnem delu stavbe, a ne na površini, večji kot 2/3 neto površine posamezne stavbe, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center in podobno,
e) skupna bruto uporabna površina ne-stanovanjskih površin na območju OPPN ST ne sme presegati 40 % neto uporabnih površin stanovanjskih stavb OPPN ST.
Ista določila veljajo tudi za predvidene manj zahtevne objekte oznak A1, A2, B, C, E in F.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se bo območje OPPN ST urejalo na podlagi občinskega prostorskega načrta oziroma drugega veljavnega prostorskega akta ob obveznem upoštevanju določil IV. in V. poglavja ter 43. člena tega odloka.
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju OPPN ST preneha veljati naslednji prostorski izvedbeni akt:
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mežica (Uradni list RS, št. 55/13, 77/16).
(1) Analogna oblika OPPN ST je na vpogled v prostorih Občine Mežica v času uradnih ur občinske uprave.
(2) OPPN ST v digitalni obliki je na vpogled tudi na spletni strani Občine Mežica.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0002/2016-39
Mežica, dne 20. junija 2017
Dušan Krebel l.r.
