Na podlagi 7. člena Zakona o javnih gospodarskih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Pivka (Uradni list RS, št. 11/96, 28/05, 54/06, 1/10, 96/11,18/17), 7. in 16. člena Statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07, 54/10 111/13) je Občinski svet Občine Pivka na 15. redni seji dne 22. 6. 2017 sprejel
o pokopališkem redu v Občini Pivka
Ta odlok ureja pokopališko in pogrebno dejavnost na območju Občine Pivka.
Pogrebna in pokopališka dejavnost se opravljata s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov in njihovih svojcev.
Na območju Občine Pivka so pokopališča v krajih:
– Dolnja Košana
– Jurišče
– Palčje
– Pivka (novo in staro pokopališče)
– Suhorje
– Šmihel
– Trnje
– Šilentabor in
– Zagorje.
Ne glede na krajevne običaje je pokopališče namenjeno pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, kraj bivanja, državljanstvo, narodnost in raso.
Pokopališka in pogrebna dejavnost obsegata:
– 24-urno dežurno službo za pogrebne dejavnosti, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba ter ostale pogrebne storitve (prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba) in
– pokopališko dejavnost, ki obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.
Izvajalec pogrebne dejavnosti mora izpolnjevati pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, kot jih določata 6. in 7. člen ZPPDej.
II. PREDMET IN NAČIN IZVAJANJA POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI
Predmet izvajanja javne gospodarske službe po tem odloku je:
1. 24-urna dežurna služba pogrebne dejavnosti, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh
2. pokopališka dejavnost – upravljanje pokopališč (zagotavljanje urejenosti pokopališča, oddaja grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč …).
Ostale pogrebne storitve so tržna dejavnost.
Pokopališko dejavnost, ki obsega urejanje pokopališč zagotavlja občina.
Občina pooblasti koncesionarja za izvajanje naslednjih nalog iz pokopališke dejavnosti – upravljanje pokopališč:
1. zagotavljanje urejenosti pokopališča:
– vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture
– storitev oddaje mrliških vežic v najem
– storitev grobarjev, ki obsega izkop groba, zasutje, prva ureditev groba, prekop
2. oddaja grobov v najem
3. vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč
4. sprejem prijave pokopa/prekopa ter uskladitev časa in načina pogreba/prekopa.
Pogrebna dejavnost, ki se opravlja na trgu obsega:
– priprava in izvedba pogreba
– drugi prevoz, ki ni 24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti
– pripravo pokojnika
– upepelitev pokojnika.
Pokopališka dejavnost urejanja pokopališč, ki jo zagotavlja občina obsega:
– zgraditev pokopališča
– razširitev obstoječega pokopališča
– opustitev pokopališča
– zgraditev pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture
– razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov.
III. PREVOZ, PRIPRAVA IN ČUVANJE POKOJNIKA
Prevoz ali prenos pokojnika je dovoljen po izdaji listine o ugotovljenem nastopu smrti v skladu s predpisi o mrliški pregledni službi.
Prevoz pokojnika je dovoljen samo s posebnimi pogrebnimi vozili, namenjenimi izključno za prevoz pokojnikov, v skladu s predpisom, ki ureja prevoz posmrtnih ostankov. V težko dostopnih krajih in izrednih vremenskih razmerah se sme pokojnik prenesti tudi na drug krajevno običajen način.
Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom.
Priprava pokojnika se lahko opravlja le v ustreznih prostorih izvajalca pogrebne dejavnosti, zdravstvene ustanove ali doma za upokojence.
Na dan pogreba ali največ dva dni prej je lahko pokojnik prepeljan v mrliško vežico oziroma na kraj, ki je namenjen pogrebnemu slovesu (npr. pokojnikov dom, cerkev …).
Mrliška vežica je v zimskem času odprta od 9. do 20. ure, v poletnem času od 9. do 22. ure.
Prehod na zimsko/letni čas in obratno sovpada s prestavitvijo ure na zimsko/letni čas.
Mrliško vežico za končne stranke odpre in zapre le koncesionar.
Če pokop pokojnika in pogrebno slovesnost organizira država ali občina, je pokojnik pred pokopom izjemoma lahko položen tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
IV. PRIPRAVA IN IZVEDBA POGREBA
Pogreb obsega:
– prijavo pokopa
– pogrebno slovesnost
– pokop pokojnika.
Osnovni obseg pogreba na območju Občine Pivka obsega:
– prijavo pokopa
– osnovno pogrebno slovesnost za pokop z žaro z 2 članskim pogrebnim moštvom in zastavonošo
– pokop z žaro.
Osnovni pogreb vključuje naslednje dejavnosti iz upravljanja pokopališč:
– izkop in zasutje ter prva ureditev žarnega groba
– enodnevno najemnino mrliške vežice
Osnovni pogreb vključuje naslednje storitve na trgu:
– pripravo pokojnika pred upepelitvijo
– upepelitev
– prevoz, ki ni 24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti
– osnovno pogrebno opremo (žara, žarni venec, križ).
Naročnik osnovnega pogreba je občina na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo. Osnovni obseg pogreba se smiselno prilagodi v naslednjih situacijah:
– izjemoma se lahko dovoli pokop s krsto, če za upepelitev pokojnika obstajajo verski zadržki in s soglasjem najemnika grob,
– v kolikor pokojni nima svojcev, se namesto osnovne pogrebne slovesnosti in pokopa z žaro lahko opravi minimalna pogrebna slovesnost z raztrosom pepela na novem pokopališču v Pivki.
Pokop prijavi koncesionarju naročnik pogreba oziroma izvajalec pogreba, ki ga je izbral naročnik.
Če naročnika ni, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je ime pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, pokop prijavi občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.
K prijavi pokopa je treba priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
Pokop se opravi na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti, ki ga izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliško pregledni službi.
Pokop se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupni pokop, lahko pristojna območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje ta rok skrajša.
Čas in način čuvanja, pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita koncesionar in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogreba.
Pogrebna slovesnost obsega dajanje slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
Minimalna pogrebna slovesnost obsega prenos žare z določenega mesta pred vhodom na pokopališče do mesta pokopa.
Pogrebna slovesnost se opravi pred mrliško vežico ali pred pokojnikovim domom in na pokopališču, kjer bo pokop.
O čuvanju pokojnika in pogrebni slovesnosti je koncesionar dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča/mrliške vežice.
Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z voljo pokojnika, če ni v nasprotju s tem odlokom. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pogrebna svečanost in pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
Pogrebna slovesnost se prične s prevozom/prenosom krste/žare s pokojnikom z mrliškega odra.
Ta opravila in prevoz/prenos krste/žare s pokojnikom v pogrebnem sprevodu ter položitev krste/žare s pokojnikom v grobno jamo opravi pogrebno moštvo, oblečeno v svečane obleke.
Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, zatem zapojejo pevci priložnostno pesem. Sledi govor.
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče. Razvrstitev v sprevodu je praviloma naslednja: v primeru cerkvenega pogrebnega obreda se pogrebna slovesnost lahko opravi s križem, ki je na čelu sprevoda ali skupaj z državno zastavo in prapori. V tem primeru je razvrstitev v sprevodu taka, kot jo želijo najbližji sorodniki pokojnika.
V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava, sledijo ji prapori, za njimi gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste/žare s pokojnikom, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto/žaro s pokojnikom v cerkev.
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor, v primeru cerkvenega pogrebnega obreda pa tudi duhovnik in križ.
Krsta/žara s pokojnikom se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred.
Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci …) se lahko z njimi vključijo v pogrebne slovesnosti.
Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
Pokop obsega dejanje, ki omogoča položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor v skladu z voljo pokojnika, če ni v nasprotju s tem odlokom.
Pokop je lahko:
– pokop s krsto, kjer se pokojnik položi v krsto in pokoplje v grob
– pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob
– raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču.
Drugačno ravnanje s pepelom, kot navedeno v prejšnjem odstavku ni dovoljeno.
Anonimni pokop (brez označbe imena in priimka) se lahko opravi s pokopom krste/žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela po volji pokojnika.
Pokop/upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev.
Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop verskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
Pokopi so vsak dan.
Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, je lahko pokojnik izkopan in prenesen na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, in sicer po predhodnem soglasju najemnika obstoječega in novega groba ter soglasju koncesionarja. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo.
Posamezno dejanje prekopa pokojnika, ki se izvaja na pokopališčih Občine Pivka izvede grobar izvajalca javne službe.
Določbe se smiselno uporabljajo tudi za prenos žar.
Čas in način prekopa uskladita koncesionar in izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Na predlog koncesionarja cene koncesioniranih storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti s sklepom določi Občinski svet Občine Pivka.
Cene koncesioniranih in tržnih storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti morajo biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pogrebne dejavnosti za poslovanje ter objavljene na njegovih spletnih straneh ali na krajevno običajen način.
V. POKOPALIŠKA DEJAVNOST – UPRAVLJANJE POKOPALIŠČ
Upravljanje pokopališč obsega:
1. zagotavljanje urejenosti pokopališča:
– vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture
– storitev oddaje mrliških vežic v najem
– storitev grobarjev
2. oddaja grobov v najem
3. vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč
4. sprejem prijave, uskladitev časa in načina pogrebne slovesnosti/pokopa/prekopa.
Po pooblastilu Občine Pivka je upravljavec pokopališč na območju občine koncesionar.
Vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture obsega čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, odvoz odpadkov, urejanje zelenic, urejanje in obrezovanje dreves, grmovnic in žive meje in vzdrževanje poti, skrb za red in čistočo na pokopališčih in v pokopaliških objektih, plačilo tekočih stroškov vzdrževanja-voda, elektrika, odpadki, vzdrževanje grobov posebnega pomena, nadzor nad izvajanjem kamnoseških in ostalih del na grobovih v skladu z najemo pogodbo in načrtom pokopališča, nadzor nad ustreznim in rednim vzdrževanjem grobov v skladu z najemno pogodbo …).
V ceno uporabe mrliške vežice so vključene vse pokopališke naprave in pogrebna oprema, ki je v mrliški vežici.
Storitve grobarjev obsegajo službo za izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba (ki zajema: ureditev žarne jame, ravnanje površine groba, položitev in pospravljanje cvetja), ter prekop/prenos posmrtnih ostankov.
Koncesionar zaračunava storitev oddaje mrliških vežic v najem in storitev grobarjev končnemu naročniku pogreba/prekopa po opravljeni storitvi.
Grob odda v najem koncesionar. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja, ki je lahko samo ena pravna ali fizična oseba
– čas najema oziroma uporabe groba
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba
– višino grobnine in način plačevanja
– obveznost najemojemalca glede urejanja grobov
– ukrepe v primeru ne izvrševanja obveznosti iz pogodbe.
Če končni naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem koncesionar, s katerim mora končni naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
Ob pisnem soglasju končnega naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo s koncesionarjem sklene druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju končnega naročnika z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti končni naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.
Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.
Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
Najemnik groba mora vzdrževati grob in spoštovati ta odlok ter najemno pogodbo.
Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas.
Upravljavec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če grobnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu
– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s tem odlokom in določbami najemne pogodbe
– ob opustitvi pokopališča
– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.
Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba koncesionar. Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja koncesionar.
Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori koncesionar.
Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, in se oddajo v najem skupaj z grobom.
Pri oddaji novega groba, ki se prvič oddaja v najem, lahko končni najemnik dobi v najem samo en grob.
Za najem groba plačuje najemnik groba letno grobnino.
Pri prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem mesečnem delu do konca letnega obdobja.
Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe.
Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine.
Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob je: 1,75-kratnik za dvojni grob, 2,25-kratnik za povečan grobni prostor, 4-kratnik za grobnico, 0,75-kratnik za otroški in žarni grob.
Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
Koncesionar mora voditi trajno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, trajno evidenco grobov – kataster in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let.
Koncesionar mora kataster grobov označevati tudi na terenu.
V posamezni evidenci se vodijo podatki, kot jih določa ZPPDej.
Za potrebe obveščanja javnosti o lokaciji groba in pogrebu se lahko sporočajo podatki, kot jih določa ZPPDej.
Koncesionar daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z ZPPDej in tem odlokom. Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Kamnoseki, vrtnarji in drugih izvajalci storitev na pokopališču se obravnavajo enakopravno.
Koncesionar mora izdati soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik.
O zavrnitvi soglasja iz prejšnjega odstavka odloči župan v 15 dneh. Odločitev župana je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.
Cena za izdajo soglasja zajema le neposredne stroške izdaje soglasja. Če pri izvedbi del iz prvega odstavka koncesionarju nastanejo stroški, jih mora poravnati naročnik soglasja.
Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri koncesionarju priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.
Koncesionar soglasje za prekop ali soglasje za pokop zunaj pokopališča v skladu z ZPPDej, tem odlokom in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
Koncesionar mora voditi kataster komunalnih naprav na pokopališčih ter izdelati program vzdrževanja pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture do 15. 10. tekočega leta za naslednje leto.
VI. POKOPALIŠKA DEJAVNOST – UREJANJE POKOPALIŠČ
Urejanje pokopališč obsega:
– zgraditev pokopališča
– razširitev obstoječega pokopališča
– opustitev pokopališča
– zgraditev pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture
– razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov.
Občina mora v svojih prostorskih aktih določiti zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let. Pri tem mora upoštevati potrebe po večjem številu pokopov ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.
Občina mora zagotoviti sredstva za zgraditev ali razširitev pokopališča, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim aktom.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je za posege oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, ki so varovani na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, treba izpolnjevati kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
Za novo pokopališče ali razširitev obstoječega je lahko določeno le zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne oziroma podtalne vode ne vplivajo na aktivne studence, vodnjake, ribnike, vodne rekreacijske površine in podobno.
Novo pokopališče mora biti primerno zamejeno in odmaknjeno od drugih objektov.
Razen v primeru minimalne pogrebne slovesnosti je na pokopališčih, na katerih so zgrajene mrliške vežice, njihova uporaba obvezna.
Na pokopališčih, na katerih ni zgrajenih mrliških vežic, je pokojnika dopustno urediti in čuvati doma.
Za vsako pokopališče mora biti narejen načrt razdelitve na pokopališke oddelke in vzpostavljena evidenca grobov.
Z načrtom razdelitve se določijo zvrsti grobov na posameznih oddelkih.
Na pokopališču ali zunaj njega mora biti zagotovljen prostor za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.
Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:
– enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor, vrstni grobovi in grobnice
– grobišča, kostnice in skupna grobišča
– žarni grobovi
– prostor za anonimne pokope
– prostor za raztros pepela.
Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča, njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih.
Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni ali zidni.
Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare.
Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare.
Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. Novi povečani grobni prostori niso dovoljeni.
Vrstni grobovi so tisti, ki so razporejeni drug ob drugem ter oblikovani in urejeni po enotnih merilih. V njih se pokojniki pokopavajo brez poglobitve po vrstnem redu. Vrstni grobovi se oddajajo v najem samo za določeno dobo, ki ni krajša od 25 let. Po preteku te dobe se grobovi prekopljejo in ponovno oddajo, najdeni posmrtni ostanki pa položijo v skupno grobišče. V vrstne grobove se pokopavajo krste in žare.
Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare.
Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare.
Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča.
Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov.
V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali zaradi drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in sveč.
Prostor za vojno grobišče je prostor na posebnem delu pokopališča, ki se ureja po posebnem zakonu.
Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč.
Globina grobov s krsto je najmanj 1,8 m. Širina enojnega groba je do 1,0 m, dolžina do 2,3 m. Širina dvojnega groba je do 2,0 m, dolžina do 2,3 m. Za otroške grobove določi upravljavec ustrezne manjše dimenzije: širina je do 1,0 m, dolžina od 1,2 m do 2,3 m.
Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina do 1,0 m, dolžina pa do 1,0 m.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,5 m.
Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve.
Na novih delih pokopališč ali novih pokopališčih je potrebno upoštevati načrt razdelitve pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove.
Občina sprejme odločitev o opustitvi pokopališča.
Če je pokopališče ali njegov del kulturna dediščina ali kulturni spomenik, je pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
V odločitvi iz prvega odstavka tega člena morajo biti določeni:
– upravljavec opuščenega pokopališča
– pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov pokojnikov in nagrobnih spomenikov ali za ohranjanje in situ
– pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov
– plačnik in način plačila stroškov preureditve pokopališča ter prenosa posmrtnih ostankov pokojnikov in spomenikov.
Na predlog pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine občina določi kraj, kamor se prenesejo posamezna nagrobna obeležja pred opustitvijo pokopališča, njihovega skrbnika ali način ohranjanja in situ ter uvrstitev grobov pomembnih osebnosti med skupne pokopališke objekte.
Opuščeno pokopališče se sme za druge namene urediti po preteku tridesetih let od zadnjega pokopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za namene iz prejšnjega odstavka, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pokojnikov pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi. Prekop poteka s soglasjem ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
VII. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– izvajanje vzdrževalnih del na pokopališčih, pokopaliških objektih in drugi pokopališki infrastrukturi ob nedeljah in praznikih
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališč
– vodenje živali na pokopališče
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom oziroma njihovo shranjevanje na pokopališču
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ko so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
V neposredni bližini mrliške vežice in območja pokopališča niso dovoljene v času čuvanja pokojnika in pogrebnih svečanosti dejavnosti, ki motijo potek le-teh (na primer povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Koncesionar/vodja pogrebne svečanosti povzročitelja na to opozori pred začetkom čuvanja pokojnika/pogrebne svečanosti.
Koncesionar ima naslednje obveznosti glede na obseg koncesije:
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča
– sprejme prijavo, uskladi čas in način pogrebne slovesnosti/pokopa/prekopa z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti naročnika pogreba
– zagotavlja prostore za poslovanje s strankami v Pivki.
Najemniki grobov do dolžni vzdrževati grobove.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, se smatra, da je zapuščen. Koncesionar je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev, v nasprotnem primeru se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe.
Če upravljavec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju s ZPPDej, mora o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe.
Medobčinski inšpektorat izvaja nadzor nad izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju Občine Pivka ter nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov, sprejetih na podlagi ZPPDej, če ZPPDej ne določa drugače.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po podpisu koncesijske pogodbe.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanja pokopališč (Uradni list RS, št. 37/99, 105/03).
Št. 9000-15/2017
Pivka, dne 22. junija 2017
Robert Smrdelj l.r.
