Na podlagi 297. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list, št. 47/15 in 9/16), ENOS OTE, oskrba z vročo vodo, d.o.o., Jesenice, kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti distribucije toplote na geografskem območju Občine Jesenice, po pridobitvi soglasja Agencije za energijo št. 73-27/2016-15/236 z dne 6. 4. 2017 izdaja
S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za distribucijski sistem toplote na geografskem območju Občine Jesenice
(1) S tem aktom se ureja obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema toplote (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje distribucijskega sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kvalitetno oskrbo s toploto, splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote in tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in tarifne elemente za dobavo toplote različnim kategorijam odjemalcem glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto in druge elemente.
(2) Ta akt se uporablja za distribucijski sistem, ki je v upravljanju družbe ENOS OTE, oskrba z vročo vodo, d.o.o., Jesenice, (v nadaljnjem besedilu: distributer toplote) za geografsko območje Občine Jesenice, na katerem distributer toplote opravlja izbirno lokalno gospodarsko javno službo distribucije toplote.
(3) Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne ali fizične osebe, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah ali na drugih soodvisnih objektih.
(uporaba podatkov in informacij)
(1) Distributer toplote je dolžan varovati zaupnost podatkov in informacij, ki jih pridobi od odjemalca, razen če predpisi zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.
(2) Pridobljene osebne podatke odjemalcev je dolžan distributer toplote uporabljati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(3) Osebne podatke odjemalca distributer toplote shranjuje, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v energetski zakonodaji, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
1. celotni stroški za toploto so stroški za toploto, dobavljeno iz distribucijskega sistema, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto za odjemno mesto. Stroški zajemajo fiksne in variabilne stroške ter ostale stroške, kot so določeni v tem aktu;
2. črpališča so objekti in naprave, ki omogočajo transport ogrevnega medija po distribucijskem sistemu;
3. daljinsko ogrevanje je distribucija toplote iz centralnih proizvodnih virov po omrežju do končnih odjemalcev v več zgradbah ali lokacijah;
4. delilnik stroškov toplote (v nadaljnjem besedilu: delilnik) je naprava za indikacijo ali merjenje porabe toplote, ki omogoča določitev deležev stroškov za ogrevanje in deležev stroškov za pripravo sanitarne tople vode posameznih delov stavbe. Delilniki po tem aktu so delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, ter merilniki toplote in vodomeri za toplo vodo v posameznih delih stavbe;
5. distribucija toplote je prenos toplote po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo toplote odjemalcem;
6. distribucijski sistem je sistem naprav in napeljav, ki ni povezan z drugimi distribucijskimi ali prenosnimi sistemi in ki omogoča prenos toplote po omrežju od enega ali več virov do končnih odjemalcev v več stavbah ali lokacijah. Distribucijski sistem za geografsko območje Občine Jesenice je sestavljen iz vročevodnega sistema z ogrevnim medijem vročo vodo;
7. distributer toplote je izvajalec dejavnosti izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucije toplote na geografskem območju Občine Jesenice;
8. električne inštalacije so skupek vodov in naprav, ki omogočajo priključek električnega porabnika na električno omrežje;
9. gospodinjski odjemalec pomeni odjemalca, ki kupuje toploto za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;
10. hišna postaja je del toplotne postaje, ki je namenjen prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca;
11. industrijski odjemalec je odjemalec, ki kot svojo glavno dejavnost opravlja dejavnosti, ki po Standardni klasifikaciji dejavnosti spadajo v področji kategorije B Rudarstvo ali kategorije C Predelovalne dejavnosti;
12. interne toplotne naprave so naprave, ki omogočajo izrabo toplote ogrevnega medija in zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja (radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo tople sanitarne vode in drugo) ter tehnološke in druge namene;
13. investitor je vsaka pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev ali sam izvaja graditev naprav in napeljav distribucijskega sistema, toplotne postaje ali stavbe, ki bo oskrbovana s toploto iz distribucijskega sistema;
14. merilna naprava je:
– merilnik toplote na odjemnem oziroma prevzemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina predane oziroma prevzete toplote, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene toplote,
– vodomer na merilnem mestu, ki meri toploto posredno z merjenjem porabe količine vode za sanitarno toplo vodo in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode;
15. merilno mesto je mesto, kjer je nameščen merilnik toplote, vodomer sanitarne tople vode ali vodomer hladne vode;
16. nadzor je kvalitativni nadzor pooblaščene osebe distributerja toplote nad izvajanjem del na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah;
17. nesorazmerni stroški priključitve na distribucijski sistem pomenijo stroške gradnje priključka do točke v sistemu, kjer je priključitev možna, ali stroške, ki so potrebni za ojačitev obstoječega sistema, ali kombinacijo obojega, pri čemer ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do povečanja odjema iz sistema na novem priključku oziroma obstoječem distribucijskem sistemu v tolikšnem obsegu, ki bi omogočal normalno amortizacijo naložbe;
18. obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
19. obračunsko obdobje je obdobje, za katerega se izvaja obračun stroškov za toploto in traja največ dvanajst mesecev;
20. odčitovalno obdobje je obdobje, v katerem se izvaja odčitavanje merilnih naprav in traja največ dvanajst mesecev;
21. odjemalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki odjema toploto za lastno rabo in je lastnik ali dejanski uporabnik nepremičnine, na katero ali za katero je nameščeno odjemno mesto. Odjemalec je tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki je priključena na skupno odjemno mesto;
22. odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v kateri se izvajajo meritve ali na drug način ugotavlja odjemalcu predane količine toplote;
23. ogrevni medij je medij v distribucijskem sistemu, s katerim se prenaša toplota;
24. poslovni in ostali odjemalec je odjemalec, ki ni gospodinjski ali industrijski odjemalec;
25. prevzemno mesto je mesto, na katerem distributer toplote prevzema toploto od proizvajalca toplote;
26. priključek je vod, ki povezuje distribucijski vod in odjemno mesto. Priključek se začne na priključnem mestu na distribucijskem vodu in konča s priključnim mestom uporabnika;
27. priključitev je izvedba fizične povezave priključka na obstoječi distribucijski sistem, ki je lahko prva ali ponovna;
28. priključna moč je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca, določena s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, v skladu s tem aktom in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem;
29. priključna postaja je del toplotne postaje, kjer odjemalec prevzema pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
30. priključno mesto na distribucijskem vodu je točka na distribucijskem vodu, kjer je oziroma bo priključen priključek uporabnika;
31. priključno mesto uporabnika je točka na koncu priključka neposredno za glavnim zapornim ventilom, kjer je oziroma bo priključena toplotna postaja;
32. primerljivo obračunsko obdobje je obdobje, v katerem so bili pogoji odjema toplote podobni pogojem v obdobju, za katerega z meritvami ni bilo možno ugotoviti dejanske porabe;
33. proizvajalec toplote je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja toploto in jo dobavlja distributerju toplote;
34. proizvodni viri so naprave, ki pretvarjajo primarno energijo goriv v toploto;
35. razdelilnik stroškov dobavljene toplote je preglednica deležev celotnih stroškov za toploto, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev (lastnikov posameznih delov stavbe) v obračunskem obdobju;
36. sanitarna topla voda je hladna voda iz vodovodnega omrežja, ki je prevzela toploto od ogrevnega medija v prenosniku toplote;
37. skupno odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v kateri se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja predane količine toplote več odjemalcem ali več stavbam;
38. soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja je soglasje, ki ga izdaja distributer toplote skladno z veljavnimi predpisi;
39. soglasje za priključitev je soglasje za priključitev na distribucijski sistem, ki ga izdaja distributer toplote skladno z veljavnimi predpisi;
40. sprememba odjemalčevih toplotnih naprav je katerakoli sprememba na teh napravah, ki povzroči spremembe delovanja toplotnih naprav ali obračuna toplote;
41. števnina je tarifna postavka namenjena pokrivanju stroškov rednih pregledov, popravil in rednega overjanja merilnih naprav na odjemnem mestu;
42. tarifna postavka je v denarni vrednosti izraženi tarifni element tarifnega sistema, ki omogoča izračun stroška v obračunskem obdobju;
43. tarifna skupina je skupina odjemalcev, za katere veljajo enake tarifne postavke toplote;
44. tehnične zahteve so zahteve distributerja toplote, in sicer Tehnične zahteve za graditev vročevodnega sistema in toplotnih postaj ter Tehnične zahteve za priključitev stavb na vročevodni sistem, ki so pretežno tehnične narave in jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah. Tehnične zahteve pripravi distributer toplote in jih objavi na svojih spletnih straneh;
45. temperaturni primanjkljaj je vsota dnevnih razlik med temperaturo zraka v ogrevanem prostoru (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka. Pri tem se upoštevajo le dnevi v času ogrevalne sezone, ko je bila povprečna dnevna zunanja temperatura zraka nižja ali enaka 12 °C, po podatkih organa, ki je zadolžen za izvajanje meteoroloških meritev;
46. toplota je energija v obliki toplote ne glede na ogrevni medij (vroča voda, ipd.), ki jo prenaša;
47. toplotna postaja je vezni člen med distribucijskim sistemom (vključno s priključkom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje – mejna točka med postajama je neposredno za prenosnikom toplote. S svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave;
48. uporabnik je proizvajalec toplote, ki dobavlja toploto v distribucijski sistem, ali odjemalec, ki odjema toploto iz distribucijskega sistema;
49. vod je cevovod, po katerem se prenaša ogrevni medij (vročevod, ipd.);
50. vzdrževanje pomeni tekoče vzdrževanje in izredno vzdrževanje;
51. zapisnik je zapis, ki ga sestavi pooblaščena oseba distributerja toplote.
II. DISTRIBUCIJSKI SISTEM
(opredelitev distribucijskega sistema)
(1) Distribucijski sistem je sistem objektov in naprav za prenos toplote po omrežju od prevzemnih mest iz proizvodnih virov do odjemnih mest v toplotnih postajah. Sestavni del distribucijskega sistema so tudi distribucijski vodi in priključki, vključno z glavnima zapornima ventiloma na dovodnem in povratnem vodu na priključnem mestu uporabnika.
(2) Zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema se določbe tega akta, ki se nanašajo na zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema, uporabljajo tudi za toplotne postaje, kot vezni člen med distribucijskim sistemom in internimi toplotnimi napravami ter tudi na interne toplotne naprave, ki niso sestavni del distribucijskega sistema, in sicer samo v primeru, ko bi te naprave lahko ogrožale učinkovito delovanje distribucijskega sistema.
(3) Proizvodna vira kotlovnica Jesenice in kotlovnica Koroška Bela nista v lasti distributerja toplote in nista del distribucijskega sistema. Meja med proizvodnim virom in distribucijskim sistemom je na zunanjem delu stene stavbe, v kateri je proizvodnji vir, v točki kjer dovodni vod zapusti, povratni vod pa pride do zunanje stene stavbe, v kateri je proizvodni vir.
(4) Distribucijski sistem toplote za geografsko območje Občine Jesenice se sestoji iz naslednjih ločenih distribucijskih sistemov:
a) vročevodni sistem daljinskega ogrevanja Jesenice v lasti Občine Jesenice in vročevodni sistem daljinskega ogrevanja ZGO v lasti podjetja ENOS d.d., z ogrevnim medijem vročo vodo, ki prevzema toploto iz proizvodnega vira kotlovnica Jesenice celo leto neprekinjeno 24 ur na dan in jo preko povezanega vročevodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v toplotnih postajah;
b) vročevodni sistem daljinskega ogrevanja Koroška Bela v lasti Občine Jesenice, z ogrevnim medijem vročo vodo, ki prevzema toploto iz proizvodnega vira kotlovnica Koroška Bela v času ogrevalne sezone neprekinjeno 24 ur na dan in jo preko povezanega vročevodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v toplotnih postajah.
(5) Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.
(6) Tehnične in druge parametre, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah podrobneje določajo tehnične zahteve.
(razvoj distribucijskega sistema)
(1) Distributer toplote ima pravico, da izdeluje oziroma potrjuje tehnične rešitve za nadaljnji razvoj distribucijskega sistema, skladno z odlokom lokalne skupnosti o izvajanju dejavnosti izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote, na podlagi analize izvajanja distribucije toplote, značilnosti temperaturnih, pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti distribucijskega sistema, zanesljivosti obratovanja, izdanih soglasij za priključitev, anket ter drugih podatkov.
(2) Pri načrtovanju vlaganj in investicij v distribucijski sistem in pri izdajanju soglasij za priključitev morata distributer toplote in investitor ekonomsko-tehnično optimizirati proces načrtovanja naložb ob upoštevanju energetske učinkovitosti, stroškov kapitala, stroškov vzdrževanja in stroškov obratovanja.
(spremembe na distribucijskem sistemu)
Distributer toplote ima zaradi zagotovitve varnega, zanesljivega in učinkovitega delovanja distribucijskega sistema pravico in dolžnost predlagati potrebne investicije ter spremembe na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah ter podati tehnične zahteve, katere se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju distribucijskega sistema in naprav odjemalca.
(pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema)
Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, začetku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na distribucijskem sistemu in toplotnih postajah se mora upoštevati določbe predpisov za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema in toplotnih postaj. Pri tem se mora zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov, drugih elementov distribucijskega sistema in toplotnih postaj upoštevati tudi tehnične zahteve distributerja toplote.
(naprave distributerja toplote)
(1) Naprave v upravljanju distributerja toplote so:
a) distribucijski vodi;
b) priključki;
c) priključne postaje sestavljene iz naslednjih elementov:
– prenosnik toplote;
– zaporne in ostale armature;
– lovilnik nesnage;
– diferenčno tlačni regulator;
– količinski regulator z omejitvijo pretoka;
– merilnik toplote;
– naprave za merjenje tlaka in temperature;
– dovodni in povratni vodi;
– toplotna izolacija.
d) objekti in naprave za nadzor in upravljanje distribucijskega sistema;
e) hišne toplotne postaje, ki so s pogodbo prenesene v upravljanje distributerju toplote;
f) vodomeri sanitarne tople vode in vodomeri hladne vode, ki so s pogodbo preneseni v upravljanje distributerju toplote.
(2) Če distributer toplote ni lastnik dela naprav iz prvega odstavka tega člena, ima z lastnikom sklenjeno ustrezno pogodbo, na podlagi katere mu je omogočeno, da opravlja svoje naloge po Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: EZ-1) in tem aktu.
(toplotne naprave odjemalca)
(1) Naprave v lasti odjemalca so:
a) hišna postaja, ki jo sestavljajo naslednji elementi:
– zaporne armature;
– armature za regulacijo pretoka;
– lovilniki nesnage;
– armature in naprave za temperaturno regulacijo (regulatorji);
– črpalke;
– razdelilniki;
– dovodni in povratni vodi;
– varnostne armature;
– raztezne posode, oziroma naprave za vzdrževanje statičnega tlaka;
– naprave za merjenje tlaka in temperature;
– naprave za mehčanje sanitarne vode;
– električne inštalacije;
– toplotna izolacija.
b) interne toplotne naprave;
c) delilniki stroškov toplote;
d) elektro inštalacije potrebne za delovanje hišne toplotne postaje in internih toplotnih naprav.
(2) Stroški gradnje in vzdrževanja naprav v lasti odjemalca so obveznost odjemalca.
(obvezen nadzor nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav odjemalca)
(1) Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema ima distributer toplote naslednje obveznosti nadzora nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav:
– izvajanje nadzora nad projektno dokumentacijo v okviru izdajanje pogojev in soglasij za priključitev na distribucijski sistem skladno z določbami IV. poglavja tega akta (pogoji in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem);
– potrjevanje skladnosti gradnje s projekti za izvedbo in nadzor vnosa sprememb med gradnjo v projekt za izvedbo;
– potrjevanje, da so dograjeni, ali spremenjeni distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje, ki jih je izvedel investitor geodetsko posneti in posnetek oddan distributerju toplote;
– usklajevanje rokov fizične priključitve novih distribucijskih vodov in priključkov na obstoječ distribucijski sistem;
– usklajevanje rokov polnitve distribucijskih vodov, priključkov in toplotnih postaj z ogrevnim medijem;
– usklajevanje rokov začetka odjema toplote;
– skrb, da so projekti izvedenih del, oziroma dopolnjeni projekti za izvedbo dostavljeni v arhiv distributerja toplote;
– potrjevanje, da so pred vključitvijo v distribucijski sistem distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje zgrajeni tako, da je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega sistema;
– nadzor nad posegi tretjih oseb v varovalni pas distribucijskega sistema, da se le ti izvajajo skladno z izdanimi pogoji in soglasji distributerja toplote.
(2) Med gradnjo morajo biti distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje geodetsko posneti in po končani gradnji posnetek posredovan distributerju toplote v obliki, skladni z določili pravilnika, ki ureja vsebino in način vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora ter tehničnimi zahtevami distributerja toplote glede vodenja zbirnega katastra energetske infrastrukture.
(obveznost odjemalca za obratovanje njegovih toplotnih naprav)
(1) Odjemalec ima za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje njegovih toplotnih naprav naslednje obveznosti:
– s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti za normalno obratovanje in redno vzdrževanje svojih toplotnih naprav tako, da je zagotovljeno zanesljivo, varno in energetsko učinkovito obratovanje distribucijskega sistema;
– s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistem in da pretoki na odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih naprav ne presega vrednosti določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav;
– ne spreminjati mejnih vrednosti nastavitev moči, pretoka in temperature v toplotni postaji;
– brez pisnega soglasja distributerja toplote ne spreminjati svojih toplotnih naprav;
– skrbeti, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru in dostopna delavcem in pooblaščenim predstavnikom distributerja toplote;
– skrbeti, da je v prostoru toplotne postaje obratovalna dokumentacija s shemami naprav in napeljav;
– vzdrževati prostore in pomožne naprave ter dostope do prostorov, kjer je toplotna postaja tako, da so distributerju toplote zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne prostore;
– sproti obveščati distributerja toplote o motnjah pri dobavi toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu;
– obvestiti distributerja toplote o okvari merilne naprave;
– z obratovanjem svojih toplotnih naprav ne motiti drugih odjemalcev ali distributerja toplote;
– v toplotni postaji omogočiti distributerju toplote priključitev naprav za daljinski prenos podatkov obratovalnih stanj in drugih naprav za upravljanje toplotne postaje;
– omogočati distributerju toplote izvajanje nujnih vzdrževalnih del na priključku zaradi zagotavljanja nemotenega obratovanja distribucijskega sistema.
(2) Odjemalec odgovarja za škodo distributerja toplote, ki je nastala zaradi posegov odjemalca na njegovih toplotnih napravah.
(3) Distributer toplote s priključitvijo objektov, naprav in napeljav odjemalcev na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav.
(4) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške električne energije za delovanje toplotne postaje, merilnih naprav in naprav za daljinski prenos podatkov.
(5) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške vode iz vodovodnega omrežja za pripravo tople sanitarne vode.
(evidenca infrastrukture za distribucijo toplote)
Distributer toplote vodi kataster infrastrukture za distribucijo toplote, v katerem so podatki o tehničnih značilnostih in lokaciji infrastrukture za distribucijo toplote.
III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE S TOPLOTO
1. Zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema
(obveznosti distributerja toplote)
(1) Distributer toplote mora zagotavljati varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema in skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere z naslednjimi aktivnostmi:
– načrtovanjem in zagotavljanjem zadostnih kapacitet proizvodnih virov za zanesljivo oskrbo distribucijskega sistema s toploto in energenti tako, da lahko zadosti potrebam odjemalcev pri projektni zunanji temperaturi;
– načrtovanjem razvoja in gradnjo distribucijskega sistema za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, ki omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop odjemalcev do sistema;
– načrtovanjem obratovanja distribucijskega sistema;
– izvajanjem tekočih in izrednih vzdrževalnih del;
– izvajanjem sistemske kontrole z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja tekočih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijskega sistema;
– izvajanjem nadzora nad obratovanjem distribucijskega sistema;
– varovanjem distribucijskega sistema z izvajanjem nadzora nad aktivnostmi tretjih oseb v njegovem varovalnem pasu;
– izvajanjem nadzora nad učinkovitostjo obratovanja toplotnih postaj in internih toplotnih naprav in o načinih za izboljšanje stanja obratovanja njihovih naprav obveščati odjemalce;
– izvajanjem meritev prevzetih in dobavljenih količin toplote.
(2) Aktivnosti za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi navodili. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti ustrezno usposobljenemu izvajalcu.
(3) Distributer toplote je dolžan za posege na svojih napravah na nepremičninah in/ali premičninah, ki so v lasti odjemalca, le-temu povrniti s posegom povzročeno dejansko škodo, v kolikor vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča.
(4) Obveznosti lastnika omrežja so določene z dogovori med distributerjem toplote ter lastnikom omrežja.
(obveznost odjemalca pri zagotavljanju dostopa)
(1) Odjemalec je dolžan zagotoviti distributerju toplote nemoten dostop do naprav in napeljav, ki so v upravljanju distributerja toplote, kot tudi do toplotne postaje in internih toplotnih naprav, po predhodni najavi in na način, ki distributerju toplote omogoča uresničevanje naslednjih pravic in dolžnosti:
– odčitavanje, kontrola, vzdrževanje in menjava merilnih naprav;
– izvajanje nadzora in vzdrževalnih del na napravah, ki so v lasti ali v upravljanju distributerja toplote;
– izvajanje nadzora nad delovanjem in stanjem priključka in toplotne postaje;
– izvedba nujnega popravila v primeru puščanja priključka;
– izvedba odklopa toplotne postaje zaradi neporavnanih obveznosti do distributerja toplote skladno s 308. členom EZ-1;
– pregled internih toplotnih naprav odjemalca, ki nastopajo kot obračunski element med odjemalcem in distributerjem toplote, v kolikor distributer toplote na podlagi tehničnih parametrov odjema toplote utemeljeno sumi o spremembi odjemalčeve obračunske moči.
(2) Odjemalec mora zagotoviti distributerju toplote po njegovi predhodni najavi tudi neoviran dostop na zemljišče, do delov stavbe in naprav, na katerih se izvajajo dela, oziroma v prostore, v katerih so nameščene toplotne naprave, ki niso v lasti distributerja toplote, ter mu omogočiti izvajanje vseh potrebnih del, kadar je to potrebno v skladu pristojnostmi distributerja toplote, določenimi v EZ-1 in v tem aktu.
(3) Odjemalec, ki zaradi motenj na distribucijskem sistemu ali višje sile in drugih okoliščin ne more izvrševati pravic dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti distributerja toplote.
(uravnotežene obratovalne razmere)
(1) Distributer toplote mora skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere v distribucijskem sistemu.
(2) V okviru tehničnih možnosti je distributer toplote dolžan vzdrževati takšne temperaturne in pretočno-tlačne razmere v distribucijskem sistemu, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje ter zadostne količine toplote vsem odjemalcem.
(3) Za potrebe vodenja distribucijskega omrežja in obračuna storitev ter ugotavljanja količin prevzete toplote v distribucijski sistem in predane iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in odjemnih mestih nameščene merilne naprave.
Distributer toplote izvaja sistemsko kontrolo distribucijskega sistema z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja tekočih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijskega sistema v naslednjih časovnih razporedih:
– pregled vročevodnih jaškov: enkrat letno;
– pregled zapornih armatur: enkrat letno;
– pregled distribucijskega sistema in priključkov: enkrat letno;
– pregled priključnih postaj: enkrat mesečno;
– pregled merilnih naprav: skladno z zakonodajo;
– daljinska kontrola obratovalnih parametrov distribucijskega sistema: večkrat dnevno.
2. Varovanje distribucijskega sistema
(soglasje distributerja toplote za posege v prostor v varovalnem pasu distribucijskega sistema)
(1) V varovalnem pasu ima distributer toplote pravico nadzorovati dejavnosti in posege ter pravico dostopa do distribucijskega sistema.
(2) Za zagotovitev varnosti distribucijskega sistema ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravja in življenja ljudi in živali v območju distribucijskega sistema, izdaja distributer toplote smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, projektne pogoje k nameravanim posegom tretjih oseb v varovalni pas pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na distribucijski sistem.
(3) Pri pripravi smernic in projektnih pogojev distributer toplote določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v varovalnem pasu distribucijskega sistema.
(4) Distributer toplote odloči o zahtevi za izdajo soglasja za nameravane posege v območje varovalnega pasu na podlagi predložene projektne dokumentacije, upoštevajoč določbe tehničnih predpisov in varnega ter zanesljivega obratovanja in vzdrževanja distribucijskega sistema.
(5) Varovalni pasovi in varnostni odmiki so določeni v tehničnih zahtevah distributerja toplote.
(6) Za posege tretjih oseb v varovalni pas, za katere po zakonodaji ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, distributer toplote na podlagi vloge investitorja in na podlagi predloženih izvedbenih rešitev, usklajenih z veljavnimi predpisi in izdanimi pogoji s strani distributerja toplote, izda soglasje za izvedbo nameravanih del.
(posegi v varovalni pas distribucijskega sistema brez soglasja distributerja toplote)
Če tretja oseba ni pridobila soglasja za poseg v varovalni pas skladno s prejšnjim členom, distributer toplote nemudoma izda prepoved izvajanja del v varovalnem pasu in obvesti pristojne državne organe.
3. Kakovost ogrevnega medija
(kakovost ogrevnega medija)
(1) Distributer toplote mora zagotavljati napajanje distribucijskega sistema le z ustrezno kemično pripravljeno vodo. Kakovost ogrevnega medija se ugotavlja na prevzemnem mestu proizvajalca toplote. Prevzeta toplota je ustrezne kakovosti, če izmerjeni parametri na prevzemnem mestu ustrezajo parametrom določenim v drugem odstavku tega člena in kot so podrobneje opredeljeni v pogodbi o prevzemu toplote.
(2) Kemične in fizikalne lastnosti ogrevnega medija, ki vstopa v distribucijski sistem, morajo ustrezati vsaj naslednjim vrednosti:
a) Ogrevni medij v vročevodnem sistemu:
– električna prevodnost pri 25 °C: 100 – 1500 µS/cm;
– pH pri 25 °C: 9,5–10,5;
– kisik: < 0,02 mg/l;
– natrijev sulfit: 5 – 10 mg/l;
– skupno železo (Fe): < 0,05 mg/l;
– skupna trdota: < 0,1 odH.
(3) Distributer toplote lahko sprejme v distribucijski sistem le ogrevni medij z lastnostmi, ki ustrezajo območju vrednosti navedenimi v prejšnjem odstavku.
4. Nadzor nad obratovanjem distribucijskega sistem
(obveznost nadzora distribucijskega sistema s strani distributerja toplote)
(1) Distributer toplote mora organizirati nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema, redno pregledovati varovalne pasove in skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere.
(2) Nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema se izvaja z vizualnim nadzorom in s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme. Potrebno je zagotoviti:
– nadzor nad prevzemom toplote v distribucijski sistem;
– distribucijo toplote ter vodenje distribucijskega sistema;
– nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega sistema,
– nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucijskem sistemu;
– nadzor nad predajo toplote odjemalcem na odjemnih mestih;
– ugotavljanje in javljanje motenj na distribucijskem sistemu in neuravnoteženih obratovalnih razmer;
– simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju.
(3) Izvajanje nadzora nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi navodili.
(služba stalne pripravljenosti)
Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema distributer toplote organizira službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega sistema in je sposobna izvesti nujne ukrepe za odpravo oziroma omilitev poškodb oziroma motenj na distribucijskem sistemu in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkrajšem možnem času.
(nadzor nad priključkom in toplotno postajo)
(1) Distributer toplote ima pravico in dolžnost izvajanja nadzora nad delovanjem priključka in toplotne postaje zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja celotnega sistema daljinskega ogrevanja. Nadzor vključuje kontrolo stanja priključka, ventilov in elementov toplotne postaje ter kontrolo vstopnih in izstopnih parametrov na odjemnem mestu.
(2) Zaradi varnosti izvajanja del in zagotavljanja nemotenega obratovanja distribucijskega sistema, ima samo distributer toplote pravico nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih zapornih ventilov, razen če s tem aktom ni drugače določeno. V primeru loma ali nenadnega puščanja na priključnem delu toplotne postaje lahko glavne zaporne ventile zapre tudi pooblaščena druga oseba, ki je ob dogodku v neposredni bližini oskrbovane stavbe.
(3) V primeru začasne ali dolgotrajne prekinitve dobave toplote distributer toplote izvede ločitev toplotne postaje in internih toplotnih naprav od distribucijskega sistema z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov in z vzpostavitvijo kontroliranega minimalnega obtoka ogrevnega medija preko kratke vezi za preprečitev nastanka škode na distribucijskem sistemu.
5. Zagotavljanje zanesljive oskrbe
(zagotavljanje zanesljive oskrbe)
Distributer toplote je dolžan zagotavljati zanesljivo oskrbo s toploto in dela na distribucijskem sistemu in prekinitve distribucije toplote izvajati skladno z določbami EZ 1 in tega akta.
6. Vzdrževanje distribucijskega sistema
(obveznost vzdrževanja distribucijskega sistema)
(1) Distributer toplote tekoče in izredno vzdržuje distribucijski sistem, tako, da se posebno skrbnost namenja varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti delovanja distribucijskega sistema, v delu, ki se nanaša na tekoče in izredno vzdrževanje.
(2) Distributer toplote pripravi letni načrt tekočih vzdrževalnih del za celotni distribucijski sistem.
(3) Distributer toplote je dolžan tekoče vzdrževati objekte in naprave distribucijskega sistema, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti distribucijskega sistema (tekoče vzdrževanje). Načrt tekočih vzdrževalnih del zajema popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja življenjske dobe, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo zmogljivosti v predvideni dobi koristnosti.
(pravice in obveznosti pri vzdrževalnih delih na distribucijskem sistemu)
(1) Distributer toplote sme začasno odklopiti odjemalce zaradi vzdrževanja, pregledov ali remontov, preizkusov ali kontrolnih meritev ter razširitev distribucijskega sistema.
(2) Dela iz prejšnjega odstavka je distributer toplote dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.
(pravice in obveznosti pri motnjah ali okvarah na distribucijskem sistemu)
(1) V primeru motenj ali okvar (izredno vzdrževanje) na distribucijskem sistemu, vključno s priključkom in priključno postajo, ki nastanejo kot posledica višje sile ali delovanja tretje osebe, mora distributer toplote v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega sistema oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko distributer toplote, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine distribucijo toplote.
(3) Z namenom odprave motenj in okvar ter zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema, distributer toplote odjemalcem ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi omejene ali prekinjene distribucije toplote.
(4) Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na distribucijskem sistemu, nosi vse stroške potrebnih izrednih nepredvidenih del ter odgovarja za morebitno nastalo škodo.
(dela na distribucijskem sistemu na podlagi zahtev tretjih oseb)
(1) Če je distributer toplote pozvan, da izvede na distribucijskem sistemu določena dela za potrebe tretjih oseb izven rokov, ki so določeni v izdanem soglasju, izvede ta dela na stroške naročnika del po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce.
(2) Distributer toplote prične z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi odjemalci.
(3) V kolikor so posledice del, zaradi potreb tretjih oseb, motnje v delovanju dela ali celotnega distribucijskega sistema, nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo odjemalcev, naročnik teh del. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti tudi tretji osebi, če ta oseba dokaže, da ima za izvedbo teh del izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo izvajati v skladu z operativno tehničnimi navodili distributerja toplote.
(obveznost odjemalca za vzdrževanje njegovih toplotnih naprav)
(1) Odjemalec je dolžan vzdrževati toplotne naprave, ki so v njegovi lasti.
(2) Odjemalec mora s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu in da pretoki na odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih naprav ne presega vrednosti določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav.
(3) Vzdrževalna dela v toplotni postaji sme izvajati samo izvajalec, katerega usposobljenost je predhodno potrjena s strani distributerja toplote.
(razdelitev stroškov obratovanja in vzdrževanja toplotnih naprav odjemalca)
Če distributer toplote ugotovi, da delovanje toplotnih naprav odjemalca ni varno, zanesljivo, ali učinkovito, pozove odjemalca, da na svoje stroške izvede potrebne ukrepe. Če odjemalec v roku, ki ga določi distributer toplote, ukrepov ne izvede in bi lahko tako obratovanje povzročalo splošno nevarnost, nevarnost za življenje in premoženje, ali škodo distributerju toplote, lahko distributer toplote odklopi odjemalca do izvedbe ukrepov.
7. Obratovanje distribucijskega sistema v primeru motenj, ogroženosti distribucijskega sistema in višje sile
(motnje na distribucijskem sistemu)
(1) Motnja na distribucijskem sistemu je vsak nenačrtovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje celotnega distribucijskega sistema ali njegovega dela in prekinjena ali motena distribucija toplote.
(2) Motnje nastopijo tudi v primerih izpadov proizvodnih virov v takšnem obsegu, da ni mogoče zagotoviti nemotene distribucije toplote v predvidenem obsegu.
(3) V primeru motenj na distribucijskem sistemu ima distributer toplote pravico in dolžnost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoteno distribucijo toplote.
(1) Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora distributerja toplote in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih organov, izpad električnega omrežja na območju proizvodnega vira ali črpališča ali odjemalca.
(2) Če distributer toplote delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do odjemalcev.
(3) Če višja sila distributerju toplote delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata distributer toplote in odjemalec pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.
(4) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije toplote zaradi delovanja višje sile distributer toplote ni odškodninsko odgovoren uporabnikom in odjemalcem ter tretjim osebam.
(obveščanje v primeru motenj na distribucijskem sistemu)
(1) Distributer toplote je dolžan o nastanku motenj na distribucijskem sistemu ali višje sile v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj. Če ima stavba upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe.
(2) Obvestilo na spletni strani distributerja toplote mora vsebovati:
– navedbo dela distribucijskega sistema, na katerem so motnje distribucije toplote;
– seznam stavb, katerim bo prekinjena distribucija toplote, če je to možno.
IV. POGOJI IN NAČIN IZVAJANJA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM
1. Priključitve na distribucijski sistem
(postopek priključitve na distribucijski sistem)
(1) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema. Potrebne minimalne pogoje, katere mora upoštevati projektna rešitev in katera je osnova za pridobitev soglasja s strani distributerja toplote, poda na zahtevo investitorja distributer toplote.
(2) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo biti zgrajeni po enakih ali primerljivih tehničnih normativih, kot del distribucijskega sistema na katerega se priključujejo.
(3) Neposredno (fizično) priključitev na distribucijski sistem izvede distributer toplote ali drug izvajalec pod nadzorom distributerja toplote. Stroške izvedbe priključitve na distribucijski sistem nosi odjemalec.
(4) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi proizvajalca toplote (naprave proizvajalca toplote), ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja ter oskrbovanja distribucijskega sistema. Potrebne minimalne pogoje, ki obvezno vključujejo tudi sposobnost proizvajalca toplote, da toploto dobavlja ves čas potrebe po dobavi toplote, katere mora upoštevati projektna rešitev in katera je osnova za pridobitev soglasja s strani distributerja toplote, predpiše na zahtevo investitorja, distributer toplote. Neposredno (fizično) priključitev na distribucijski sistem izvede distributer toplote ali drug izvajalec pod nadzorom distributerja toplote. Stroške izvedbe priključitve na distribucijski sistem nosi proizvajalec toplote.
(5) Polnitev distribucijskega sistema in toplotnih postaj z ogrevnim medijem lahko izvede le distributer toplote. Stroške prve polnitve distribucijskega sistema krije distributer toplote. Če se prva priključitev zaradi razlogov na strani odjemalca izvaja izven rokov, ki so določeni v izdanem soglasju za priključitev, izvede distributer toplote ta dela na stroške odjemalca po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce.
(6) Stroške naslednjih polnitev in prilagoditev obratovanja distribucijskega sistema, ki nastanejo zaradi odjemalčevih dejanj krije odjemalec.
(listine, ki jih je treba predložiti pred polnitvijo)
(1) Investitor oziroma odjemalec mora pred polnitvijo vsakega novega ali spremenjenega distribucijskega voda, priključka ali toplotne postaje distributerju toplote predložiti naslednje dokumente:
– dokazila o usposobljenosti izvajalca, ki je izvedel distribucijski vod, priključek ali toplotno postajo;
– izjavo, da so naprave zgrajene v skladu s projektno dokumentacijo, veljavnimi predpisi, pravili stroke, tehničnimi zahtevami distributerja toplote, soglasjem h gradnji in soglasjem k priključitvi na distribucijski sistem;
– geodetski posnetek distribucijskega voda, priključka in toplotne postaje.
(2) Investitor oziroma odjemalec mora po pridobitvi uporabnega dovoljenja za distribucijski vod, priključek in toplotno postajo, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje predložiti distributerju toplote.
(3) Z ogrevnim medijem napolnjeni in obratovalno usposobljeni distribucijski vod, priključek in toplotna postaja odjemalcu ne dovoljujejo tudi odjema toplote. Odjem je dovoljen šele po sklenitvi pogodbe o dobavi toplote.
(nadzor nad uporabo ogrevnega medija)
Ogrevnega medija iz distribucijskega sistema ni dovoljeno uporabljati za polnjenje internih toplotnih naprav ali v druge namene brez predhodnega dovoljenja distributerja toplote. Vsaka uporaba ogrevnega medija mora potekati pod nadzorom distributerja toplote.
(priključitev na distribucijski sistem)
(1) Fizična priključitev novega distribucijskega voda ali priključka na obstoječ distribucijski sistem je praviloma možna le izven ogrevalne sezone, to je običajno med 15. majem in 15. septembrom.
(2) Izjemoma je možna priključitev tudi med ogrevalno sezono, če so izpolnjeni pogoji, kar predhodno preveri distributer toplote glede na vpliv predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. Vse stroške, ki nastanejo zaradi nove priključitve v času med ogrevalno sezono (zaustavitev obratovanja vročevodnega omrežja, izguba vode, ne dobava toplote obstoječim odjemalcem, morebitni povišani stroški proizvodnje toplote, itd.) in temeljijo na veljavnem ceniku storitev distributerja toplote in metodologiji izračuna povišanih obratovalnih stroškov zaradi priključitve odjemalca na distribucijski sistem v ogrevalni sezoni, nosi investitor novega voda.
2. Pogoji in postopek izdajanja soglasij za priključitev
(1) Priključitev naprav proizvajalca toplote ali odjemalčevih toplotnih naprav na distribucijski sistem je potrebno izvesti skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, o graditvi objektov, EZ-1, določbami tega akta in drugimi veljavnimi predpisi.
(2) Soglasja, pogoji, mnenja so pisni dokumenti, ki jih izdaja distributer toplote skladno s predpisi in pravili stroke za priključitev naprav proizvajalca toplote ali odjemalčevih naprav na distribucijski sistem ali na spremembe že priključenih odjemalčevih naprav.
(3) Roki, v katerem mora distributer toplote odločiti o izdaji ali zavrnitvi soglasja so določeni v posameznem predpisu, ki določajo vrsto dokumenta, ki ga mora izdati distributer toplote.
(soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja)
(1) Distributer toplote izda soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbo in posamezni del stavbe, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
(2) Pisni vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo stavbe v fazi idejne zasnove. Idejna zasnova mora biti izdelana skladno s pravilnikom, ki ureja projektno in tehnično dokumentacijo in mora vsebovati shemo poteka priključka od priključnega mesta na distribucijskem vodu do stavbe, dimenzijo priključka, potrebno toplotno moč stavbe za različne vrste oskrbe s toploto (ogrevanje, klimatizacija, topla sanitarna voda, hlajenje, tehnologija, itd.) in lokacijo toplotne postaje. S soglasjem za pridobitev gradbenega dovoljenja se na podlagi podatkov iz idejne zasnove stavbe potrdi mesto priključitve na distribucijski sistem in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Distributer toplote na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma zavrne izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.
(4) Izdano soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja velja dve leti od datuma izdaje.
(5) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja hrani distributer toplote.
(informacija o priključitvi na distribucijski sistem)
Za priključitev obstoječih stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, projektant oziroma investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijski sistem. V pisni vlogi za pridobitev informacije je potrebno navesti situacijo stavbe s predvideno lokacijo toplotne postaje, opis namena uporabe toplote in podatke o potrebah po toploti.
(soglasje za priključitev)
(1) Pred pričetkom gradnje toplotnih naprav, ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor gradnje, v čigar korist bo izdano soglasje za priključitev, pridobiti soglasje za priključitev.
(2) Distributer toplote izda soglasje za priključitev na osnovi pisne vloge investitorja.
(3) Pisni vlogi je potrebno priložiti:
– kopijo gradbenega dovoljenja;
– projekt za izvedbo distribucijskega voda, priključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav in
– pisno izjavo s predvidenimi roki začetka gradnje distribucijskega voda in priključka ter roki fizične priključitve teh na obstoječ distribucijski sistem.
(4) Za priključitev posameznega dela stavbe v obstoječi stavbi, za katerega investitor mora pridobiti gradbeno dovoljene, je potrebno v primeru navezave toplotnih naprav posameznega dela stavbe na skupne toplotne naprave stavbe, in sicer na obstoječ priključek, toplotno postajo ali interne toplotne naprave, k pisni vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti tudi soglasja lastnikov skupnih toplotnih naprav in skupnih prostorov v katere se nameščajo investitorjeve toplotne naprave.
(5) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe in ustrezna soglasja lastnikov in solastnikov ali pisno izjavo s katero investitor del izjavlja, da je pridobil vsa soglasja lastnikov zemljišč, stavb, delov stavb in obstoječih toplotnih naprav (priključek, toplotna postaja, interne toplotne naprave), na katere bo predvidena gradnja vplivala oziroma jih prizadela.
(6) Pisni vlogi iz prejšnjega odstavka je za gradnjo distribucijskega voda in priključka potrebno poleg izjave iz prejšnjega odstavka priložiti dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal.
(7) Investitor ali lastnik stavbe lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo o zastopanju.
(obvezne vsebine soglasja za priključitev)
(1) Soglasje vsebuje naslednje obvezne sestavine:
a) naslov stavbe, za katero se izvaja priključitev (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);
b) navedba investitorja, v čigar korist bo izdano soglasje za priključitev in lastnika stavbe:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, zastopnik družbe;
c) navedbo načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi za soglasje in na osnovi katerih je izdano soglasje;
d) tehnične značilnosti distribucijskega voda ali priključka;
e) priključno moč internih toplotni naprav;
f) namen uporabe toplote;
g) pogoj, da bo priključitev stavbe na distribucijski sistem možna, če bo investitor, v čigar korist bo izdano soglasje za priključitev, izvedel priključitev v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote in predloženimi projekti za izvedbo;
h) navedba, kdaj soglasje preneha veljati:
– če investitor, v čigar korist bo izdano soglasje za priključitev, ne izvede priključitve stavbe na distribucijski sistem na osnovi načrtov, ki so sestavni del te odločbe; v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote;
– če investitor, v čigar korist bo izdano soglasje za priključitev, ne izvede priključitve stavbe na distribucijski sistem v roku 24 mesecev od njegove dokončnosti;
i) pravni pouk.
(postopek določanja priključne moči)
(1) Distributer toplote na osnovi vloge investitorja v postopku izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem, določi priključno moč za posamezne namene rabe toplote:
– ogrevanje prostorov (OGP);
– priprava sanitarne tople vode (STV);
in določi vrste priključne moči, ki so podrobneje opredeljene v tehničnih zahtevah distributerja toplote.
(2) Priključno moč distributer toplote določi na osnovi nazivne moči internih toplotnih naprav, določenih s projektno dokumentacijo strojnih inštalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav.
(3) Pri določitvi priključne moči za pripravo sanitarne tople vode distributer toplote upošteva toplotno moč sistema za pripravo sanitarne tople vode.
(4) Pri spremembi priključne moči velja, da priključne moči za ogrevanje ni možno znižati pod vrednost toplotnih izgub stavbe.
(1) Dokončno soglasje velja dve leti.
(2) V času iz prejšnjega odstavka mora imetnik soglasja za priključitev objekta izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priključitev in distributerju toplote naročiti izvedbo priključitve.
(3) Veljavnost soglasja za priključitev lahko distributer toplote na zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto.
(4) Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za priključitev podati trideset (30) dni pred iztekom veljavnosti soglasja za priključitev. V primeru zamud na strani distributerja toplote se šteje, da je soglasje podaljšano, kar je distributer toplote dolžan sporočiti imetniku soglasja za priključitev, ki še ni izvedel priključitve na distribucijski sistem.
(postopek odločanja o soglasju za priključitev)
(1) Na osnovi podane vloge in priložene dokumentacije distributer toplote odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev. Distributer toplote izda soglasje za priključitev, če investitor ali lastnik stavbe izkaže, da izpolnjuje naslednje pogoje za izdajo soglasja:
– če dokaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo;
– če so projekti za izvedbo distribucijskega voda, priključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav izdelani v skladu s predpisi, tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote;
– če je pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma solastnikov obstoječih vodov, toplotne postaje in internih toplotnih naprav na katere se priključuje in o tem podal ustrezno izjavo;
– in če je namesto kopije gradbenega dovoljenja za distribucijski vod in priključek predložil dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal, v primerih, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno.
(2) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča distributer toplote z odločbo v upravnem postopku najkasneje v roku določenem v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča župan.
(4) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev hrani distributer toplote.
(zavrnitev soglasja za priključitev)
(1) Investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve:
– če investitor ali lastnik stavbe ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev;
– če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi s toploto;
– ali če bi priključitev distributerju toplote povzročila nastanek nesorazmernih stroškov.
(2) Če investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve, distributer toplote zavrne soglasje za priključitev.
3. Sprememba osnovnih parametrov in pogoji za prenos soglasja
(pridobitev novega soglasja zaradi spremembe osnovnih parametrov)
(1) Sprememba osnovnih parametrov pomeni: spremembe toplotne zaščite stavbe, spremembe namembnosti in uporabe dela stavbe, spremembe toplotne postaje, razširitve, posodobitve ali ukinitve internih toplotnih naprav ipd.
(2) V primeru sprememb osnovnih parametrov mora lastnik stavbe ali investitor gradnje v vseh primerih, ne glede na to, ali se je sprememba osnovnih parametrov zgodila po sklenitvi pogodbe o priključitvi ali pred samo priključitvijo na distribucijski sistem, vložiti pisno vlogo za novo soglasje za priključitev po postopku iz 40. člena tega akta.
(3) Za vsako spremembo priključne moči, kot posledice spremembe toplotne zaščite stavbe, spremembe namembnosti in uporabe dela stavbe, razširitve, posodobitve ali ukinitve internih toplotnih naprav ipd., mora odjemalec pridobiti novo soglasje za priključitev. Pisni vlogi za izdajo soglasja iz 40. člena tega akta, mora odjemalec priložiti projektno dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za posledico spremembo priključne moči, morebitne predelave internih toplotnih naprav in preverbe ustreznosti oziroma zamenjave elementov toplotne postaje.
(4) Soglasje za spremembo osnovnih parametrov se izda tako, da se izda novo soglasje za priključitev.
(pogoji za prenos soglasja pred priključitvijo)
(1) Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali odsvojitev nepremičnine v času med izdajo soglasja in pred priključitvijo, se lahko soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje za priključitev preneseta na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba.
(2) Novi lastnik nepremičnine mora najkasneje v petnajstih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter soglasje za priključitev, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.
(3) Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč.
(sprememba lastnika priključka)
(1) Če po sklenitvi pogodbe o priključitvi pride na podlagi univerzalnega, singularnega pravnega nasledstva ali zaradi statusnih sprememb lastnika priključka do spremembe lastnika priključka, mora novi lastnik nepremičnine najkasneje v petnajstih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter soglasje za priključitev.
(2) Vsakokratni lastnik stavbe stopi na mesto pravnega prednika kot pravni naslednik v pogodbo o priključitvi.
(3) Lastnik priključka lahko lastninsko pravico za priključek prenese na drugo osebo le s pravnim poslom, s katerim prenese lastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je priključek.
(4) Če lastnik priključka prenese na drugo osebo lastninsko pravico le glede dela nepremičnine, na kateri je priključek, se priključek deloma ali v celoti prenese na drugo osebo le, če se tako dogovorita v pogodbi o prenosu lastninske pravice lastnik in novi lastnik priključka.
(1) Če želi lastnik stavbo, v katero je napeljan priključek odstraniti, mora pred začetkom odstranitve pridobiti od distributerja toplote soglasje.
(2) Vlogi za soglasje je potrebno priložiti načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve priključka, ki bo zaradi odstranitvenih del prizadet.
(3) Soglasje, ki ga izda distributer toplote, vključuje pogoje, ki jih mora odjemalec upoštevati pri odstranjevanju stavbe.
4. Stroški priključitve
(1) V primeru iz tretje alinee prvega odstavka 45. člena tega akta ima lastnik stavbe ali investitor gradnje pravico do priključitve, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerne stroške priključitve na obstoječ distribucijski sistem. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita odjemalec in distributer toplote v pogodbi o priključitvi.
(2) Distributer toplote oceni ekonomsko upravičenost priključitve na podlagi analize stroškov in koristi ter z uporabo metode sedanje vrednosti denarnih tokov, pri čemer se upoštevajo parametri iz splošnega akta Agencije za energijo (v nadaljevanju agencija) o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije gradnje priključka do točke v sistemu, kjer je priključitev možna ali v ojačitev obstoječega sistema oziroma pri kombinaciji obojega se upošteva referenčna ekonomska doba uporabe 20 let.
(3) Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve distributer toplote upošteva:
– stroške za izvedbo potrebne investicije v priključek, distribucijski vod ali v ojačitev obstoječega sistema (vrednost investicije);
– predvidene prihranke ali dodatne stroške, kot na primer stroške za vzdrževanje in obratovanje ki nastanejo zaradi spremenjene višine vzdrževalnih in obratovalnih stroškov kot posledica izvedenih investicij za potrebe priključevanja;
– strošek iz naslova donosa na sredstva povezan z izvedeno investicijo;
– predvidene dodatne prihodke distributerja toplote, glede na predviden obseg uporabe priključka s strani odjemalcev.
(4) Stroški priključitve so vsi stroški, ki jih ima distributer toplote oziroma lastnik distribucijskega sistema zaradi zahtevane priključitve iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka.
(5) Stroški za izvedbo potrebne investicije so stroški projektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi stroški, ki jih distributer toplote ne bi imel, če ne bi prišlo do zadevne priključitve. Za izračun stroškov se upoštevajo trenutne cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih objektov.
(6) Predvideni dodatni stroški distributerja toplote so vsi stroški z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdrževanjem, ki jih bo imel distributer toplote oziroma lastnik distribucijskega sistema, glede na izkustvena merila s podobno energetsko infrastrukturo, v zvezi z investicijo iz prejšnjega odstavka v referenčni ekonomski dobi uporabe.
(7) Strošek iz naslova donosa na sredstva se določi kot povprečna vrednost obrestne mere zadnjih petih izdanih državnih obveznic Republike Slovenije.
(8) Pri izračunu amortizacijskih dob se za posamezne dele distribucijskega voda upoštevajo amortizacijske dobe in stopnje, ki jih je distributer toplote upošteval pri pripravi zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazov skladno s slovenskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi in ki ne presegajo davčno priznanih stopenj.
(9) Predvideni dodatni prihodki distributerja toplote so vsi prihodki, ki jih bo imel distributer toplote zaradi nove priključitve, upoštevaje s strani odjemalca napovedan odjem toplote.
(10) Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja distributer toplote na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je s strani odjemalca prejel popolno vlogo za izdajo soglasja za priključitev.
(11) Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi distributer toplote (sorazmerni stroški priključitve).
(12) Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve, ima odjemalec pravico do priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerne stroške).
(13) Distributer toplote določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi uporabe distribucijskega voda v celoti upoštevana takšna pričakovana interna stopnja donosnosti investicije kot znaša stopnja donosa na sredstva distributerja toplote.
(14) Distributer toplote ni dolžan začeti z investicijo, dokler odjemalec ne sklene pogodbe o priključitvi, s katero se odjemalec zaveže, da bo v referenčni ekonomski dobi uporabljal distribucijski vod v napovedanem obsegu odjema toplote, ki izhaja iz soglasja za priključitev, in dokler ne plača nesorazmernih stroškov, kot je opredeljeno v pogodbi o priključitvi.
5. Pogodba o priključitvi
(vsebina pogodbe o priključitvi)
(1) Po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo na distribucijski sistem skleneta imetnik soglasja za priključitev in distributer toplote pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s priključitvijo stavbe na distribucijski sistem, plačilom nesorazmernih stroškov priključitve, lastništvom, izvedbo in nadzorom nad gradnjo priključka, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom in njegovim vzdrževanjem ter druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na priključitev na distribucijski sistem. Pogodba o priključitvi je pogoj za sklenitev pogodbe o dobavi toplote.
(2) Obvezna vsebina pogodbe o priključitvi je tudi ureditev vseh medsebojnih razmerij med distributerjem toplote in lastnikom nepremičnine v zvezi s morebitno prekinitvijo ali odstranitvijo priključka ter odgovornostjo za plačilo s tem povezanih stroškov.
6. Izgradnja priključka in toplotne postaje
(obvezen nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje)
(1) Priključek in toplotna postaja morata biti zgrajena v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote, graditelj pa mora distributerja toplote pred priključitvijo obvezno pozvati k izvajanju nadzora nad njegovo izgradnjo.
(2) Distributer toplote mora biti prisoten pri vseh delih, ki jih investitor ali tretja oseba izvaja na priključku.
(3) Investitor ali tretja oseba so dolžni obveščati distributerja toplote o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškodbah na priključku ali toplotni postaji.
(4) Vse morebitne zamenjave, popravila in vzdrževalna dela na priključku in toplotni postaji bremenijo lastnika priključka.
(5) Nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje obvezno izvaja distributer toplote, kar se uredi s pogodbo o priključitvi.
(6) Distributer toplote s priključitvijo naprav lastnika stavbe ali investitorja na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za pravilno in brezhibno delovanje odjemalčevih naprav in ne odpravlja napak, če naprave ne bi pravilno delovale, čeprav je pregledal projekte in nadziral gradnjo priključka in toplotne postaje.
(določitev tehničnih značilnosti priključka)
Vrsto, število, lego in dimenzijo priključkov določi distributer toplote v postopku izdaje soglasij, glede na potrebe stavbe, določbe tega akta in upoštevaje ekonomičnost načina priključitve.
(obveznost odjemalca za dopustitev vgradnje tehnološko sodobnih merilnih naprav)
Odjemalec je dolžan omogočiti distributerju toplote vgradnjo in obratovanje tehnološko sodobnih merilnih naprav in naprav za namen nadzora in vodenja obratovanja distribucijskega sistema v prostoru, kjer se nahaja toplotna naprava.
(priključitev novega odjemalca)
(1) Lastnik priključka mora dovoliti in omogočiti priključitev priključka novega odjemalca na svoj priključek, če ta priključek dovoljuje dodatne obremenitve.
(2) Če je lastnik priključka na priključku plačal nesorazmerne stroške, jih mora v primeru dodatne priključitve dobiti povrnjene v sorazmernem deležu glede na koriščeno dolžino s strani novega odjemalca in glede na neamortizirano vrednost koriščene dolžine izhodiščnega priključka.
(3) Novi odjemalec mora priključek izvesti tako, da s tem kar najmanj posega v lastnino drugih odjemalcev.
(4) To določilo smiselno velja tudi za priključevanje novih internih toplotnih naprav na obstoječo toplotno postajo.
7. Postopek odklopov
(postopek začasnega odklopa)
(1) Distributer toplote sme začasno odklopiti odjemalca zaradi:
– rednega, tekočega ali izrednega vzdrževanja;
– pregledov ali remontov;
– preizkusov ali kontrolnih meritev;
– razširitev omrežja.
(2) Za predvideni odklop mora distributer toplote izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.
(3) Distributer toplote je dolžan o predvidenem odklopu v pisni obliki pravočasno obvestiti odjemalce, v primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote vsaj 48 ur pred odklopom. Če ima stavba upravnika, se za drug oseben način obveščanja šteje tudi obvestilo upravniku stavbe.
(4) Distributer toplote je dolžan o nepredvideni prekinitvi distribucije toplote v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce toplote v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote. Če ima stavba upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe.
(5) Obvestilo na spletni strani distributerja toplote mora vsebovati:
– del sistema, ki je v delu;
– začetek in predvideno končanje del;
– načrt omejitev ali začasnih odkopov;
– seznam odjemnih mest, ki bodo prizadeta.
(odklop po predhodnem obvestilu)
(1) Distributer toplote odklopi odjemalca po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, in sicer če:
– na opomin distributerja toplote ne poravna pogodbenih obveznosti;
– moti distribucijo toplote drugim odjemalcem;
– odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo distributerja toplote, dostop do vseh delov priključka, toplotne postaje, zapornih ventilov, merilnih naprav ali internih toplotnih naprav v okviru pristojnosti distributerja toplote po tem aktu, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje;
– brez soglasja distributerja toplote priključi na distribucijski sistem svoje toplotne naprave, ali če omogoči prek svojih toplotnih naprav priključitev toplotnih naprav drugih odjemalcev;
– na opomin distributerja toplote ne zniža odjema toplote na s pogodbo o dobavi toplote dogovorjeno vrednost oziroma količino v zahtevanem roku;
– onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja toploto brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih;
– v roku, ki ga določi distributer toplote oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave, ali napeljave.
(2) Rok za izpolnitev obveznosti v obvestilu znaša petnajst dni za gospodinjske odjemalce in osem dni za ostale odjemalce od dneva prejema obvestila.
(3) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov.
(4) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.
(odklop brez predhodnega obvestila)
(1) Distributer toplote odklopi odjemalca brez predhodnega obvestila, če odjemalec z obratovanjem svojih toplotnih naprav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje.
(2) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov ali v primeru, če je ugotovljena zloraba odklopa, s fizično prekinitvijo priključka na priključnem mestu na distribucijskem vodu.
(3) Vnovična dobava toplote po odklopu se začne potem, ko so odpravljeni razlogi za odklop in ko odjemalec distributerju toplote poravna nastale stroške v zvezi z odklopom.
(4) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.
(odklop na zahtevo odjemalca)
(1) Odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev, lahko zahteva od distributerja toplote, da njegovo odjemno mesto trajno odklopi od distribucijskega sistema, pod pogoji iz 62. člena tega akta. V tem primeru pogodba o dobavi toplote preneha veljati.
(2) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov ali v primeru, če je ugotovljena zloraba odklopa, s fizično prekinitvijo priključka na priključnem mestu na distribucijskem vodu.
(3) Pravica odjemalca do odklopa po tem členu ne posega v obveznosti odjemalca iz pogodbe o priključitvi, ki se nanašajo na obveznost uporabe priključka do poteka ekonomske dobe priključka.
(4) Če se odjemalec ponovno priključi na sistem v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.
(5) Distributer toplote lahko odjemalcu, ki je zahteval odklop, zavrne ponovno priključitev na distribucijski sistem ali izdajo novega soglasja za priključitev, dokler odjemalec ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o priključitvi, ki izvirajo iz časa pred odklopom.
(6) Odjemalec mora za ponovno priključitev pridobiti novo soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o priključitvi.
(7) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.
8. Ponovna priključitev in povrnitev škode
(ponovna priključitev in povrnitev škode)
(1) Distributer toplote je dolžan odjemalca, ki je bil odklopljen, na njegove stroške ponovno priključiti na distribucijski sistem, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za odklop in izpolnil pogoje iz tega akta.
(2) Distributer toplote, ki je odjemalca neutemeljeno odklopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave odjemalca omrežja na svoj distribucijski sistem.
(3) Distributer toplote ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj odjemalca in zaradi katerih ga je odklopil po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila.
(4) Odjemalec ima pravico do povračila škode zaradi neutemeljenega odklopa v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM TOPLOTE
1. Dobava toplote
(pogodba o dobavi toplote)
(1) Pogodba o dobavi toplote se sklene v pisni obliki ali tudi v elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju, v kolikor za to obstajajo možnosti pri obeh pogodbenih strankah.
(2) Pogodba o dobavi toplote se sklene med distributerjem toplote in odjemalcem, ki je imetnik soglasja za priključitev v primeru prvih priključitev na distribucijsko omrežje (imetnik soglasja za priključitev, oziroma lastnik nepremičnine, v kateri ali za katero je bilo nameščeno odjemno mesto (lastnik nepremičnine).
(3) Če distributer toplote nima podatka o lastniku stavbe ali dela stavbe in lastništvo stavbe ali dela stavbe ni razvidno iz javnopravnih evidenc, se pogodba o dobavi toplote lahko sklene tudi z odjemalcem, ki dejansko odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik). Odjemalec, ki ni lastnik nepremičnine in lastnik nepremičnine sta solidarno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določbami tega akta.
(4) Če odjemalec, ki odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik), ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine, se pogodbeno razmerje o dobavi in odjemu toplote uredi med imetnikom soglasja za priključitev oziroma lastnikom nepremičnine, odjemalcem, ki odjema toploto (najemnik, uporabnik ipd.) in distributerjem toplote. Odjemalec, ki ni lastnik nepremičnine in lastnik nepremičnine sta solidarno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določili tega akta, razen v primeru, da je subsidiarna odgovornost določena z drugim zakonom. Za urejanje teh razmerij se uporabljajo določbe 66. člena tega akta.
(5) Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni obliki ali elektronski obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je odjemalec postal lastnik nepremičnine. Če odjemalec, ki odjema toploto, ni lastnik nepremičnine, sta odjemalec, ki odjema toploto in lastnik nepremičnine solidarno odgovorna.
(6) Splošni pogodbeni pogoji so sestavni del pogodbe o dobavi toplote.
(odpoved pogodbe o dobavi toplote)
(1) Pogodba o dobavi toplote je sklenjena za nedoločen čas, razen če se distributer toplote in odjemalec v pogodbi ne dogovorita drugače.
(2) Odjemalec lahko odpove pogodbo o dobavi toplote pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom.
(3) Po preteku odpovednega roka iz prejšnjega odstavka tega člena distributer toplote ustavi dobavo toplote na odjemno mesto. Če sovpada datum odpovednega roka na dela prosti dan (praznik, sobota ali nedelja), potem izvede distributer toplote zaustavitev dobave toplote prvi naslednji delovni dan. Distributer toplote ne prevzema nikakršnih obveznosti (npr. pravnih in finančnih) za škodo, ki bi z zaustavitvijo dobave toplote nastala odjemalcu.
(4) Odpoved pogodbe o dobavi toplote ni mogoča v primerih:
– če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva posamezni odjemalec, ki se s toploto oskrbuje iz skupnega odjemnega mesta;
– če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva odjemalec, ki bi se po odpovedi pogodbe o dobavi toplote želel oskrbovati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na določenem območju na podlagi posebnega prisilnega predpisa predpisana prioritetna uporaba toplote iz distribucijskega sistema kot energenta za ogrevanje prostorov.
(5) Določilo tretjega in četrtega odstavka tega člena smiselno veljata tudi za primer prenehanja veljavnosti pogodbe o dobavi toplote, če je bila pogodba o dobavi toplote sklenjena za določen čas.
(6) Če se odjemalec po odpovedi pogodbe o dobavi toplote znova odloči za dobavo toplote na istem odjemnem mestu v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.
(7) Pogodba o dobavi toplote velja in zavezuje distributerja toplote in odjemalca tudi v primeru, če je odjemalcu iz kakršnegakoli razloga na strani odjemalca prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu odjemalca ni izkazana količina dobavljene toplote.
(sestavine pogodbe o dobavi toplote)
Distributer toplote in odjemalec sta dolžna skleniti pogodbo o dobavi toplote, ki mora vsebovati:
a) podatke o distributerju toplote, odjemalcu oziroma odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in lastniku stavbe oziroma lastnikih posameznih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zastopnik družbe;
b) podatke o distributerju toplote in skupini odjemalcev, če je skupno odjemno mesto: ime in priimek/naziv družbe, naslov odjemalcev/sedež družbe, kraj, davčno številko/ID za DDV, naziv skupine odjemalcev, naslov skupine odjemalcev, podatke o zastopniku/pooblaščencu skupine odjemalcev ali podatke o upravniku skupine, ki skupino odjemalcev zastopa v imenu in za račun;
c) predmet pogodbe, opravljene storitve;
d) ponujeno raven kakovosti storitev;
e) podatke o odjemnem mestu:
– naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);
– oznake odjemnega mesta;
– obračunsko moč odjemnega mesta na osnovi izdanega soglasja;
– uvrstitev v tarifno skupino;
– delež fiksnega dela stroškov odjemalca na odjemnem mestu;
f) vrste vzdrževalnih storitev;
g) ceno toplote na dan podpisa pogodbe;
h) podatke o obračunu toplote in načinu plačila;
i) način razdelitve stroškov dobave toplote, če je odjemno mesto skupno (razdelilnik stroškov);
j) podatke o načinu spremembe cen toplote, načinu obračuna toplote in načinu plačila;
k) trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje vzdrževalnih storitev in pogodbe;
l) pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe;
m) načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja;
n) podatke v katerih pogodbena partnerja določita morebitne posebnosti pogodbenega razmerja;
o) informacije o pravicah odjemalcev;
p) morebitni dogovori o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni dosežena raven kakovosti storitev, vključno z nenatančnim in zapoznelim obračunavanjem toplote.
(obveščanje o spremembah pri odjemalcu)
(1) Odjemalec je distributerju toplote dolžan pisno sporočiti vse spremembe podatkov (npr. ime ali firmo, naziv, prebivališče, poslovni naslov, sedež, statusno-pravne spremembe, uvedbo postopkov zaradi insolventnosti, spremembe odjemne skupine, spremembe lastnika odjemnega mesta, plačnika, število uporabnikov v gospodinjstvu, nastop in prenehanje višje sile, spremembe soglasja za priključitev ipd.) najkasneje v roku 15 dni po nastali spremembi in predložiti dokumente, ki izkazujejo spremembe.
(2) Distributer toplote spremembe upošteva od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem je bila podana sprememba.
(3) Odjemalec mora distributerju toplote spremembe podatkov poslati pisno po pošti ali po faksu ali elektronski pošti, in sicer na naslove oziroma številke faksa, navedene v pogodbi o dobavi toplote ali na spletni strani distributerja toplote.
(4) Če odjemalec ne sporoči sprememb podatkov, se računi in druga sporočila, poslana odjemalcu na ime in naslov, ki sta navedena v pogodbi o dobavi, štejejo za prejeta.
(5) Distributer toplote bo pošto (račune, opomine, odgovore na reklamacije, obvestila, odpoved Pogodbe, obvestila vezana na akcije, neposredno trženje, tržne analize ipd.) pošiljal odjemalcu z redno pošto na naslov odjemalca, naveden v pogodbi o dobavi toplote oziroma na sedež pravne osebe, ki je naveden v poslovnem registru, ali po elektronski pošti na elektronski naslov, ki je bil posredovan s strani odjemalca.
(spremembe pogodbe o dobavi toplote in odjemalca)
(1) V primeru lastninsko pravnih sprememb pri odjemalcih, ki vplivajo na obstoječe pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem, sta obstoječi ali novi odjemalec dolžna distributerja toplote obvestiti o navedenih spremembah najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi toplote oziroma vstopi v obstoječo pogodbo o dobavi toplote, če gre za skupno odjemno mesto.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
a) podatke o dosedanjem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe oziroma lastnikih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) podatke o novem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe oziroma lastnikih delov stavbe če je skupno odjemno mesto:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov merilnega mesta;
d) priloženo listine kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo);
e) podpisano izjavo novega odjemalca na obrazcu distributerja toplote, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje v primeru, da gre za skupno odjemno mesto;
f) stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka tega člena, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega odjemalca. Če odjemalec ni sporočil stanja merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice, se šteje, da velja obvestilo o spremembi od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ko je distributer toplote prejel obvestilo v svojem vložišču.
(4) V primeru nepopolnega obvestila iz drugega odstavka tega člena distributer toplote odjemalca obvesti o manjkajočih podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi vloge. Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na prenos lastninske pravice.
(5) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote, sklenjene med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote. Univerzalni pravni naslednik odjemalca je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti distributerja toplote o nastali spremembi.
(ureditev pogodbenih razmerij z odjemalcem, ki ni lastnik nepremičnine oziroma imetnik soglasja za priključitev)
(1) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine lahko distributerju toplote pisno predlaga, da se pogodbeno razmerje uredi z odjemalcem, ki odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik) in ki ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine.
(2) Pisni predlog odjemalca mora vsebovati:
a) podatke o dosedanjem odjemalcu:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) podatke o odjemalcu toplote, ki ni lastnik nepremičnine:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
– število uporabnikov v gospodinjstvu;
c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov odjemnega mesta.
(3) Distributer toplote, imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine in odjemalec, ki ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine pogodbeno razmerje uredijo s sklenitvijo tripartitnega dodatka k pogodbi o dobavi toplote, ki jo ima imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine sklenjeno z distributerjem toplote.
(4) Distributer toplote ima pravico, da ne privoli v sklenitev dodatka k pogodbi o dobavi toplote iz prejšnjega odstavka, dokler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti odjemalca na odjemnem mestu, kjer se vrši dobava toplote. Distributer toplote mora o tem dejstvu pisno obvestiti odjemalca ter navesti razlog zavrnitve.
(5) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in odjemalec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o dobavi toplote sta solidarno odgovorna, razen v primerih, ko je z drugimi zakoni določena subsidiarna odgovornost.
(6) Dodatek k pogodbi o dobavi toplote prične veljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko je distributer toplote prejel podpisan dodatek k pogodbi o dobavi toplote v svoje vložišče.
(7) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine, ki imata sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in odjemalec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o dobavi se zavezujeta, da bosta distributerja toplote obvestila o vseh spremembah, ki bi vplivale na pogodbeno razmerje o dobavi toplote.
(8) Za dodatek k pogodbi o dobavi toplote se smiselno uporabljajo vsa določila tega akta, ki veljajo za pogodbo o dobavi toplote.
(sprememba splošnih pogodbenih pogojev)
(1) O spremembi splošnih pogodbenih pogojev mora distributer toplote obvestiti odjemalca neposredno, osebno, in sicer ob izdaji računa, z informacijo, kje je dostopno celotno besedilo splošnih pogojev, najmanj trideset dni pred njihovo uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na pogodbo o dobavi toplote.
(2) Če odjemalec zaradi sprememb splošnih pogojev ne želi več odjemati toplote pod spremenjenimi pogoji lahko, razen v primerih, določenih s tem aktom, odstopi od pogodbe o dobavi toplote najkasneje v roku trideset dni po začetku veljave sprememb splošnih pogojev. Če distributer toplote ne prejme pisnega odstopa odjemalca v navedenem roku, se šteje, da je odjemalec pristal na spremembe splošnih pogojev.
(3) Odpoved pogodbe o dobavi in odjemu toplote zaradi sprememb splošnih pogojev ni mogoča v primerih, določenih v 62. členu tega akta.
2. Posebna razmerja na skupnih odjemnih mestih
(urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu)
(1) Pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto sklene v imenu in za račun odjemalcev, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega odjemnega mesta, upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe oziroma drug pooblaščenec lastnikov posameznih delov stavb v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov posameznih delov.
(2) Če večstanovanjska, poslovna ali stanovanjsko-poslovna stavba s skupnim odjemnim mestom nima upravnika ali pooblaščenca lastnikov posameznih delov stavb, lahko sklepa distributer toplote eno pogodbo o dobavi toplote, ki jo podpišejo vsi odjemalci oziroma pogodbo o dobavi toplote z vsakim odjemalcem posebej.
(3) Za urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu se smiselno uporabljajo določila akta, ki urejajo sklepanje pogodb o dobavi toplote, razen če s tem aktom ni drugače določeno.
(4) Odjemalec, ki odjema toploto iz skupnega odjemnega mesta, vstopi v sklenjeno pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto z Izjavo o vstopu v pogodbo o dobavi toplote, pri čemer se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko je odjemalec distributerju toplote, vročil podpisano Izjavo o vstopu v pogodbo o dobavi toplote.
(5) Odjemalec, ki odjema toploto v delu stavbe ali v stavbi iz skupnega odjemnega mesta več odjemalcev ali več stavb, je dolžan najkasneje v 15 dneh po začetku odjema toplote ali po njegovem prenehanju sporočiti distributerju toplote naslednje podatke:
a) ime in priimek ali firmo odjemalca:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) naslov in podatke o delu stavbe oziroma o stavbi, v kateri odjema toploto;
c) datum začetka ali prenehanja odjema toplote.
(6) Za začetek ali prenehanje odjema toplote se šteje začetek ali prenehanje uporabe dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto oziroma ko je odjemalec postal lastnik dela stavbe.
(7) Če distributer toplote nima pravilnih podatkov o odjemalcu iz petega odstavka tega člena, neposredno ali s posredovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja zadevni del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči podatke.
(8) Če odjemalec, ki je postal lastnik dela stavbe, ki je oskrbovan s toploto iz skupnega odjemnega mesta, iz katerega se oskrbuje še več drugih odjemalcev toplote ne podpiše Izjave o vstopu v pogodbo o dobavi toplote, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko je odjemalec postal lastnik ali ko je pričel z uporabo dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto.
(razdelilnik stroškov za toploto)
(1) Izvajalec delitve oziroma izvajalec obračuna določi parametre za delitev in obračun stroškov porabe toplote (za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode) v skladu s pravilnikom, ki ureja način delitve in obračun stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posameznimi deli (v nadaljnjem besedilu: pravilnik). Vsota vseh izračunanih porabniških deležev na skupnem odjemnem mestu mora znašati 100 odstotkov. Razdelilnik stroškov toplote je sestavni del pogodbe o dobavi toplote.
(2) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote mora biti izdelan v skladu s pravilnikom in posredovan v skladu z navodili distributerja toplote in sklenjenim sporazumom o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov (v nadaljnjem besedilu: sporazum).
(3) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote se lahko spremeni v skladu s pravilnikom in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko distributer toplote prejme razdelilnik stroškov v svoje vložišče.
(način in odgovornost glede sporočanja razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto distributerju toplote)
(1) Merjenje dobave toplote vsakemu posameznemu delu stavbe ni obveznost niti strošek distributerja toplote, razen če s pogodbo oziroma sporazumom ni določeno drugače.
(2) Distributer toplote ni odgovoren za pripravo in pravilnost razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto. Distributer toplote ni izvajalec obračuna in izvajalec delitve stroškov dobavljene toplote po pravilniku, razen če je s pogodbo drugače določeno.
(3) Odjemalci morajo določiti pooblaščenca za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto, ki je lahko tudi upravnik ali izvajalec delitve. Pooblaščenec za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto in upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe ali drug pooblaščenec na podlagi pisnega pooblastila lastnikov stavb morajo podpisati z distributerjem toplote sporazum, v katerem se določi način, roki in pogoji sporočanja mesečnih razdelilnikov dobavljene toplote.
(4) Če mesečni oziroma letni razdelilniki stroškov za dobavljeno toploto za obračun toplote niso izdelani in posredovani v roku in na način, kot to določa sporazum, ima distributer toplote pravico obračunati stroške toplote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga ima na voljo. Reklamacij iz naslova nesporočenih, nepravočasno sporočenih ali napačnih razdelilnikov stroškov distributer toplote ni dolžan upoštevati.
(5) V primeru popravka računov oziroma popravkov letnih finančnih izravnav zaradi napačnih mesečnih ali letnih razdelilnikov in obračunov drugih izračunovalcev deležev oziroma obračunovalcev stroškov, distributer toplote zaračuna strošek takšnih popravkov po ceniku distributerja toplote. Rok za reklamacijo računa s strani odjemalca je osem dni od prejema računa. Distributer toplote je dolžan pisno odgovoriti najkasneje v roku osmih delovnih dneh od prejema reklamacije in sicer tako, da odjemalcu pisno odgovori na zadnji distributerju toplote posredovani naslov.
(sporočanje sprememb odjemalca na skupnem odjemnem mestu)
(1) Sprememba posameznega odjemalca na skupnem odjemnem mestu se izvaja po določilih 65. člena tega akta.
(2) Ob spremembi odjemalca na skupnem merilnem mestu plača dotedanji odjemalec račun do konca obračunskega obdobja, v katerem se je zgodila sprememba.
(3) Ne glede na dejstvo, da se je lastninsko pravna ali statusna sprememba dogodila znotraj obračunskega obdobja, je zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s toploto do konca obračunskega obdobja dotedanji odjemalec.
(odpoved pogodbe o dobavi na skupnem odjemnem mestu)
(1) Odpoved pogodbe o dobavi poda upravnik stavbe oziroma drug pooblaščenec odjemalcev, v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov delov stavb. Če večstanovanjska, poslovna ali stanovanjsko-poslovna stavba s skupnim odjemnim mestom nima upravnika ali pooblaščenca lastnikov posameznih delov stavb, odpoved velja le, če jo podajo odjemalci tega odjemnega mesta na način in pod pogoji, kot to določajo veljavni predpisi. Z dnem prejema popolne odpovedi začne teči odpovedni rok po pogodbi o dobavi toplote oziroma po tem aktu.
(2) Odpoved pogodbe o dobavi in odjemu toplote na skupnem odjemnem mestu ni mogoča v primerih, določenih v 62. členu tega akta.
3. Storitev dobave toplote
(1) Distributer toplote dobavlja na odjemno mesto toploto v času ogrevalne sezone, v primeru toplotnih postaj, ki omogočajo pripravo sanitarne tople vode pa vse dni v letu, razen na območju distribucijskega sistema, ki se oskrbuje s toploto iz kotlovnice na Koroški Beli.
(2) Ogrevalna sezona se obračunsko začne 1. julija, dejansko pa po 1. oktobru, ko je zunanja temperatura zraka na ustreznem merilnem mestu na Jesenicah v treh zaporednih dneh ob 21. uri +12° Celzija ali manj, konča pa se po 1. maju, ko zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri prekorači +12° Celzija.
(3) Odstopanja od začetka dejanske ogrevalne sezone so možna v primeru, če odjemalec oziroma pooblaščenec odjemalcev ali upravnik na skupnem odjemnem mestu poda distributerju toplote pisno zahtevo po predčasnem začetku ali končanju ogrevanja.
4. Začetek dobave toplote
(1) Distribucijski sistem je mogoče pričeti uporabljati, ko:
– je izdano soglasje za priključitev;
– so izpolnjeni pogoji iz izdanih soglasij;
– je sklenjena pogodba o priključitvi;
– je priključitev pravilno izvedena;
– je sklenjena pogodba o dobavi toplote;
– so izvedeni pregledi in preizkusi in so o tem izdana poročila;
– lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja za priključitev predloži uporabno dovoljenje za stavbo ali za toplotne naprave, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje;
– so poravnane finančne obveznosti bodočega odjemalca toplote do distributerja toplote;
– je podpisan zapisnik o nastavitvi toplote postaje.
(2) Odjemalec in distributer toplote z zapisnikom določita dejanski začetek dobave toplote. Zapisnik mora med drugim vsebovati obračunsko moč, začetno stanje merilnih naprav in datum začetka dobave. Lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja lahko zaprosi za začetek dobave toplote pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja na osnovi predložene Odločbe o poskusnem obratovanju.
5. Ugotavljanje dobavljenih količin toplote
(ugotavljanje dobavljenih količin toplote)
(1) Količina dobavljene toplote se ugotovi na podlagi odčitka merilne naprave, nameščene na odjemnem mestu v priključni postaji.
(2) Količine dobavljene toplote se merijo neposredno s toplotnim števcem izražene v MWh.
(3) Pri ugotavljanju količine dobavljene toplote se ne upoštevajo merilne naprave, ki so namenjene za interno razdelitev porabljene toplote.
(4) Količina dobavljene toplote ugotavlja distributer toplote na stroške odjemalca z merilnimi napravami na odjemnem mestu posameznega odjemalca oziroma na skupnem odjemnem mestu več odjemalcev ali stavb, kjer odjemalci prevzamejo toploto.
(5) Merilne naprave odčitava pooblaščena oseba distributerja toplote ali po predhodnem dogovoru z distributerjem toplote odjemalec sam ali se odčitavajo z napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov.
(6) Šteje se, da odjemalec prevzame toploto na odjemnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana, in v količini, kot je bila izmerjena na odjemnem mestu.
(7) Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo ali količino toplote, prevzete na odjemnem mestu, je dokazno breme na strani odjemalca.
(8) Distributer toplote posreduje podatke meritev pridobljenih iz merilne naprave le odjemalcu oziroma njegovemu pooblaščencu. V primeru zahtev po pridobitvi podatkov tretje osebe, mora tretja oseba distributerju posredovati pooblastilo odjemalca oziroma njegovega pooblaščenca o možnosti pridobitve tovrstnih podatkov v njegovem imenu.
(1) Merilne naprave so v lasti odjemalca, ki je lastnik nepremičnine oziroma imetnik soglasja za priključitev.
(2) Merilne naprave, ki merijo odjem toplote so merilniki toplote za vročo vodo (toplotni števci – kalorimetri) s pripadajočimi tipali in računsko enoto.
(3) Merilne ali delilne naprave, ki so nameščene v hišni postaji ali na internih napravah odjemalca služijo le za interno razdelitev stroškov toplote, ki je izmerjena z merilno napravo na merilnem oziroma odjemnem ali skupnem odjemnem mestu v priključni postaji.
(ustreznost merilnih naprav)
Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s pogoji distributerja toplote. Vse merilne naprave morajo imeti veljavno overitveno oznako v skladu z zakonom o meroslovju oziroma pravilnikom, ki ureja merilne instrumente. Po namestitvi merilne naprave, se na napravo in njene sestavne dele namestijo plombe, ki onemogočajo njeno demontažo brez poškodbe.
(kontrola merilne naprave)
(1) Merilne naprave pregleduje, vzdržuje in zamenjuje ter izvaja redne menjave distributer toplote na stroške odjemalca.
(2) Tehnični pogoji in način izvajanja meritev so določeni s tehničnimi zahtevami distributerja toplote in tem aktom.
(redni pregledi in zamenjava merilne naprave)
(1) Redne preglede merilne naprave in njihovo zamenjavo v zakonitem roku izvaja na stroške lastnika merilne naprave distributer toplote v skladu z zakonodajo.
(2) Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali odstranitve internih toplotnih naprav ali drugih razlogov na strani odjemalca, potrebno zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij ali karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave ter ostale stroške predelave napeljave.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek odjemalcu po petih letih plačevanja stroškov za vzdrževanje merilne naprave ob prenovi toplotne naprave zamenjavo stare merilne naprave z novo merilno napravo opravi distributer toplote na svoje stroške.
(4) Distributer toplote in odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave. Če se pri pregledu ugotovi, da točnost merilne naprave presega vrednost predpisanega največjega dopustnega merilnega pogreška, plača stroške pregleda distributer toplote, v nasprotnem primeru pa odjemalec oziroma lastnik merilne naprave.
(1) V primeru okvare merilnih naprav, poškodbe ali motnje v delovanju merilne naprave, mora odjemalec o tem takoj obvestiti distributerja toplote. Distributer toplote je dolžan navedene napake odpraviti takoj, ko je glede na naravo napake mogoče.
(2) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave odjemalca, v nasprotnem primeru pa distributerja toplote.
(način izvajanja meritev)
(1) Distributer toplote zagotavlja merjenje količin toplote v okviru in pod pogoji, kot je določeno v soglasju za priključitev in s pogodbo o dobavi toplote. Odjem mora biti znotraj delovnega območja merilne naprave, ki je bil določen na osnovi zahteve k priključitvi.
(2) Če je odjem toplote izven delovnega območja merilne naprave, distributer toplote ne odgovarja za predpisano natančnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan plačati odmerjene količine toplote ne glede na možne merske napake.
(3) Če je odjem toplote večkrat zaporedoma izven pogodbenih okvirov, mora odjemalec nemudoma podati vlogo za spremembo soglasja za priključitev.
(naprave za daljinski prenos podatkov)
(1) Naprave, ki v toplotni postaji omogočajo daljinski prenos podatkov za potrebe obračuna in učinkovito delovanje toplotne postaje namešča, premešča in vzdržuje distributer toplote na stroške odjemalca. Distributer toplote tudi predpiše zahtevane lastnosti naprav s funkcijo daljinskega prenosa podatkov.
(2) Odjemalci, ki imajo nameščene naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, morajo distributerju toplote, če je to tehnično možno, brezplačno dati na voljo kabelsko povezavo ali možnost napeljave take povezave do ustreznega komunikacijskega omrežja.
(3) Odjemalci, pri katerih so nameščene merilne naprave in naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, morajo distributerju toplote brezplačno omogočiti priklop na električno omrežje.
6. Merjenje količin toplote
(obveznost distributerja toplote za zagotavljanje merilnih podatkov)
Distributer toplote je odgovoren za zagotavljanje merilnih podatkov za obračun prevzetih in dobavljenih količin toplote.
(1) Redno odčitovalno obdobje je časovni interval, v katerem distributer toplote izvaja redna odčitavanje merilnih naprav in je enako obračunskemu obdobju.
(2) Redno odčitovalno obdobje je koledarski mesec.
(obveznost odjemalca glede zagotavljanja meritev)
(1) Pri izvajanju aktivnosti, ki se nanašajo na izvajanje meritev, odjema toplote, kot so izvajanje odčitkov, kontrole, vzdrževanja in menjave merilnih naprav, mora odjemalec distributerju toplote omogočiti neoviran dostop do vseh merilnih naprav. Odjemalec mora poskrbeti, da so merilne naprave vedno dostopne in lahko čitljive. Odjemalec mora zavarovati merilne naprave pred poškodbami overitvenih oznak merilnih naprav, poškodbo plomb (kot npr. za računsko enoto, temperaturo tipala dovoda, temperaturo tipala povratka ipd.), drugimi poškodbami in jih zavarovati pred zmrzaljo.
(2) Če distributer toplote zaradi odsotnosti odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je odjemalec dolžan na osnovi obvestila distributerja toplote javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi distributer toplote.
(določanje količin dobavljene toplote ali količine STV v primeru okvare merilnika ter pri posredni meritvi)
(1) Če je merilna naprava v okvari ali je ni mogoče odčitati iz kakršnegakoli vzroka, se obračuna pavšalna poraba toplote. Podlaga za obračun je povprečna poraba toplote v enakih preteklih treh obračunskih obdobjih, ko je merilnik toplote deloval.
(2) Če je vodomer za sanitarno toplo vodo v okvari ali ga iz kakršnegakoli vzroka ni možno odčitati, se obračuna pavšalna poraba količine tople vode. Podlaga za obračun je povprečna poraba tople vode v preteklem obračunskem obdobju, ko je vodomer deloval.
(3) Če uporabniki v večstanovanjski stavbi oziroma stavbi z več posameznimi deli nimajo vgrajenih vodomerov za merjenje količine porabe tople sanitarne tople vode, se stroški za pripravo sanitarne tople vode delijo na posamezne odjemalce v skladu določbami pravilnika.
(4) Količina dobavljene toplote pri posredni meritvi tople sanitarne vode (izmerjena količina z vodomerom v m3) se izračuna po enačbi:
Q = 2,0 x V x (Θtv – 10)
Pri tem oznake pomenijo:
Q …toplota za pripravo tople vode v (MWh),
V …izmerjeni volumen (m3),
Θtv …izmerjena ali ocenjena srednja temperatura sanitarne tople vode (°C)
(določanje količin dobavljene toplote brez odčitka)
Če odčitkov merilnih naprav odjemalca ni bilo mogoče izvesti zaradi razlogov na strani odjemalca (npr. onemogočanje dostopa do merilne naprave in podobno), distributer toplote obračuna toploto na podlagi prvega odstavka 86. člena tega akta.
(1) Za neupravičen odjem toplote se šteje:
– odjem toplote, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin dobavljene toplote;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki je namerno poškodovana;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, kjer so nepooblaščeno odstranjeni oziroma poškodovani pečati merilne naprave oziroma njeni sestavni deli;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, katere overitev pri akreditiranem kontrolnem organu je potekla, zamenjava merilne naprave pa ni mogoča iz razlogov na strani odjemalca;
– odjem toplote, izveden z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem;
– odjem toplote, ki ga izvaja odjemalec s tem, da je priključil svoje interne toplotne naprave na distribucijski sistem brez soglasja distributerja toplote.
(2) Dokazno breme upravičenega odjema je na strani osebe, za katero obstaja utemeljen sum, da izvaja neupravičen odjem toplote.
(3) Če trajanje neupravičenega odjema ni mogoče ugotoviti, se neupravičen odjem toplote obračuna od zadnjega odčitka merilne naprave s strani distributerja toplote. Če zadnjega odčitka merilne naprave ni mogoče pridobiti, je dokazno breme o trajanju neupravičenega odjema na strani osebe, ki izvaja neupravičen odjem toplote.
(4) Če ni mogoče ugotoviti količin neupravičeno odvzete toplote, se količina toplote določi v skladu z 86. členom tega akta na podlagi podatkov preteklih obračunskih obdobjih. Če ti niso razpoložljivi se uporabijo podatki iz primerljive druge stavbe. Distributer toplote zaračuna neupravičen odjem tako, da tako dobljene vrednosti odjema poveča za faktor tri.
(5) Odjemalec mora distributerju toplote plačati tudi vse stroške in škodo, ki jo povzroči z neupravičenim odjemom toplote.
(6) Vsak neupravičen odjem toplote, odstranitev oziroma poškodovanje pečata merilne naprave oziroma njenih sestavnih delov se prijavi organom pregona in energetskemu inšpektorju.
(priključitev internih toplotnih naprav brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijski sistem)
(1) Če odjemalec priključi svoje interne toplotne naprave brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijski sistem, lahko distributer toplote sam sestavi zapisnik z datumom, ko je bil tak poseg tehnično mogoč ali dejansko ugotovljen. Če distributer ne razpolaga s podatki o obračunski moči takega odjemalca, le tega predhodno pozove k pridobitvi soglasja za priključitev skladno s 40. členom tega akta.
(2) Distributer toplote v takem primeru odjemalcu obračuna novo obračunsko moč, ostale odjemalce na istem odjemnem mestu pa obvesti preko pooblaščenca o dodatni priključitvi in povečanju obračunske toplotne moči zaradi ureditve razdelilnika stroškov in spremembe pogodbenega razmerja. Če distributer toplote ne prejme novega razdelilnika ima pravico, da razdeli stroške skladno s kriteriji, ki so veljali za razdelitev stroškov pred povečanjem obračunske moči na račun dodatnega priklopa.
7. Nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev
(nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev)
(1) Distributer toplote v primeru predvidenega odklopa distribucije toplote zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti obvesti gospodinjskega odjemalca o datumu predvidenega odklopa, možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora predložiti, ter rokih za predložitev dokazil.
(2) Nujna oskrba je ukrep, ki preloži odklop gospodinjskega odjemalca in je namenjena samo skrajnim primerom ogrožanja življenja in zdravja gospodinjskega odjemalca, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za najnujnejšo ogrevanje stanovanjskih prostorov.
(3) Do nujne oskrbe so upravičeni gospodinjski odjemalci iz drugega odstavka tega člena izključno v primeru, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca in oseb, ki z odjemalcem prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(4) Gospodinjski odjemalec, ki je prejel obvestilo distributerja toplote o odklopu zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti in želi uveljaviti pravico do nujne oskrbe na podlagi prvega odstavka 296. člena EZ-1, mora v roku osmih dni od prejema obvestila o odklopu podati distributerju toplote vlogo za priznanje te pravice in predložiti ustrezna dokazila. Obrazec vloge za uveljavitev pravice do nujne oskrbe je odjemalcem dostopen na spletni strani distributerja toplote.
(5) Distributer toplote pri presoji upravičenosti do nujne oskrbe najprej ugotavlja, ali gospodinjski odjemalec izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka tega člena, nato pa, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje ali zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu, ki se ugotavljajo na podlagi izpolnjevanja enega izmed naslednjih dveh pogojev:
– ali glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto stavbe, v kateri gospodinjski odjemalec prebiva, odklop distribucije toplote ogroža življenje in zdravje tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, zaradi neobstoja možnosti uporabe drugega vira ogrevanja z enakimi ali nižjimi stroški;
– ali bi bilo v primeru odklopa distribucije toplote ogroženo zdravstveno stanje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(6) Do nujne oskrbe glede na letni čas in temperaturne razmere so gospodinjski odjemalci lahko upravičeni le v obdobju ogrevalne sezone.
(7) Do nujne oskrbe v obdobju ogrevalne sezone niso upravičeni gospodinjski odjemalci, ki prebivajo v stavbah, v katerih je vsaj v enem bivalnem prostoru odjemalca omogočeno ogrevanje s trdimi gorivi ali drugim virom ogrevanja.
(8) Distributer toplote kot ustrezno dokazilo za izpolnjen pogoj, da gre za gospodinjskega odjemalca iz drugega odstavka tega člena, upošteva potrdilo Centra za socialno delo, iz katerega je razvidno, da je odjemalec vložil vlogo za dodelitev redne denarne socialne pomoči že pred prejemom obvestila o odklopu.
(9) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih razmer zahteva potrdilo oziroma zapisnik o rednem letnem pregledu kurilnih naprav pristojne dimnikarske službe, iz katerega je nedvoumno razvidno, da ni vsaj v enem prostoru možno ogrevanje na trda ali druga goriva in izjavo odjemalca, da v nobenem prostoru ni vgrajena kurilna naprava za ogrevanje na trda ali druga goriva ali druga ogrevalna naprava. Dokazilo ne sme biti starejše od enega leta.
(10) Upravičenost do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja distributer toplote presoja na podlagi dokazila, iz katerega izhaja, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(11) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja upošteva potrdilo osebnega zdravnika, da gospodinjski odjemalec za ohranjanje življenja in zdravja nujno potrebuje distribucijo toplote z namenom zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer. Potrdilo mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe in mora natančno opredeliti obdobje, v katerem bi odklop ogrožal življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca.
(12) Če distributer toplote presodi, da je gospodinjski odjemalec upravičen do nujne oskrbe, o tem pisno obvesti odjemalca. Obvestilu, ki je namenjeno odjemalcu priloži seznam nasvetov za varčevanje z energijo, ki lahko pripomorejo k znižanju porabe energije oziroma stroškov ogrevanja. Distributer toplote sme pri izvajanju nujne oskrbe omejiti odjem toplote gospodinjskemu odjemalcu do količine, ki je nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo.
(13) Gospodinjski odjemalec je upravičen do nujne oskrbe za čas od predvidenega odklopa, kot izhaja iz obvestila iz prvega odstavka tega člena in dokler obstajajo okoliščine, ki povzročajo ogrožanje življenja in zdravja tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, vendar najdlje do dokončne odločbe Centra za socialno delo glede dodelitve redne denarne socialne pomoči. Za ta čas se odklop gospodinjskega odjemalca preloži.
(14) Če distributer toplote presodi, da niso izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma pisno obvesti gospodinjskega odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa.
8. Obveščanje odjemalcev
(kontaktna točka za odjemalce)
(1) Distributer toplote mora odjemalcem zagotoviti potrebne informacije glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in metod za reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora z distributerjem toplote na spletni strani distributerja toplote in v kontaktni točki, ki se nahaja na sedežu distributerja toplote.
(2) V kontaktni točki distributer toplote zagotovi najmanj informacije o:
– načinih reševanja sporov;
– veljavnih cenah toplote;
– splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do teh storitev in v zvezi njihovo uporabo;
– načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi;
– pravicah do oskrbe s toploto določene kakovosti po razumni ceni v skladu predpisi in splošnimi akti.
(1) Distributer toplote odjemalcem toplote najmanj dvakrat letno poda informacije o obračunu toplote, ki vključujejo:
– veljavne dejanske cene;
– dejansko porabo energije in dejanske stroške v obračunskem obdobju;
– primerjave porabe energije odjemalca s porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta;
– primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim porabnikom energije iz iste porabniške kategorije vedno, kadar je to mogoče in koristno.
(2) Distributer toplote odjemalcem toplote posreduje podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o učinkoviti rabi energije, vključno z naslovi spletnih strani, na katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti.
(3) Ne glede na prvi odstavek mora distributer toplote odjemalcem na njihovo zahtevo podati informacije o obračunu toplote najmanj štirikrat letno.
(4) Distributer toplote daje odjemalcem podatke o obračunu toplote in informacije o njih ter dostop do informacij o njihovi porabi brezplačno.
9. Kakovost toplote
(1) Kakovost dobavljene toplote se ugotavlja na odjemnem mestu odjemalca. Dobavljena toplota iz distribucijskega sistema je ustrezne kakovosti, če izmerjeni parametri na odjemnem mestu ustrezajo naslednjim parametrom:
a) vročevodni sistem daljinskega ogrevanja:
Diferenčni tlak na odjemnem mestu minimalno 0,75 bar in temperatura dovoda na odjemnem mestu minimalno 65 °C. Temperatura dovoda na odjemnem mestu se zagotavlja v odvisnosti od zunanje temperature, kot je določeno v Temperaturnem diagramu, ki prikazuje vrednosti temperatur ogrevne vode v dovodnem in povratnem vodu v odvisnosti od zunanje temperature in je kot Priloga 1 sestavni del tega akta.
(2) Distributer toplote odgovarja za kakovost dobavljene toplote skladno s tem aktom, pogodbo o dobavi toplote in zapisnikom, pod pogojem, da so odjemalčeve toplotne naprave zgrajene in obratujejo skladno s projektno dokumentacijo in da so obratovalno sposobne.
10. Obračun, način plačil, postopek opominjanja in reševanje reklamacij
(1) Obračunsko obdobje je časovni interval, na katerega se nanaša obračun.
(2) Redno obračunsko obdobje stroškov dobavljene toplote je mesečno.
(1) Stroški dobavljene toplote se obračunavajo glede na:
– razvrstitev odjemalca v ustrezno tarifno skupino;
– obračunsko moč;
– dobavljeno količino toplote.
(2) Obračun se izvede glede na dejanske odčitke merilne naprave.
(zaračunavanje storitev dobavljene toplote)
(1) Distributer toplote zaračunava storitve dobave toplote in druge obveznosti, v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost distribucije toplote, odjemalcu na odjemnem mestu. V primeru, da gre za skupno odjemno mesto, se storitve dobave toplote in druge obveznosti zaračunavajo vsakemu posameznemu odjemalcu, skladno z predloženim razdelilnikom stroškov za skupno odjemno mesto.
(2) Perioda izstavljanja računov je praviloma mesečna.
(3) Z obračunom obračunske moči in dobavljenih količin toplote so kriti upravičeni stroški za obratovanje sistema, stroški proizvodnje in distribucije toplote.
(4) Ostale storitve, ki jih distributer toplote zaračunava, vendar v tarifnem sistemu za distribucijo toplote niso zajete, obračuna distributer toplote po veljavnem ceniku, ki ga objavi na spletni strani in sedežu podjetja.
(postopek določanja obračunske moči)
(1) Distributer toplote na osnovi vloge investitorja v postopku sklepanja pogodbe o dobavi toplote po 61. členu tega akta določi obračunsko moč. Obračunska moč je lahko enaka ali manjša od priključne moči po izdanem soglasju za priključitev in se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote.
(2) V primeru skupnega odjemnega mesta distributer toplote, na osnovi priključne moči po izdanem soglasju za priključitev in s strani odjemalcev predloženega razdelilnika stroškov dobavljene toplote, določi obračunsko moč posameznega odjemalca. Seštevek obračunskih moči posameznih odjemalcev mora biti enak priključni moči po izdanem soglasju za priključitev.
(3) Obračunska moč je lahko manjša od priključne moči samo kadar stavba ali posamezni deli stavbe in njihove interne toplotne naprave niso zgrajene v celotnem obsegu po predloženi dokumentaciji ob izdaji soglasja za priključitev.
(1) Rok plačila računov je 20 dni od datuma izstavitve računa, če s pogodbo o dobavi toplote ali predpisi ni drugače določeno.
(2) Za nepravočasna plačila dobavitelj zaračunava zamudne obresti.
Distributer toplote lahko v času trajanja pogodbe o dobavi toplote zahteva od poslovnega odjemalca ali industrijskega odjemalca ustrezno zavarovanje za plačilo obveznosti (kot npr. bančno garancijo, unovčljivo na prvi poziv, menico, predplačilo ipd.), pri čemer lahko znesek zavarovanja znaša največ povprečni znesek dvomesečnega računa.
(1) Odjemalec lahko pri distributerju toplote reklamira:
– količino in kvaliteto dobavljene toplote v priključni postaji;
– nepravilno delovanje merilnikov toplote;
– zastoje ter okvare pri dobavi toplote;
– obračun dobavljene toplote;
– druge storitve.
(2) Odjemalec lahko reklamacijo pošlje pisno ali po elektronski pošti oziroma poda ustno na zapisnik pri distributerju toplote.
(3) Na skupnih odjemnih mestih lahko reklamacijo poda le pooblaščenec odjemalcev v imenu lastnikov nepremičnin.
(4) V primeru reklamacije računa za obračun toplote je odjemalec dolžan poravnati nesporni del v pogodbenem roku, za sporni del pa mora podati pisno reklamacijo najkasneje v roku osmih dni od prejema računa.
(5) Distributer toplote je dolžan pisno odgovoriti najkasneje v roku osmih delovnih dneh od prejema reklamacije in sicer tako, da odjemalcu pisno odgovori na zadnji distributerju toplote posredovani naslov.
(način reševanja reklamacij)
(1) Distributer toplote mora odjemalca pisno obvestiti o svojem stališču do prejete reklamacije.
(2) Če je na osnovi reklamacije ugotovljena napaka po krivdi distributerja toplote v zvezi s kakovostjo dobavljene toplote v priključni postaji in se je ne da odpraviti v najkrajšem času (do 24 ur) mora distributer toplote posredovati odjemalcu ali pooblaščencu odjemalcev pisni odgovor o rešitvi reklamacije v najkrajšem času, najkasneje pa v treh delovnih dneh od prejema reklamacije.
VI. TARIFNI SISTEM IN TARIFNI ELEMENTI ZA DOBAVO TOPLOTE
1. Tarifni elementi in tarifne postavke
(tarifni elementi in tarifne postavke)
(1) Tarifna elementa, za katera distributer toplote določi tarifne postavke na način in pod pogoji, določenimi s tem aktom, sta obračunska moč in dobavljena količina toplote.
(2) Tarifne postavke za posamezne tarifne elemente so:
– fiksni del tarife za toploto (TPF), ki predstavlja ceno za enoto obračunske moči v EUR/MW/leto. Obračunska moč je letni strošek, ki se plačuje enakomerno mesečno skozi celo leto;
– variabilni del tarife za toploto (TPV), ki predstavlja ceno za enoto dobavljene količine toplote v EUR/MWh.
(3) Fiksni in variabilni del tarifnih postavk toplote za namen ogrevanja prostorov in pripravo sanitarne tople vode distributer toplote oblikuje in določi v skladu s tarifnim sistemom, opredeljenim v tem aktu, in aktom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje.
(4) Tarifne postavke za ostale storitve distributerja toplote, ki niso vključene v ceni za toploto, se določijo glede na stroške teh storitev ob upoštevanju učinkovitega izvajanja posamezne storitve.
(tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov)
Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen ogrevanja prostorov, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:
Tarifna skupina (TSOGP) | Ogrevni medij | Tarifna postavka (TP) |
Variabilni del cene Toplota (TPV) | Fiksni del cene Obračunska moč (TPF) |
OGP01 | Gospodinjski odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
OGP02 | Industrijski odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
OGP03 | Poslovni in ostali odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
(tarifni sistem toplote za namen priprave sanitarne tople vode)
(1) Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen priprave sanitarne tople vode, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:
Tarifna skupina (TSSTV) | Ogrevni medij | Tarifna postavka (TP) |
Variabilni del cene Toplota (TPV) | Fiksni del cene Obračunska moč (TPF) |
OGP01 | Gospodinjski odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
OGP02 | Industrijski odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
OGP03 | Poslovni in ostali odjem | Vroča voda | [EUR/MWh] | [EUR/MW/leto] |
1. podskupina | 0 < POBR ≤ 0,050 MW | | | |
2. podskupina | 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW | | | |
3. podskupina | POBR > 0,300 MW | | | |
(2) Če odjemalec uporablja skupni prenosnik toplote, ki se hkrati uporablja za namene ogrevanja prostorov in pripravo sanitarne tople vode, se za namen obračuna uporablja le tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov.
(tarifni sistem za obračun ostalih storitev)
(1) Tarifni sistem za obračun ostalih storitev sestavljajo tarifne postavke za števnino in tarifne postavke za ostale storitve, ki niso vključene v ceni za toploto.
(2) Tarifna postavka za števnino je:
– števnina merilnik toplote (EUR/m2/leto).
(3) Števnina je letni strošek za namen kritja periodičnih stroškov, ki jih ima distributer toplote v povezavi z izvajanjem meritev dobavljenih količin toplote na odjemnem mestu. Tarifni element števnine je cena na m2 ogrevalne površine odjemalca na odjemnem mestu. Obračunava se mesečno, po potrjenem in javno objavljenem ceniku distributerja toplote. Namenjena je pokrivanju stroškov izvajanja odčitkov merilnih naprav, prenosu, obdelavi in arhiviranju merjenih podatkov, rednim pregledom, popravilom, zamenjavi in overjanju merilnih naprav na odjemnem mestu ali skupnem odjemnem mestu skladno z veljavnimi predpisi.
(4) Ostale storitve, ki jih tarifni sistem ne zajema, distributer toplote lahko ponudi odjemalcu in jih obračuna skladno z veljavnim cenikom na podlagi naročila oziroma posebne pogodbe ali sporazuma z odjemalcem toplote.
(razvrščanje odjemalcev na skupnem odjemnem mestu v tarifne skupine)
Pri razvrščanju odjemalcev na skupnem odjemnem mestu v posamezne tarifne skupine tarifnih sistemov iz 104. in 105. člena tega akta distributer toplote upošteva skupno obračunsko moč, kot seštevek obračunskih moči posameznih odjemalcev na skupnem odjemnem mestu.
(priprava in objava tarifnih postavk)
(1) Distributer toplote mora pred začetkom zaračunavanja tarifnih postavk tarifne postavke javno objaviti ter vsaj tri dni pred objavo obvestiti agencijo.
(2) Distributer toplote posreduje obvestilo agenciji v obliki in na način, kot ga določi agencija v skladu s splošnim aktom, ki ureja način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Določbe tega akta se uporabljajo za vsa že sklenjena in nova razmerja v zvezi z dobavo in odjemom toplote.
(2) Postopki za priključitev na distribucijski sistem ali spremembo že priključenih odjemalčevih toplotnih naprav, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega akta, se zaključijo po Splošnih pogojih za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 50/12).
(prenehanje uporabe predpisov)
Z dnem uveljavitve tega akta se prenehajo uporabljati Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 51/08), Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 50/12 in 17/14 – EZ-1) in Tarifni sistem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja toplotne energije v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 32/09 in 17/14 – EZ-1).
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. II/01-003/2016
Jesenice, dne 27. marca 2017
EVA 2017-2430-0033
Robert Pajk l.r.
