Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 55., 56. in 58. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US, 76/14 – Odl. US) ter 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07 in 35/10) je Občinski svet Občine Postojna na 23. seji dne 21. 6. 2017 sprejel

S tem Odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za območje Grubence ob železnici KO 02/3 del in za območje južne dostopne ceste v Kočah pri Prestranku, ki ga je izdelalo podjetje ZUP d.o.o., Notranjska cesta 9, Cerknica pod št. projekta 84/15 v decembru 2016.

Ta odlok določa prostorske ureditve na območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za izvedbo protipoplavnih ukrepov, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.

Sestavni deli OPPN so:

– območje OPPN,

– prometno-tehnične, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– vplivi in povezave s sosednjimi območji,

– rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanja narave,

– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,

– končne določbe.

Sestavni deli OPPN so:

I.		Besedilo odloka
II.		Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
	1.	Načrt namenske rabe prostora
		1.1.	Izsek iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu – OPN Občina Postojna	M 1:5000
	2.	Vplivi in povezave s sosednjimi območji
		2.1.	Vplivi in povezave s sosednjimi območji	M 1:2000
	3.	Načrt območja OPPN z načrtom parcelacije
		3.1.	Prikaz območja OPPN na katastrskem načrtu	M 1:1000
		3.2.	Prikaz območja OPPN na geodetskem načrtu	M 1:1000
		3.3.	Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu	M 1:1000
		3.4.	Načrt zakoličbe	M 1:1000
	4.	Načrt prometno tehničnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
		4.1.	Ureditvena situacija	M 1:1000
		4.2.	Karakteristični prečni prerezi	M 1:1000
		4.2.	Prometna ureditev in načrt intervencijskih poti	M 1:1000
		4.3.	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav	M 1:1000

Priloge OPPN so:

1. izvleček iz nadrejenega prostorskega akta – OPN (občinski prostorski načrt) Občine Postojna,

2. prikaz stanja v prostoru,

3. strokovne podlage,

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6. povzetek za javnost.

OBSEG OBMOČJA

(1) Ureditveno območje OPPN obsega površine, na katerih so načrtovani stanovanjski objekti, območje trase južne dostopne ceste z vsemi spremljajočimi objekti ter površine, na katerih so načrtovani objekti in ureditve (protipoplavni ukrepi), potrebne za izvedbo OPPN.

(2) Velikost območja OPPN je 33.082,6 m².

(3) Vsi predvideni posegi se izvedejo na zemljiščih ali delih zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 2374/1, 4792/1, 778/5, 778/4, 779/7, 778/2, 779/6, 778/3, 778/6, 779/5, 779/4, 779/8, 779/9, 779/10, 799/1, 779/11, 778/7, 821/1, 820/1, 782, 784/1, 784/2, 784/3, 785/1, 785/2, 785/3, 786/1, 786/2, 786/3, 815/2, 815/3, 815/4, 815/1, 779/12, 779/13, 779/14, 788/1, 789/1, 790/1, 797/1, 796/1, 794, 788/3, 789/2, 4789/5, 815/5, 790/2, 790/3, 4828/7, 814/3, 4789/6, 814/1, 814/2, 822/5, 760/3, 760/4, 760/2, 746/1, 749/2, 749/5, 749/3, 749/4, 769/6, 763/2, 770/4, 772/4, 773/4, 774/4, 770/3, 772/3, 773/3, 774/3, 770/2, 772/2, 773/2, 774/2, 770/1, 772/1, 773/1, 774/1, 815/6, 786/4, 785/4, 784/4, 819, 820/2, 821/2, 822/2, 841, 840, 842, 843, 844, 845, 846, 856, 857, 858, 859, 860, 861, 862, 666/2, 664/2, 865, 661/2, 660/2, 660/3, 385/2, 4788/3, 385/1, 390/1, 389/1, 386/1, 386/2, 386/3, 4791/1, 621/4, 621/3, 623, 628/2, 629, 632, 633/1, 635, 640/1, 642/1, 643, 651, 652, 653, 654, 655, 656/2, 657/2, 658, 659, 660/1, 661/1, 662, 664/1, 666/3, 666/1, 718, 719, 720, 727, 729, 746, 747, 748, 896, 897, 769/20, 1383/1, 788/2, 4828/10, 779/3, 4792/3 in 2374/2, vse k.o. Slavina.

MEJA

(4) Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.

(5) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov:

3.1.	Prikaz območja OPPN na katastrskem načrtu	M 1:500
3.2.	Prikaz območja OPPN na geodetskem načrtu	M 1:500
3.3.	Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč	M 1:500

(1) Območje leži vzhodno od naselja Koče in obsega 33.082,6 m² komunalno neopremljenega in nepozidanega zemljišča z južno dostopno cesto.

(2) Območje obsega del enote urejanja prostora KO 02/3 določene v OPN Postojna. Za osrednje območje KO 02/3 je bil v letu 2012 sprejet občinski podrobni prostorski načrt, ki je umestil severno dostopno cesto. Območje urejanja leži vzhodno od območja, kjer je sprejet Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Grubence 1 KO 02/3 – del in severne dostopne ceste v Kočah pri Prestranku.

(3) OPPN Grubence ob železnici se navezuje na severni strani na javno pot št. JP 822 281 in na javno pot št. JP 822 311 na južni strani. V sklopu OPPN se javno pot št. JP 822 311 rekonstruira kot južno dostopno cesto, ki se navezuje na lokalno cesto št. LC 321 281 v naselju Koče.

(4) Območje OPPN se nahaja v 100 m varovalnem pasu železniške proge, zato je bila pred pričetkom priprave OPPN skladno z določbami OPN kot strokovna podlaga izdelana Strokovna ocena o emisijah vira hrupa v okolje, ki jo je izdelal EKOSYSTEM ekološki in varstveni inženiring d.o.o., Maribor s številko poročila: 0070-12-12STOCD v letu 2013.

(5) Iz strokovne ocene je razvidno, da je za varstvo stanovanjskih hiš pred prekomernim hrupom potrebno urediti protihrupno zaščito.

(6) Območje OPPN Grubence II leži ob potoku Slavinščku v naselju Koče. Del predvidenih objektov se nahaja znotraj območja poplav, in sicer majhnega razreda poplavne nevarnosti.

(7) Gradnja enostanovanjskih objektov je dovoljena ob izvedbi omilitvenih ukrepov.

(8) Izdelana je bila strokovna podlaga Idejna zasnova – Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti za OPPN GRUBENCE II, ki jo je izdelal URBIKOM, Matej Hozjan s.p., Nova vas 16, 1370 Logatec H1-5-2016, Logatec v maju 2016.

(9) Predvideni omilitveni ukrepi na območju OPPN Grubence II nimajo bistvenega vpliva na poplavne razmere in režim vodotoka Slavinšček dolvodno od ureditve. Na območju OPPN pa se bo z izvedbo vseh omilitvenih ukrepov zagotovilo poplavno varnost za predvidene nove hiše.

(10) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1. »Vplivi in povezave s sosednjimi območji«.

V območju OPPN so dopustni naslednji posegi:

– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,

– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov,

– gradnja novih objektov,

– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,

– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,

– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin,

– ureditev struge potoka.

(1) Območje OPPN je razdeljeno na sedem prostorskih enot:

– PE1 – območja predvidenih enostanovanjskih objektov, prometne in komunalne infrastrukture ter ureditev in gradnje protihrupne ograje,

– PE2, PE3, PE5 – območja predvidenih enostanovanjskih objektov, prometne in komunalne infrastrukture,

– PE4 – območje obstoječega in predvidenega enostanovanjskega objekta, prometne in komunalne infrastrukture,

– PE6 – območje rekonstrukcije južne obvozne ceste in gradnja komunalne infrastrukture,

– PE7 – območje potoka – izvedba omilitvenih protipoplavnih ukrepov – ureditev struge potoka, rekonstrukcija in gradnja južne povezovalne ceste z gradnjo novega premostitvenega objekta.

(2) Členitev območja na prostorske enote je razvidna iz grafičnih načrtov: 3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN, 3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN, 4.1. Ureditvena situacija.

(3) Namembnost:

Ureditvena enota PE1:

– 11100 Enostanovanjske stavbe,

– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča, prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti cest ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,

– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča, parki, zelenice in druge urejene zelene površine),

– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo,

– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,

– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja,

– 24205 Gradnja protihrupne ograje.

Ureditvene enote PE2, PE3, PE4, PE5:

– 11100 Enostanovanjske stavbe,

– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča, prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti cest ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,

– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča, parki, zelenice in druge urejene zelene površine),

– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo,

– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,

– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja.

Ureditvena enota PE6: ureditev južne dostopne ceste z izgradnjo komunalne infrastrukture.

– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,

– 22221 Distribucijski cevovodi za pitno vodo,

– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,

– 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.

Ureditvena enota PE7:

– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (objekti za zaščito rečnih in morskih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami),

– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,

– 21410 Mostovi,

– 22221 Distribucijski cevovodi za pitno vodo,

– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,

– 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.

(1) Prostorska enota PE1:

Območje predvidenih enostanovanjskih objektov, izgradnja prometne in komunalne infrastrukture, ob gradbenih parcelah, ki mejijo na zemljišče železnice se zgradi protihrupna ograja na podlagi strokovne podlage in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) Prostorske enote PE2, PE3, PE5:

Območje predvidenih enostanovanjskih objektov, izgradnja prometne in komunalne infrastrukture.

(3) Prostorska enota PE4:

Območje obstoječega in predvidenega enostanovanjskega objekta, dogradnja prometne in komunalne infrastrukture.

(4) Prostorska enota PE6:

Območje južne dostopne ceste z varovalnim pasom – vplivnim območjem.

Obstoječa javna pot se rekonstruira in dogradi na območju obstoječe trase javne poti. Širina ceste bo 5,50 m. Ob cesti se zgradi enostranski pločnik širine 1,50 m. V cesti se zgradi potrebna komunalna infrastruktura.

(5) Prostorska enota PE7:

Območje potoka, izvedejo se omilitveni ukrepi urejanja brežin in struge ter gradnja novega premostitvenega objekta z povečano svetlo višino.

Območje južne dostopne ceste z varovalnim pasom – vplivnim območjem.

Obstoječa javna pot se rekonstruira in dogradi na območju obstoječe trase javne poti. Širina ceste bo 5,50 m. Ob cesti se zgradi enostranski pločnik širine 1,50 m. V cesti se zgradi potrebna komunalna infrastruktura.

Na območju OPPN je v posameznih ureditvenih enotah dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:

(1) Na območju ureditvenih enot: PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5 je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:

Enostavni objekti:

– Majhne stavbe (za lastne potrebe) s površino do 20 m², višinski gabarit pritličen, višina do kapi objekta maksimalno 2,80 m (garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov), v enoetažni izvedbi, ki niso namenjene bivanju, lahko so prislonjene k osnovnemu enostanovanjskemu objektu.

– Ograje z višino do 1,60 m.

– Podporni zid ali podporni zid z ograjo, višinska razlika med zemljiščema 0,50 m.

– Rezervoar za vodo do vključno 100 m³, v celoti vkopan.

– Priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja).

– Pomožni komunalni objekti – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekti: revizijski in drugi jaški, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik, lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja, ekološki otok.

– Mala komunalna čistilna naprava.

Nezahtevni objekti:

– Majhne stavbe s površino nad 30 m² do vključno 50 m² v enoetažni izvedbi, ki niso namenjene bivanju lahko so prislonjene k osnovnemu enostanovanjskemu objektu, višinski gabarit pritličen, višina objekta maksimalno do kapi največ 2,80 m.

– Podporni zid (višinska razlika med zemljiščema do 1,50 m).

– Mala komunalna čistilna naprava.

(2) Na območju prostorske enote PE 6 in PE 7 je dovoljena gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:

– Pomožni infrastrukturni objekti: cestni priključek na obstoječo javno cesto, priključki na NN distribucijsko elektro omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek.

(3) Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov:

– Majhne stavbe se lahko gradijo za stanovanjskimi stavbami v zaledju parcele do gradbene linije.

– Odmik od meje s sosednjim zemljiščem najmanj 1,50 m.

– Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je dovoljena do dopustne pozidanosti zemljiške parcele, ki pripada k stavbi h kateri se gradi in sicer:

– Prostorske enote enoti PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5 do 40 % pozidanosti zemljiške parcele namenjene gradnji.

(4) V okviru investicijskih vzdrževalnih del ali gradnje objekta je dovoljena:

– namestitev agregata za proizvodnjo električne energije,

– namestitev naprave za ogrevanje,

– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,

– namestitev toplotne črpalke,

– namestitev klima naprav,

– izvedba notranjih instalacij,

– izvedba klančin za dostop v objekt,

– ureditev dvorišč,

– vgradnja strešnih oken,

– namestitev hišnih TV anten.

(1) Prostorska enota PE 6

Na območju se na trasi obstoječe javne poti zgradi dostopna cesta širine 5,50 m z enostranskim pločnikom širine 1,50 m. Zgradi in uredi se križišče z zbirno krajevno cesto št.: LC 321 281. Uredijo se dostopi na obstoječe poljske poti, uredijo in zatravijo brežine in dvorišča.

(2) Prostorska enota PE 7

Na območju se na trasi obstoječe javne poti zgradi dostopna cesta širine 5,50 m z enostranskim pločnikom širine 1,50 m. Na območju potoka se izvedejo omilitveni ukrepi urejanja brežin in struge ter zgradi nov premostitveni objekt z povečano svetlo višino. Uredijo se dostopi na obstoječe poljske poti, uredijo in zatravijo brežine in dvorišča.

(3) Prostorska enota PE1, PE2 in PE5

Gradnja objektov

– Enostanovanjski prostostoječi objekti obsegajo klet, pritličje in mansardo. Gradnja kleti ni obvezna.

– Enostanovanjski prostostoječi objekti z oznakami 12 in 16 se zaradi protipoplavne varnosti zgradijo brez kleti, višina pritličja mora biti najmanj 40 cm nad koto obstoječega terena.

– Enostanovanjski prostostoječi objekti z oznakami 7, 13 in 18 se zaradi protipoplavne varnosti zgradijo brez kleti, višina pritličja mora biti najmanj 20 cm nad koto obstoječega terena.

– Streha enostanovanjskih objektov se oblikuje kot simetrična dvokapnica naklona od 40 stopinj do 42 stopinj, lahko v kombinaciji z ravnimi strehami (terase, garaže, nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne strehe lahko obsegajo največ 30 % površine strehe.

– Dvokapne strehe so obvezno opečno rdeče barve krite z opečnimi strešniki. Širina kapi največ 0,50 m.

– Za osvetljevanje mansarde so dovoljena strešna okna ali frčade, ki ne smejo presegati 30 % površine strehe in ne smejo segati do slemena. Frčade so lahko oblikovane kot dvokapnice z slemenom pravokotno na sleme objekta z enakih naklonom strešine in kritino kot osnovna streha. Frčade se lahko oblikujejo tudi kot ravne strehe ali z naklonom strešine do 10 stopinj.

– Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti enovito. Strehe so lahko dvokapnice enakega naklona in kritine kot osnovni objekt ali pa ravne strehe ali z naklonom do 10 stopinj, skrite za venec iz pločevine.

– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših avtohtonih barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.

– Pozidane površine, ki obsegajo vse objekte zgrajene na posamezni parceli namenjeni gradnji ne smejo presegati 50 % površine zemljiške parcele namenjene gradnji.

(4) Prostorska enota PE4 in PE5

Gradnja objektov

– Enostanovanjski prostostoječi objekti obsegajo klet in pritličje ali klet, pritličje in mansardo.

– Klet se lahko zgradi samo na delu objekta.

– Streha enostanovanjskih objektov se oblikuje kot simetrična večkapnica naklona 20 stopinj, lahko v kombinaciji z ravnimi strehami (terase, garaže, nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne strehe lahko obsegajo največ 30 % površine strehe.

– Večkapne strehe so obvezno opečno rdeče barve krite z opečnimi strešniki. Širina kapi največ 0,50 m.

– Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti enovito. Strehe so lahko dvokapnice enakega naklona in kritine kot osnovni objekt ali pa ravne strehe ali z naklonom do 10 stopinj, skrite za venec iz pločevine.

– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših avtohtonih barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.

– Pozidane površine, ki obsegajo vse objekte zgrajene na posamezni parceli namenjeni gradnji ne smejo presegati 50 % površine zemljiške parcele namenjene gradnji.

(5) Ureditev zunanjih površin prostorske enote PE1, PE2, PE3, PE4, PE5

– Parcele se lahko ogradijo z ograjo do višine 1,60 m nad urejenim terenom. Dovoljene so žive meje, lesene ograje ali ograje iz žične mreže, ki so obvezno ozelenjene.

– Višinske razlike na zemljišču med posameznimi parcelami namenjenimi gradnji morajo biti urejene s travnatimi brežinami.

– Škarpe in podporni zidovi se zgradijo iz naravnega kamna in se lahko gradijo do višine 1,5 m posamezne škarpe ali opornega zidu.V primeru, da je potrebno premostiti višinsko razliko večjo od 1,50 m se zgradi več podpornih zidov višine do 1,00 m z medsebojno razdaljo najmanj 1,50 m.

– Višine ograj, opornih zidov in škarp ne smejo segati v polje preglednosti ceste.

– Zelene površine morajo obsegati vsaj 40 % zemljišča namenjenega gradnji od tega se lahko 50 % obveznih zelenih površin tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda.

– Ureditev parkirnih površin na obveznih zelenih površinah ni dovoljena.

– Ohranjati je potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije, visoke zasaditve na robovih ograd, ki imajo značaj zaščite proti vetru. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohranjati, jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je potrebno uporabiti avtohtone vrste.

– Pri novih zasaditvah naj se uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste. Lokalno značilne rastlinske vrste se praviloma uporabljajo tudi za zasaditev živic in živih mej.

(1) Tlorisni gabariti enostanovanjskih objektov prostorska enota PE1

– Tlorisne dimenzije osnovnega objekta brez kapi, balkonov in nadstreškov so 9,00 x 12,50 m +-10 % z ohranjanjem osnovnega razmerja stranic 1:1.4. Širina balkona je lahko največ 1,20 m.

– Dovoljeni prizidki do 30 % tlorisne površine osnovnega objekta. Streha nad prizidanim delom naj ima sleme pravokotno na osnovno streho istega naklona in kritine kot osnovna streha ali se izvede kot ravna streha. Višinski gabarit prizidanega dela je lahko enak kot osnovni objekt, lahko je samo pritličen in je lahko podkleten.

– Osnovne tlorisne dimenzije so podane z zakoličbenimi točkami: list 3.4. Načrt zakoličbe.

(2) Tlorisni gabariti enostanovanjskega objekta prostorska enota PE2 in PE5

– Tlorisne dimenzije osnovnega objekta brez kapi, balkonov in nadstreškov so 8,00 x 12,00 m +-10 % z ohranjanjem osnovnega razmerja stranic 1:1.4. Širina balkona je lahko največ 1,20 m.

– Dovoljeni prizidki do 30 % tlorisne površine osnovnega objekta. Streha nad prizidanim delom naj ima sleme pravokotno na osnovno streho istega naklona in kritine kot osnovna streha ali se izvede kot ravna streha. Višinski gabarit prizidanega dela je lahko enak kot osnovni objekt, lahko je samo pritličen in je lahko podkleten.

(3) Tlorisni gabariti prostorska enota PE3 in PE4

– Tlorisne dimenzije osnovnega objekta brez kapi, balkonov in nadstreškov so 10,00 x 14,00 m +-10 % z ohranjanjem osnovnega razmerja stranic 1:1.4. Širina balkona je lahko največ 1,20 m.

– Dovoljeni prizidki do 30 % tlorisne površine osnovnega objekta. Streha nad prizidanim delom naj ima sleme pravokotno na osnovno streho istega naklona in kritine kot osnovna streha ali se izvede kot ravna streha.

(4) Višinski gabariti stanovanjskih objektov v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE5

– Višina kapnega zidu največ 1,20 m do kapne lege.

– Gradnja kleti ni obvezna

– Absolutne kote terena:

Št. stavbe	Etažnost	Absolutna kota končnega urejenega tlaka pritličja
1	K+P+M	538,80 m.n.v.
2	K+P+M	538,50 m.n.v.
3	K+P+M	537,60 m.n.v.
4	K+P+M	537,80 m.n.v.
5	K+P+M	531,50 m.n.v.
6	K+P+M	531,40 m.n.v.
7	P+M	531,40 m.n.v.
8	K+P+M	538,70 m.n.v.
9	K+P+M	538,50 m.n.v.
10	K+P+M	536,00 m.n.v.
11	K+P+M	532,90 m.n.v.
12	P+M	531,80 m.n.v.
13	P+M	531,40 m.n.v.
14	K+P+M	537,40 m.n.v.
15	K+P+M	534,00 m.n.v.
16	P+M	531,20 m.n.v.
17	K+P+M	532,40 m.n.v.
18	P+M	531,40 m.n.v.
19	K+P+M	534,40 m.n.v.
20	K+P+M	535,00 m.n.v.
21	K+P+M	537,00 m.n.v.
22	K+P+M	535,70 m.n.v.

(5) Višinski gabariti stanovanjskih objektov PE4 in PE5

– Etažnost (K) + P ali (K) + P+1.

– Višina kapnega zidu v primeru gradnje mansarde največ 1,20 m do kapne lege.

– Višina kapne lege pri etažnosti P je max. 40 cm.

– Absolutne kote terena:

Št. stavbe	Etažnost	Absolutna kota končnega urejenega tlaka pritličja
23	K+P+(M)	537,50 m.n.v.
24	K+P+(M)	533,20 m.n.v.
25	K+P+(M)	535,00 m.n.v.
26	K+P+(M)	534,30 m.n.v.
27	K+P+(M)	536,30 m.n.v.

(6) Regulacijski elementi

– Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada osnovnega objekta in je prikazana v grafičnem prikazu: 3.4. Načrt zakoličbe.

– Najmanjši odmik vseh stanovanjskih objektov s prizidanimi deli vred od meje zemljišča je 4,00 m,

– Najmanjši odmik osnovnega objekta od dostopne javne ceste je 5,50 m, od dostopne zasebne ceste pa 4,00 m.

– Vsi enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se zgradijo z minimalnim odmikom 1,50 m od roba sosednje parcele in 2,00 m od roba javne površine (ceste).

– Ograje in podporni zidovi se lahko gradijo do parcelne meje, a tako da se pri gradnji ne posega v sosednje zemljišče.

– Ograje in podporni zidovi napram javni ali zasebni cesti se gradijo z minimalnim odmikom 0,50 m od cestnega telesa ali cestnega telesa s pločnikom.

– Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.

– Gabariti objektov in regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov: list št.: 3.4. Načrt zakoličbe.

(1) Gradbene parcele objektov v PE1 se dokončno določijo po umestitvi protihrupne ograje.

(2) Parcela cestnega telesa južne dostopne ceste se dokončno določi po izvedbi vseh del rekonstrukcije ceste in naj zajema vozišče z pločnikom, premostitveni objekt z bankinami in drugimi elementi ceste.

(3) Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih parcel je prikazan na karti Načrt zakoličbe list št.: 3.4.

(1) Prostorska enota PE1

Gradnjo objektov bodo investitorji izvajali v različnih časovnih etapah.

Prva etapa: izgradnja protihrupne ograje, izvedba omilitvenih protipoplavnih ukrepov, izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z določili OPPN na območju. Zaključek prve etape se smatra predaja cestne in komunalne infrastrukture upravljavcu, zgrajena protihrupna ograja z opravljenimi meritvami o zagotavljanju zakonsko dovoljenih stopnjah hrupa za stanovanjsko območje in izvedeni omilitveni protipoplavni ukrepi. Obveznosti investitorjev se določi z določbami Pogodbe o opremljanju, ki jo občina sklene z investitorjem.

Druga etapa: izgradnja stanovanjskih objektov.

(2) Prostorska enota PE2

Gradnjo objektov bodo investitorji izvajali v različnih časovnih etapah.

Prva etapa: izvedba omilitvenih protipoplavnih ukrepov, izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z določili OPPN na območji. Zaključek prve etape se smatra predaja komunalne infrastrukture upravljavcu. Obveznosti investitorjev se določi z določbami Pogodbe o opremljanju, ki jo občina sklene z investitorjem.

Druga etapa: izgradnja stanovanjskih objektov.

(3) Prostorska enota PE3, PE4 in PE5

Gradnjo objektov bodo investitorji izvajali v različnih časovnih etapah.

Prva etapa: izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z določili OPPN na območju. Zaključek prve etape se smatra predaja komunalne infrastrukture upravljavcu. Obveznosti investitorjev se določi z določbami Pogodbe o opremljanju, ki jo občina sklene z investitorjem.

Druga etapa: izgradnja stanovanjskih objektov.

(4) Izgradnja južne ceste se izvaja predhodno ali istočasno z gradnjo cestne infrastrukture v PE1. Zgornji asfaltni sloj južne povezovalne ceste z javno razsvetljavo in pločnikom se dokončno izvede po izgradnji večine stanovanjskih objektov.

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih enot kulturne dediščine.

(2) Pri vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

Splošno

V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.

1. Varstvo vode in podzemne vode

(1) Obravnavano območje se nahaja na vodovarstvenem območju, za katerega je v pripravi Uredba o vodovarstvenih območjih za vodna telesa vodonosnikov območja Občine Postojna in Občine Cerknica. Po sprejetju te uredbe bodo na vodovarstvenih območjih dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki bodo skladni z določili uredbe. Za predvidene posege v prostor bo treba, skladno z veljavno zakonodajo, upoštevati morebitne omejitve gradnje in varovalne ukrepe zaradi lege območja na vodovarstvenem pasu.

(2) Del območja OPPN s predvidenimi enostanovanjskimi objekti se nahaja znotraj območja poplav, in sicer majhnega razreda poplavne nevarnosti.

(3) Obstoječe karte poplavne nevarnosti so bile izdelane v okviru poplavne študije Hidrološko hidravlična presoja za določitev poplavnih območij v Občini Postojna, št. 092-5a-13, september 2013, dopolnitev september 2014, Urbania d.o.o.

(4) V skladu z vodnogospodarskimi ureditvami in omilitveni ukrepi iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) izhaja, da je gradnja enostanovanjskih hiš dovoljena ob izvedbi omilitvenih ukrepov.

(5) V sklopu priprave OPPN je bila izdelana strokovna podlaga Idejna zasnova – Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti za OPPN GRUBENCE II, ki jo je izdelal URBIKOM, Matej Hozjan s.p., Nova vas 16, 1370 Logatec H1-5-2016, Logatec v maju 2016, ki za zagotovitev poplavne varnosti pri Q100 predlaga izvedbo naslednjih omilitvenih ukrepov:

– Ukrep 1: Zamenjava obstoječega mostu na lokalni cesti z novim, kjer je svetla odprtina široka 5,00 m in visoka 1,70 m (upošteva se 0,50 m varnostnega nadvišanja), naklon opornikov 3:1. Uredi se vtok in iztok na dolžini približno 8 m s kamnito zložbo v betonu, ki se jo gorvodno naveže na obstoječo strugo in dolvodno se jo naveže na regulacijo. Lokacija mostu ostaja enaka z širino mostu 5,00 m.

– Ukrep 2: Regulacija struge in zavarovanje v obliki suhe kamnite zložbe se uskladi in sonaravno uredi ter dokončno določi v fazi izdelave PGD projektne dokumentacije.

– Ukrep 3: Znotraj OPPN naj se izdela meteorno kanalizacijo, ki bo skrbela za odvodnjo s cest in zalednih voda. Kota pritličja predvidenih stanovanjskih hiš št.: 7, 13 in 18 naj bo dvignjena vsaj 20 cm nad obstoječ teren ter hiši št. 12 in 16 naj imata koto pritličja vsaj 40 cm nad obstoječim terenom s čimer se zagotovi varnostno nadvišanje za primer razlivanja in zastajanja zalednih vod.

– Ukrep 4: Dvig lokalne ceste na dolžini približno 70 m zahodno od novega mosta za vsaj 20 cm s čimer se zagotovi varnostno nadvišanje pred preplavitvijo v primeru Q100. Ob cesti se uredi odvod meteornih in zalednih vod.

(6) Predvideni omilitveni ukrepi na območju OPPN Grubence II nimajo bistvenega vpliva na poplavne razmere in režim vodotoka Slavinšček dolvodno od ureditve. Na območju OPPN pa se bo z izvedbo vseh omilitvenih ukrepov zagotovilo poplavno varnost pri za predvidene nove hiše.

(7) Iztočno mesto padavinske kanalizacije naj bo oblikovano tako, da ne sega v svetli pretočni profil struge in ustrezno zavarovano proti eroziji. Omogočeno mora biti izvajanje vzdrževalnih del v strugi s težko gradbeno mehanizacijo.

(8) Za vse eventuelne ponikalne objekte je treba ponikalno sposobnost računsko dokazati in preprečiti negativne vplive na okoliški teren.

(9) Vse vozne in parkirne površine morajo imeti ustrezne robnike in morajo biti speljane preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.

(10) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda se uskladi z določili veljavnih predpisov o emisiji snovi in toplote in odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod v malih komunalnih čistilnih napravah je treba uskladiti z veljavnimi ustreznimi predpisi.

(11) Na območju bo urejena padavinska kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov in vodila v odprt vodotok Slavinšček.

(12) V sklopu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljena za cesto in komunalno infrastrukturo na območju OPPN je potrebno računsko preveriti, da odvodnjavanje padavinskih voda v Slavinšček ne bo imelo škodljivega delovanja na obravnavanem območju in dolvodno od njega.

(13) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se mora predvideti ustrezne ukrepe za preprečevanje razlivanja teh snovi. Prostor v katerem bo deponirana nevarna snov mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, ki lahko zadrži celotno vsebino v primeru razlitja. Morebitno skladiščenje naftnih derivatov mora biti urejeno skladno z veljavnimi predpisi.

(14) V primeru fazne izgradnje se posamezne načrtovane faze izgradnje načrtuje kot funkcionalno zaključene celote na način, da bo preprečen škodljiv vpliv na vodni režim in stanje voda v posameznih fazah gradnje.

(15) Za vsako rabo vode, ki bo presegla splošno rabo je potrebno pridobiti vodno pravico.

(16) Za posege na vodno zemljišče v lasti RS je treba pridobiti ustrezno pravico graditi.

(17) V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.

(18) V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:

– Pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla.

– Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč.

– Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode ni dovoljena.

– Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.

(19) Za kakršnekoli posege na vodno in priobalno zemljišče bo treba upoštevati zakonsko predpisane omejitve (37. člen ZV-1).

(20) V največji možni meri naj se ohranijo obstoječe geomorfološke karakteristike terena,

(21) Na območju predvidene gradnje je treba ohraniti ter ustrezno urediti vse morebitne obstoječe vodne vire in vodnjake.

2. Varstvo tal

(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.

(2) Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije odpadnega in gradbenega materiala se uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine na katerih so tla manj kakovostna.

(3) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni.

(4) Pri urejanju obcestnih površin se uporabljajo zemljine, ki se odstranijo in deponirajo pred pričetkom gradnje. Dovažanje zemlje iz drugih območij ni dovoljeno.

(5) Pri vseh posegih na območju OPPN in izven območja, ki so potrebni za izvedbo predvidenih ureditev, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del vrne v izhodiščno stanje. Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstrani vse ostanke začasnih deponij.

3. Varstvo zraka

(1) Prezračevanje nadzemnih delov objektov mora biti izvedeno naravno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav za prezračevanje morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov in tehnološko onesnaženi zrak je potrebno speljati nad strehe objektov.

(2) Ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.

(3) V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.

4. Varstvo pred hrupom

(1) Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.

(2) Pri načrtovanju in gradnji stanovanjskih stavb na območju se upošteva ugotovitve: Strokovna ocena o emisijah vira hrupa v okolje, ki jo je izdelal EKOSYSTEM ekološki in varstveni inženiring d.o.o., Maribor s številko poročila: 0070-12-12STOCD v letu 2013.

(3) Obravnavana železniška proga bo s svojim obratovanjem povzročala obremenitve okolja z emisijami hrupa. Vplivi na okolico bodo nad zakonsko predpisanimi vrednostmi.

(4) Za omejitev hrupa na obravnavanem območju na zakonsko določene vrednosti je potrebna postavitev ustrezne protihrupne ograje.

(5) Pred gradnjo stanovanjskih objektov je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki določi ustrezno protihrupno ograjo (višina in material).

(6) Po postavitvi protihrupne ograje je potrebno izvesti ustrezne meritve o doseganju nivoja hrupa.

(7) Pred pričetkom gradnje stanovanjskih objektov na območju prostorske enote PE1 je potrebno zgraditi protihrupno ograjo na podlagi upravnega dovoljenja.

(8) Varstvo pred hrupom glede na predvideno gostoto prometa v času obratovanja ceste ni potrebno.

(9) V času gradnje naj se vsa hrupna dela izvajajo v dnevnem času.

5. Odstranjevanje odpadkov

(1) Za predvidene stanovanjske objekte se ob priključku na javno cesto predvidi plato v velikosti najmanj 1,50 m² za prevzem ločeno zbranih odpadkov. Prevzemno mesto je lahko tudi zbirno mesto. V primeru objektov, ki so odmaknjeni od javne ceste je potrebno prevzemno mesto ob priključku dostopne ceste na javno cesto v velikosti 1,50 m² na posamezni stanovanjski objekt.

(2) Javna zbiralnica ločeno zbranih komunalnih odpadkov se nahaja ob priključki zbirne ceste C na severno cesto. Predviden je betonski plato 2 m x 5 m.

(3) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo.

6. Ohranjanje narave

Gradbena dela v vodotoku in v priobalnem pasu se izvedejo po principih sonaravnega urejanja voda. Dela se načrtujejo in izvedejo tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora. Vrsta in način sonaravnega urejanja se uskladi z vodnogospodarsko ureditvijo v fazi izdelave projektne dokumentacije.

– Gradnjo obrežnih zavarovanj naj se prednostno izvaja s sonaravnimi tehnikami (npr. vrbovi popleti, sidranje dreves, piloti, ipd.) Vrsta in način sonaravnega urejanja se uskladi z vodnogospodarsko ureditvijo v fazi izdelave projektne dokumentacije.

– Dna struge naj se ne utrjuje.

– Pri izvedbi utrjevanja, ki se uskladi z vodnogospodarsko ureditvijo v fazi izdelave projektne dokumentacije se v čim večji meri smiselno upošteva naslednje ukrepe:

– brežine se utrdi v neporavnani obliki, ki odraža naravno stanje struge,

– v spodnjem delu brežine, na nivoju nizkega ali srednjega pretoka, se vgradi skrivališča za ribe in rake.

– Ohranja naj se osenčenost potoka. Brežine so trenutno poraščene z lesnato vegetacijo. Tudi po izvedenem urejanju naj se jih zasadi s sklenjenim pasom lesne vegetacije (drevesne in grmovne).

– Dela naj se izvedejo na način, da ne bo prišlo do kaljenja vode.

(1) Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na VII. stopnjo potresne ogroženosti območja po MSK lestvici in glede na projektni pospešek tal 0,200.

(2) Območje OPPN se nahaja na območju ogroženem zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda, ne nahaja se na območju visoke podtalnice.

(3) V sklopu priprave OPPN je bila izdelana strokovna podlaga Idejna zasnova – Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti za OPPN GRUBENCE II, ki jo je izdelal URBIKOM, Matej Hozjan s.p., Nova vas 16, 1370 Logatec H1-5-2016, Logatec v maju 2016, ki za zagotovitev poplavne varnosti pri Q100 predlaga izvedbo naslednjih omilitvenih ukrepov:

– Ukrep 1: Zamenjava obstoječega mostu na lokalni cesti z novim, kjer je svetla odprtina široka 5,00 m in visoka 1,70 m (upošteva se 0,50 m varnostnega nadvišanja), naklon opornikov 3:1. Uredi se vtok in iztok na dolžini približno 8 m s kamnito zložbo v betonu, ki se jo gorvodno naveže na obstoječo strugo in dolvodno se jo naveže na regulacijo. Lokacija mostu ostaja enaka s širino mostu 5,00 m.

– Ukrep 2: Regulacija struge in zavarovanje v obliki suhe kamnite zložbe se uskladi in sonaravno uredi ter dokončno določi v fazi izdelave PGD projektne dokumentacije.

– Ukrep 3: Znotraj OPPN naj se izdela meteorno kanalizacijo, ki bo skrbela za odvodnjo s cest in zalednih voda. Kota pritličja predvidenih stanovanjskih hiš št.: 7, 13 in 18 naj bo dvignjena vsaj 20 cm nad obstoječ teren ter hiši št. 12 in 16 naj imata koto pritličja vsaj 40 cm nad obstoječim terenom s čimer se zagotovi varnostno nadvišanje za primer razlivanja in zastajanja zalednih vod.

– Ukrep 4: Dvig lokalne ceste na dolžini približno 70 m zahodno od novega mosta za vsaj 20 cm s čimer se zagotovi varnostno nadvišanje pred preplavitvijo v primeru Q100. Ob cesti se uredi odvod meteornih in zalednih vod.

(4) Predvideni omilitveni ukrepi na območju OPPN Grubence II nimajo bistvenega vpliva na poplavne razmere in režim vodotoka Slavinšček dolvodno od ureditve. Na območju OPPN pa se bo z izvedbo vseh omilitvenih ukrepov zagotovilo poplavno varnost za predvidene nove hiše.

(5) Obravnavano območje ne leži na potencialno erozijsko ogroženem območju.

(6) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:

– Pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

– Odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,

– Odmike objektov od parcelnih mej,

– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

– Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,

– V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, kjer požarne študije ni potrebno izdelati mora predpisani nivo požarne varnosti izhajati iz sestavnega dela dokumentacije PGD: elaborata požarne varnosti.

(7) Intervencijske poti in površine:

– Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.

– V vsaki gradbeni etapi oziroma fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.

(8) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.

(9) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.

(10) Za zagotavljanje požarne zaščite objektov je potrebno predvideti odgovarjajoče število javnih hidrantov (minimalne velikosti DN80) v skladu s predpisi, ki urejajo zunanje hidrantno omrežje.

1. Motorni promet

(1) Notranja prometna shema je sestavljena iz:

Javnih cest:

– južna cesta – javna pot JP 822 311

– cesta C

Zasebnih dostopnih cest:

– cesta A in obračališče A1

– cesta B

– dostopnih cest do objektov 17 in 18, 14 in do objektov 15 in 16, objektov 23 in 24 ter 25 in 26.

(2) Južna cesta – javna pot JP 822 311

– Dostopna cesta v območje nove zazidave je obstoječa javna pot JP 822 311 – južna cesta, poteka od križišča z zbirno krajevno cesto LC 321 281 proti zahodu do območja nove pozidave in do podvoza pod železniško progo.

– Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.

– Javna pot JP 822 311 je širine 5,50 m z enostranskim pločnikom širine 1,50 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z enostranskimi robniki.

– Ob pločniku je bankina širine 50 cm na južni strani cesta je bankina širine 75 cm.

(3) Premostitveni objekt

– Obstoječi mostiček, ki je postavljen pravokotno na obstoječo cesto se nadomesti z novim svetle širine 5,00 m in svetle višine 1,70 m. Zgradi se skladno z IDZ Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti za OPPN GRUBENCE II, ki jo je izdelal URBIKOM, Matej Hozjan s.p., Nova vas 16, 1370 Logatec H1-5-2016, Logatec v maju 2016.

– Južna cesta se od križišča z JP 822 313 do premostitvenega objekta dvigne za 20 cm napram obstoječem stanju.

(4) Cesta C

– Dostopna cesta v območje nove zazidave se odcepi od javne poti JP 822 311 – južna cesta, poteka proti severu ter se priključuje na podaljšano severno cesto – JP822281.

– Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.

– Cesta je širine 5,00 m. Širina cestnega telesa je 5,50 m.

– Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.

(5) Cesta A in obračališče A1

– Slepa ulica s priključkom na JP 822 311 in obračališčem A1.

– Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.

– Cesta in obračališče je širine 3,50 m. Širina cestnega telesa je 4,00 m.

– Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.

(6) Cesta B

– Slepa ulica s priključkom na JP 822 313.

– Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.

– Cesta je širine 3,50 m. Širina cestnega telesa je 4,00 m.

– Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.

– Morebitni zidovi, ograje in druge ovire morajo biti odmaknjene najmanj 50 cm od cestnega telesa.

(7) Križišča

– Primarna križišča so: križišče ceste C in južne ceste, ki se izvedejo s priključnimi radiji 8,00 m.

– Podaljšek severne ceste z cesto C se izvede s priključnim radijem 8,00 m.

– Sekundarna križišča znotraj območja predstavljajo vsa medsebojna križanja dostopnih cest z cesto C in južno cesto – to so križišča priključevanja zasebnih cest na javne ceste.

– Križišča dostopnih cest se izvedejo za nemoteno manipulacijo z osebnim vozilom minimalni priključni radiji 4,00 m.

(8) Priključki

– V območju obdelave so vsi priključki za stanovanjske objekte izvedeni za nemoteno manipulacijo z osebnim vozilom preko poglobljenih robnikov. Robniki so dvignjeni s poglobitvami v dolžini do 5,00 m (po potrebi) na uvozih. Poglobljeni robniki so tudi na mestih za prevzem odpadkov. Bankin za robniki ni.

– Priključki se izvedejo primerno utrjeni – asfalt tako, da zagotavljajo zadostno prometno preglednost.

– Obstoječe poljske poti, ki ostanejo v funkciji je potrebno priključiti na predvidene ceste.

– Priključki morajo biti vsaj v dolžini 3,00 m utrjeni za asfaltom in urejeni skladno s tehničnimi predpisi za urejanje priključkov in ustrezno prometno signalizacijo.

– Žive meje, zidovi in škarpe se lahko postavijo 0,50 m od meje cestnega telesa.

– Na območju priključkov na kmetijske površine – poljske poti se talna signalizacija izvede kot prekinjena črta.

(9) Vsi merilni jaški, omarice priključnih komunalnih vodov, ponikovalnice, priključni kanalizacijski jaški in podobno morajo biti locirani na investitorjevem zemljišču minimalno 1,00 m od utrjene cestne površine ali 0,50 m od pločnikov in morajo imeti neoviran dostop.

2. Kolesarski promet, peš promet

(10) Kolesarski promet

Kolesarski promet se odvija na površinah za motorni promet.

(11) Peš promet

Pločnik minimalne širine 1,50 m poteka enostransko vzdolž južne dostopne ceste. Od vozišča je ločen z dvignjenim betonskim robnikom.

3. Mirujoči promet

Za posamezni objekt je predvidena zagotovitev najmanj dveh parkirišč v sklopu gradbene parcele objektov, tako da je manipulacija vozila omogočena na sami parceli, vzvratna vožnja na javne ceste ni dovoljena.

4. Odvodnjavanje

Odvodnjavanje je zasnovano s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se ob robniku odvaja do požiralnikov v kanalizacijski sistem.

KANALIZACIJA

– V območju naselja Koče ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema za odvodnjo komunalnih odpadnih vod. Do izgradnje javne kanalske mreže je potrebno komunalne odpadne vode iz predvidenih stanovanjskih stavb začasno čistiti na individualnih malih komunalnih čistilnih napravah.

– Male čistilne naprave morajo biti zgrajene na lokaciji, ki omogoča dostop s specialnim vozilom za črpanje in odvoz blata na gradbeni parceli posameznega enostanovanjskega objekta.

– V naselju Koče je predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega sistema, zato se v cestno telo vgradi javni kanal za odvod komunalnih odpadnih vod s priključki do posameznih parcel.

– Sanitarne odpadne vode bodo z mrežo sekundarnih komunalnih kanalov priključene na bodoči komunalni kanalizacijski sistem, ki se bo priključil na obstoječo centralno čistilno napravo CČN Postojna.

– Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da parametri dopuščajo priključitev na kanalizacijo.

– Na območju bo urejena padavinska kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov in vodila v odprt vodotok Slavinšček.

– Predvideni omilitveni ukrepi na območju OPPN Grubence II nimajo bistvenega vpliva na poplavne razmere in režim vodotoka Slavinšček dolvodno od ureditve.

– V sklopu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljena za cesto in komunalno infrastrukturo na območju OPPN je potrebno računsko preveriti, da odvodnjavanje padavinskih voda v Slavinšček ne bo imelo škodljivega delovanja na obravnavanem območju in dolvodno od njega.

– Padavinske vode posamezne zazidave se bodo zbirale v sklopu posamezne parcele v zbiralnikih vode ali pa se bodo odvajale v padavinski kanalizacijski sistem.

– Drenažnih in zalednih vod iz parcel ni dovoljeno priključiti v javni kanalski sistem, namenjen odvodnjavanju komunalnih odpadnih vod.

– V primeru, da padavinska in komunalna kanalizacija potekata v istem jarku, mora biti padavinski kanal nivojsko vgrajen nad kanalom za komunalne vode.

– Načrtovana kanalizacija mora biti zgrajena iz materialov, ki zagotavljajo absolutno vodotesnost ter zaščitena proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom.

– V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati tiste odpadne vode, ki ustrezajo zahtevam in pogojem po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod, sicer morajo uporabniki s predčiščenjem ali drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo.

(1) Komunalne odpadne vode

– Komunalne odplake iz pritličja in višjih nadstropij objektov se odvajajo v zunanjo komunalno kanalizacijo s priključkom na malo čistilno napravo z iztokom v ponikanje.

– Male čistilne naprave morajo biti zgrajene na lokaciji, ki omogoča dostop s specialnim komunalnim vozilom za črpanje in odvoz blata.

– V naselju Koče je predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega sistema, zato je v cestno telo smiselna vgradnja javnega kanala za odvod komunalnih odpadnih vod s priključki do posameznih parcel.

– Sanitarne odpadne vode bodo z mrežo sekundarnih komunalnih kanalov priključene na bodoči komunalni kanalizacijski sistem, ki se bo priključil na obstoječo centralno čistilno napravo CČN Postojna.

– Kanalizacija poteka težnostno v vozišču ceste. Vsak objekt se priključi na kanalizacijo preko enega komunalnega priključka

– Minimalna začetna globina projektiranih javnih kanalov za komunalno odpadno vodo mora omogočiti priključitev odtokov iz pritličja bližnjih stavb v gravitacijskem odvajanju z upoštevanjem najmanj 1,00 m nadkritja.

– Direktno na javno kanalizacijo se lahko priključujejo le odpadne vode iz stavb, katerih tla so iznad kote zajezitvene višine, ki je praviloma definirana z višino terena na mestu priključka na javni kanal. Prostore in površine, ki ležijo izpod zajezitvenih višin je potrebno ustrezno protizajezitveno zaščititi z vgradnjo protipovratnih zaklopk ali komunalne odpadne vode iz kletnih etaž bodo na kanalizacijo priključene preko hišnih črpališč.

– Priključki odpadnih vod se zaključijo z zadnjim revizijskim jaškom, lociranim na robu posameznih investitorjevih parcel ter od tu, priključijo v predvideno javno kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih vod. Spoji priključkov na javno kanalizacijo se praviloma izvedejo v revizijskih jaških v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu.

– Prostore in površine, ki ležijo pod zajezitveno višino je potrebno ustrezno proti zajezitveno zaščititi z vgradnjo protipovratnih zaklopk ali namestitvijo internih črpališč.

(2) Padavinske vode tlakovanih površin

– Padavinske vode utrjenih tlakovanih površin vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v padavinsko kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno.

– Kanalizacija poteka težnostno.

– Padavinske vode se vodi s v odprt vodotok. Odvod padavinskih vod s ponikanjem se rešuje na lokaciji posameznega objekta v kolikor terenske razmere to dopuščajo.

– Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočiti priključitev cestnih požiralnikov z upoštevanjem nadkritja najmanj 0,80 m.

(3) Padavinske vode strešnih površin

Padavinske vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na zbiralnike vode, ponikanje na posamezni lokaciji ali sistem padavinske kanalizacije ko bo le ta zgrajen.

(4) Cevi meteorne in fekalne kanalizacije

Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.

(5) Revizijski jašek

Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi

Vgradijo se vodotesni povozni jaški.

(6) Cestni požiralniki

Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.

Vgradijo se vodotesni povozni betonski požiralniki.

(7) Kanalete

Kanalete so tipske z litoželezno rešetko.

(8) Prečkanja in približevanja komunalnim vodom

– Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljalcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.

– Predpisani so sledeči neto odmiki:

	– pri približevanju kanalizacije in
	– elektro NN kabel	1.00 m
	– elektro VN kabel	1.00 m
	– telefonski kabel	1.00 m
	– vodovod	3.00 m
	– plinovod	1.00 m
	– pri križanju (kot križanja 45 do 90) kanalizacija in
	– elektro NN kabel	0.30 m
	– elektro VN kabel	0.30 m
	– telefonski kabel	0.30 m
	– vodovod	0.30 m
	– plin	0.30 m

– Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0.40 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0.20 m.

– Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2.00 m od roba cevi. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja med 45° in 90°.

– V kolikor ni mogoče zagotoviti minimalnih odmikov se s strokovno službo upravljalcev posamezne infrastrukture določi ustrezen način izvedbe ter vzdrževanje.

– Ponikovalnice morajo biti od javnega vodovoda in kanalizacije ter njihovih priključkov oddaljene najmanj 5.00 m.

VODOVOD

(1) Naselje Koče je opremljeno z vodovodnim omrežjem.

(2) Območje ureditve se opremi z javnim vodovodnim omrežjem za oskrbo s pitno vodo za sanitarne potrebe in požarno vodo. Dogradi se oskrbovalni vodovod s povezavo na obratujoči javni vodovod cevovod NL DN 150 mm s potekom v cestni površini javna pot JP 822 281 ter s krožno povezavo na obstoječi vodovod NL DN 100, ki poteka v javni cesti severno od predvidene zazidave.

(3) Območje stavb označenih s št. 25, 26, 27 se naveže na obstoječi NL DN 100, ki poteka v JP 822 311.

(4) Območje stavb označenih s št. 19, 20, 21 in 22 se naveže na obstoječi NL DN 150, ki poteka v JP 822 281.

(5) Območje stavb označenih s št. 23 in 24 se naveže na obstoječi NL DN 150, ki poteka v JP 822 311.

(6) Vodovodno omrežje poteka v javnih in zasebnih cestah. Za komunalne vode v zasebnih cestah je potrebno pridobiti služnostno pravico.

(7) Omrežje z večjim ali enakom premerom od 80 mm bo izvedeno z NL (nodularne litine z natezno trdnostjo, ki ni nižja od 400 N/mm²) cevovodi in javnimi nadzemnimi hidranti razporejenimi glede na predpise.

(8) Nad cevovod mora biti 50 cm nad temenom vodovoda vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom »pozor vodovod«.

(9) Predviden vodovod se polaga na globino, ki ni manjša od 1.00 m, merjeno od kote dokončno urejenega nivoja terena do temena cevi. Predviden vodovod mora biti povsod tam, kjer poteka pod cestno površino ustrezno zaščiten glede na vpliv statičnih in dinamičnih obremenitev v odnosu na komunalni vod.

(10) Zasutja pri prečkanja vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami se lahko opravi le po predhodnem ogledu in navodilih Kovod-a Postojna d.o.o.

(11) Pred obratovanjem vodovoda je potrebno izvršiti tlačni preizkus cevovoda po določilih standarda SIST EN 805 in dezinfekcijo cevovoda pod nadzorom pooblaščene organizacije, po določilih standarda SIST EN 805, navodila DVGW W 291.

(12) Vsi objekti, katerih namembnost je povezana s porabo pitne vode, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s sledečimi pogoji:

– Vsaka posamezna stavba mora biti opremljena s samostojnim vodovodnim priključkom, ki mora praviloma potekati po zemljišču lastnika stavbe

– Obračunski vodomeri se vgradijo v vodomernih jaških, praviloma locirani izven stavb, na zemljišču lastnikov posameznih priključkov, ob parcelni meji s površino ceste, pod katero poteka javni vodovod

– Za vodovodne priključke, dimenzije do DN50 se uporabijo cevi iz polietilena z minimalno zahtevano trdnostjo 10 MPa, priključki enaki ali večji od DN80 pa morajo biti izdelani z nodularne litine. V primeru, da se vgradi priključna cev iz polietilena mora biti vgrajena v zaščitni cevi PVC ali Pe cev (minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu do DN50 je DN+5 cm) in tlačne stopnje minimalno PN6.

(13) Vodovod, ki poteka vzporedno ali prečka kanalizacijo, ki odvaja komunalno odpadno vodo, mora potekati višje od le-te. Če to ni mogoče in če je razdalja med vodovod in kanalizacijo za komunalno odpadno vodo manjša od 3.00 m, morajo biti izvedeni ustrezni ukrepi varovanja vodovoda, da se prepreči dostop onesnažene vode do vodovoda. Za kanalizacijo padavinskih voda in toplovod se 3.00 m iz prejšnjega stavka nadomesti z 1.50 m.

(14) Dimenzije priključnih vodovodov se določi na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih v okviru standardnih dimenzij, ki pa ne smejo biti manjše od DN25.

(15) Obračunski vodomeri se vgradijo v vodomernih jaških, ki bodo locirani na javno dostopnih površinah izven povoznih območij maksimalno oddaljeni 20,00 m od linije javnega vodovoda.

(16) Za zagotavljanje požarne zaščite objektov je potrebno predvideti odgovarjajoče število javnih hidrantov (minimalne velikosti DN80) v skladu s predpisi, ki urejajo zunanje hidrantno omrežje.

(17) Pred hidranti je obvezna vgradnja zapornega zasuna za izključitev le-tega. Pri vgradnji nadzemnega hidranta mora biti dosežena razdalja med hidrantom in zasunom najmanj 0.30 m.

(18) Koridorje varovalnega pasu javnega vodovoda (varovalni pas po veljavnih predpisih obsega 3,0-metrski pas na vsako stran tlorisne projekcije voda, merjeno od osi javnega voda – za priključke se upošteva 1,5 m) in kanalizacijskega omrežja, vključno s priključki, je potrebno varovati kot nezazidljive s podzemnimi in nadzemnimi objekti in stavbami, prepovedano je postavljanje ograj, drogov, jaškov, kanalet, sajenje dreves ali drugih trajnih nasadov …), ki bi upravljalcu ovirale dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja vodovoda-kanalizacije.

(19) Kanalete so tipske z litoželezno rešetko.

(20) Prečkanja in približevanja komunalnim vodom

– Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljalcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.

– Predpisani so sledeči neto odmiki:

	– pri približevanju kanalizacije in
	– elektro NN kabel	1.00 m
	– elektro VN kabel	1.00 m
	– telefonski kabel	1.00 m
	– vodovod	2.00 m
	– plinovod	1.00 m
	– pri križanju (kot križanja 45 do 90) kanalizacija in
	– elektro NN kabel	0.30 m
	– elektro VN kabel	0.30 m
	– telefonski kabel	0.30 m
	– vodovod	0.30 m
	– plin	0.30 m

– Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0.50 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0.20 m.

– V primeru, da je horizontalna razdalja med kanalizacijo in vodovodom manjša od 2.00 m in vertikalna od 0.30 se vodovod ščiti znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto dolžine 2.00 m, merjeno od roba kanalizacijske cevi in vertikalno kateto, dolžine 30 cm nad temenom cevi.

– Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2.00 m od roba cevi. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja med 45° in 90°.

– V kolikor ni mogoče zagotoviti minimalnih odmikov se s strokovno službo upravljavcev posamezne infrastrukture določi ustrezen način izvedbe ter vzdrževanje.

– Ponikovalnice morajo biti od javnega vodovoda in kanalizacije ter njihovih priključkov oddaljene najmanj 5.00 m.

SN OMREŽJE KBV 20 KV

(1) Vsa projektiranja in gradnje je potrebno izvesti v skladu z elektoenergetskim soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljalca distribucijskega omrežja in s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije SONDO (Uradni list RS, št. 41/11 z dne 30. 5. 2011)

(2) V naselju, ki je predmet obdelave je predvideno SN omrežje kot je prikazano v grafični prilogi – situacijskem načrtu Elektro Primorska d.d.

(3) Za predvideno zazidavo novogradnjo stanovanjskih objektov je potrebno v območju urejanja zagotoviti prostor za postavitev nove transformatorske postaje TP. Izbrana lokacija je na parceli št. 749/4 k.o. Slavina.

(4) Za vključitev nove TP v srednjenapetostno omrežje je potrebno v južni in zahodni cesti izvesti energetski koridor za kabelsko kanalizacijo 2x PC-E fi160 mm in 1xPC-E fi110 mm.

(5) Novopredvidena kabelska kanalizacija poteka pod vozno površino, zato naj bodo cevi kabelske kanalizacije položene na bl azino iz betona v debelini 10 cm in zasute z betonom 10 cm nad zgornjim robom cevi. Uporabi se beton MB7.

(6) 15 cm nad betonsko blazino se položi ozemljilni trak – valjenec Fe/Zn 25/4 mm, cca 5 cm nad njim pa opozorilni trak. Jarek se zasuje s tamponom, ki se ga nabija v plasteh po 20 cm do potrebne zbitosti.

(7) Kabelski jaški

– Uporabi se prefabricirani jašek dimenzij 1,5/1,5/1,8 m. Na dnu jaška mora biti drenažna odprtina. Pri montaži je potrebno na mestu kjer cev prehaja v jašek le to obbetonirati z zunanje strani jaška.

– Na stropni plošči jaška je predvidena montaža litoželeznega pokrova 250 kN. Pokrov naj bo opremljen z napisom »Elektrika«.

(8) Ozemljitev trase kablovoda

– Po novozgrajeni trasi kablovoda je predvidena na globini cca 50 cm postavitev ozemljitvenega traku Fe/Zn 25/4 mm.

(9) Ostali pogoji

– Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN se mora upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti obdelana v posebni mapi.

– Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektoenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).

– V primeru prestavitev obstoječih elektroenegetskih vodov in naprav, ki so v lasti Elektro Primorska d.d., mora investitor pridobiti overjene pogodbe z lastniki zemljišč, kjer je navedeno, da ima družba Elektro Primorska d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.

– Pred pričetkom gradnje se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov, ki jih nameravana gradnja zajema.

– Pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo.

– Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov, naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu s predpisi in standardi.

– Investitor se obvezuje plačati stroške za upravno in projektno dokumentacijo, za morbitne prestavitve in zaščito elektroenergetskih vodov in objektov, stroške za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške zakoličbe obstoječih naprav, odškodnine za trase prestavitev ter škodo nastalo zaradi neupoštevanja nadzora in smernic Elektro Primorska d.d.

– Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo bo Elektro Primorska d.d. izvajal na podlagi predhodnega obvestila o začetih delih.

– Varovalni pas elektroenegetskih varovalnih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja le ob določenih pogojih in nadoločeni oddaljenosti vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:

– Za nadzemni večsistemski vod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m

– Za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m

– Za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV 2m.

– Za gradnjo objektov v varovalnem pasu obstoječih in načrtovanih distribucijskih elektroenergetskih infrastruktur je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje skladno s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektrenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).

– Do obstoječih in novopredvidenih transformatorskih postaj je potrbno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih prometnih površin.

NN ELEKTRO ENERGETSKO OMREŽJE

(1) Vsa projektiranja in gradnje je potrebno izvesti v skladu z elektoenergetskim soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljalca distribucijskega omrežja in s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije SONDO (Uradni list RS, št. 41/11 z dne 30. 5. 2011).

(2) V območju OPPN se NN omrežje predvidi kot je prikazano v grafični prilogi – situacijskem načrtu ELEKTRO PRIMORSKA d.o.o..

(3) Za napajanje posameznih stanovanjskih objektov je potrebno v območju urejanja zgraditi podzemno nizkonapetostno omrežje v cevni kanalizaciji z ustreznimi betonskimi jaški, razdelilnimi in merilno priključnimi omaricami.

(4) Novopredvideno in obstoječe NN omrežje morata biti med seboj povezana.

(5) Razdelilne in priključno merilne omarice morajo biti ločene ter nameščene na stalno dostopnem mestu.

(6) Pokrovi jaškov morajo biti postavljeni na stalno dostopnem mestu. Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.

(7) Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.

JAVNA RAZSVETLJAVA – JR

(1) Na območju OPPN so predvidene postavitve novih svetilk cestne razsvetljave, ki morajo ustrezati Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 7. 9. 2007) ter Uredbo o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Št. 00719-25/2010).

(2) Ob južni dostopni cesti se osvetlitev izvede s pocinkanimi kandelabri višine 7,00 m.

(3) Nove svetilke na območjih stanovanjskih objektov naj bodo enake uporabljenim ob JP 822 311 in bodo pritrjene na 6 m kovinski vročecinkan kandelaber.

(4) Trase vodov javne razsvetljave je potrebno uskladiti z ostalimi komunalnimi vodi.

(5) Pri izvedbi cestne razsvetljave je potrebno uporabiti nov vroče cinkan kandelaber višine 6 m/7m nad nivojem terena in svetilka napajana z novim zemeljskim kablom tip NA2XY 5×16 mm².

(6) Kabel bo položen v novo kabelsko kanalizacijo kapacitete 1 Stf Ø80 mm. Cev 1×1 Stf Ø80 pa se bo šivala iz kandelabra v kandelaber v katero se uvleče tudi napajalni kabel.

(7) Elektro kabelska kanalizacija za potrebe javne razsvetljave bo potekala v cestišču in pločniku za pešce, jaški in svetilke pa bodo postavljene na zunanjem robu pločnika oziroma 1.00 m od roba cestišča. Predvideni so tudi revizijski kabelski jaški BC Ø 60. Uporabiti je potrebno TN-C sistem omrežja. NAPAJANJE Sistem omrežja napajanja javne razsvetljave predvidimo TN-C. Napajanje prižigališča cestne razsvetljave je predvideno iz predvidene transformatorske postaje.

(8) Omara prižigališča se postavi v neposredno bližino transformatorske postaje. Prižigališča JR bodo predvidena izven TP-ja.

(9) Ob južni cesti se po celotni dolžini vzporedno položita dve prazni cevi kabelske kanalizacije dimenzije 110 mm.

TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE

(1) Na območju, ki je bilo zajeto v OPPN Grubenca 1 je bilo v času gradnje širokopasovnega optičnega omrežja puščena rezerva optičnih vlaken, ki so na razpolago za širitev optičnega omrežja. Rezerva je puščena v jašku na povezovalni cesti Koče–Reška cesta.

(2) V okviru gradnje komunalne infrastrukture na obravnavanem območju, predvidi tudi izgradnja komunalne infrastrukture, ki jo bo moč koristiti za širitev optičnega omrežja. Na obstoječ jašek je smiselno priključiti stavbe, ki bodo zgrajene ob povezovalni cesti Koče–Reška cesta. V delu naselja, ki bo umeščen med obstoječe naselje in železniško progo pa je potrebno postavit nov jašek, ki bo povezan z obstoječim. S tem bodo lastniki stanovanjskih enot pridobili možnost priklopa širokopasovnega internetnega dostopa in s tem koriščenja storitev, ki jih operaterji že ponujajo v naselju Koče.

(3) Križanje TK vodov

– Križanje energetskega kabla z zemeljskim TK kablom ali kanalizacijo se izvede v navpični oddaljenosti 0,3 m. Kot križanja ne sme biti manjši od 45*. Pri paralelnem poteku kablov je zahtevana medsebojna oddaljenost 0,5 m. Če teh razdalj ni mogoče doseči, je potrebno ukrepati v smislu navodil tipizacije energetskih kablov za napetosti 1 kV, 10 kV in 20 kV.

– Potrebno je upoštevati obstoječe trase glavnih kabelskih povezav in obstoječega razvodnega omrežja Telekoma Slovenije d.d. Omrežje je zemeljsko/zračne izvedbe. Delno so kabli položeni v kabelski kanalizaciji.

– Obstoječe omrežje last Telekoma Slovenije d.d. je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti. V ta namen je potrebno izdelati projekt zaščite in prestavitve obstoječega omrežja.

– Vse prestavitve in zaščite obstoječega omrežja bremenijo investitorja.

(1) Za tlorisne gabarite predvidenih stanovanjskih objektov so določena dopustna odstopanja +-10 %, ob ohranjanje osnovnega razmerja upoštevanju minimalnih odmikov 4,00 m od meje zemljiške parcele na kateri se bodo gradili objekti in drugih s tem odlokom minimalnih odmikov. Prizidave do 30 % bruto tlorisne površine pritličja so dopustne pod pogojem, da so oddaljene najmanj 4,00 m od roba parcele.

(2) Za določene absolutne kote pritličij predvidenih objektov veljajo dopustna odstopanja +- 20 cm.

(3) Za objekte z oznako 7, 18, 12, 13 in 16 samo + 20 cm.

(4) Parcelacija za cesto C se dokončno določi po izdelavi projektne dokumentacije (PGD, PZI).

(5) Gradbene parcele objekti 8, 9, 14, 15, 16, 13 se določijo po izgradnji protihrupne ograje.

(1) V veljavi ostanejo določila glede dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, merila glede dopustne pozidanosti zemljišča namenjenega gradnji ter določila glede namembnosti in oblikovanja objektov.

(2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

OPPN s prilogami so stalno na vpogled na Občini Postojna in Upravni enoti Postojna.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 35/2017 z dne 7. 7. 2017

1904. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Grubence ob železnici – KO 02/3 – del in za območje južne dostopne ceste, stran 5132.