Občinski svet Občine Slovenske Konjice je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US in 76/14 – Odl. US in 14/15 – ZUUJFO), ter 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16 – popravek) na 26. redni seji dne 29. 6. 2017 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Letališča Slovenske Konjice (Senožet)
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Letališča Slovenske Konjice (Senožet); (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 1/17.
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
Predmet OPPN so ureditve, ki bodo omogočale posege v prostor in gradnjo objektov za potrebe obratovanja in razvoja letališča s spremljajočimi dejavnostmi turizma in podjetništva ob zagotavljanju varovanja okolja ter ohranjanja narave.
(1) Območje OPPN obsega območje enote urejanja prostora z oznako OP12/056.
(2) Površina območja je ca. 5,4 ha.
(3) Obsega parcele št. 675 del, 681 del, 682/4 del, 683/2 del, 684/2 del, 684/5 del, 685/1 del, 685/2 del, 697/5 del, 697/14, 697/16, 697/17, 697/18, 697/23, 697/24, 697/25, 697/26 del, 697/27 del, 697/28, 697/29, 699/5 del, 1341/2 del, 1345 del, vse k.o. Žiče.
(posegi zunaj območja OPPN)
Za potrebe realizacije OPPN so opredeljeni tudi posegi na zemljišča zunaj meje OPPN za območji enot urejanja prostora z oznako OP12/057 IN OP12/58 z namenom upravljanja z zemljišči na območju nadomestnih habitatov, in sicer na parcelah št.:
– 630/1, 630/2, 675 del, 680, 681, 682/3, 682/4 del, 683/2 del, 684/2 del, 685/1, 685/2 del, 697/5 del, 697/6, 697/8 del, 697/9, 697/26 del, 697/30 in 697/31, k.o. Žiče,
– 146 in 147, k.o. Loče.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obstoječe letališče se nahaja ca. 6 km jugovzhodno od Slovenskih Konjic v dolini med naseljema Loče in Žiče, zahodno od reke Dravinje.
(2) Na obstoječe prometno omrežje se navezuje na severovzhodni strani preko javne poti JP 885821 Žiče–odcep letališče, preko katere se priključi na regionalno cesto III. reda R3 1232 Žiče–Poljčane.
Na območju OPPN so dovoljene dejavnosti, ki pomenijo ureditve za potrebe letališča s spremljajočimi dejavnostmi za potrebe letališča, ki so vzdrževanje zrakoplovov, sestavljanje zrakoplovov, izobraževanje, dejavnost športnih klubov, gostinstvo, prevoz oseb in blaga.
Na območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnje novih objektov z oznako 3 in 4,
– dozidave in nadzidave objektov do največjih dovoljenih gabaritov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti v okviru opredeljenih dovoljenih dejavnosti,
– odstranitve objektov,
– odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti in v okviru obsega kot odstranjeni objekt,
– rekonstrukcija obstoječe vzletno pristajalne steze – ureditev asfaltirane vzletno pristajalne steze,
– ureditev vezne ceste med območjem hangarjev in vzletno pristajalno stezo,
– ureditev modelarske steze,
– ureditev prometne infrastrukture (opredelitev možnosti novega dovoznega priključka ''ceste a'', razširitev manipulacijskih površin, parkirne površine),
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo, preureditev obstoječih vodov,
– urejanje utrjenih zunanjih in zelenih odprtih površin,
– gradnja in postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov in sicer dovoljeni so objekti, ki dopolnjujejo namembnost obstoječe pozidave za potrebe letališča.
Za potrebe realizacije načrtovanih objektov in ureditev ni predvidenih odstranitev objektov.
(1) Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določi umestitev stavb, prometnih in zelenih površin. Zasnova izhaja iz omejitev glede obstoječega stanja območja.
(2) Razmestitev novih objektov je določena z okvirnimi gabariti objektov.
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1) Tlorisni gabariti objektov so:
– objekt z oznako 1: 36,00 m x 22,00 m,
– objekt z oznako 2: 16,00 m x 64,00 m,
– objekt z oznako 3: 14,00 m x 40,00 m,
– objekt z oznako 4: 36,00 m x 21,00 m.
(2) Tlorisne dimenzije vzletno pristajalne steze so:
– asfaltirana vzletno pristajalna steza: 18,00 m x 768,00 m,
– zatravljena bankina: 60,00 m x 829,00 m.
(3) Tlorisne dimenzije modelarske steze so:
– asfaltirana steza: 5,50 m x 72,00 m.
(4) Višinski gabariti objektov so določeni z dopustno največjo etažnostjo in višino objektov. Objekti so lahko etažnosti P, P+1 ali P+2. Višine vseh objektov so pogojene z omejitvami, ki jih določajo opredeljene bočne omejitvene ravnine letališča, višina slemen stavb je maksimalno +10,00 m nad koto tal pritličja, razen za kontrolni stolp, ki lahko skladno s tehnološkimi zahtevami sega nad ta višinski gabarit.
(5) Kota tal pritličja objektov se določi na poplavno varni koti, z upoštevanjem 0,50 m varnostnega nadvišanja nad gladino Q100, ki znaša 274,69 m nadmorske višine. Ustrezno je potrebno rekonstruirati tudi obstoječo stavbo tako, da vdor vode do kote 274,69 m nadmorske višine ne bo možen.
(6) Kota tal vzletno pristajalne steze se ne sme dvigovati, asfaltna površina se izvede na koti obstoječega terena. Vzdolžni nagib steze znaša ca. 0,28 %.
(7) Največji dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(1) Novi objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele.
(2) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
(arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Tlorisna zasnova objektov je podolgovata pravokotna oblika.
(2) Fasade objektov morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so v svetlih toplih barvnih tonih, kombinirane z lesom ali drugimi sodobnimi materiali. Prepovedane so žive in kričeče barve. Pri zunanji ureditvi površin in objektov se uporablja samo materiale, ki ne odbijajo svetlobe.
(3) Strehe objektov so simetrične dvokapnice z blagim naklonom. Strehe nadstrešnic so praviloma ravne ali v blagem naklonu. Strehe novih objektov so lahko ravne, enokapnice ali dvokapnice naklona 15–30°. Barva strešne kritine naj bo v sivih tonih, kot na obstoječih strehah.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom.
(5) Zunanje ureditve in urbana oprema se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja in se med seboj oblikovno uskladijo.
(ureditev zunanjih površin)
(1) Območje OPPN se napaja preko obstoječega dovoznega priključka in predvidene nove dovozne ''ceste a''.
(2) Prometne in manipulacijske in površine se asfaltirajo. Pri zunanji ureditvi površin in objektov se uporablja samo materiale, ki ne odbijajo svetlobe.
(3) Območje vzletno pristajalne steze se ne ograjuje. Steza se utrdi in asfaltira na koti obstoječega terena. Zaradi preprečevanja erozijskih poškodb je treba robove vzletno pristajalne steze ustrezno zavarovati oziroma utrditi.
(4) Območje nadomestnih habitatov ob Letališču Slovenske Konjice (Senožet) se nameni za vzpostavitev nadomestnih habitatov za ptice. V ta namen se izvajajo ukrepi za spremembo zemljišč v mezotrofni travnik podobnega tipa, kot se nahaja v okolici letališča.
(5) Ostale površine se zatravijo. V okolici objektov in na območju nadomestnih habitatov se lahko uredijo zasaditve v obliki mejic in posameznih manjših dreves.
(6) Odjemno mesto za odpadke se uredi ob dovozni cesti. Prostor se ogradi in ozeleni s popenjavkami oziroma se obsadi.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti tangirano obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju letališča iz zasnove omrežja letališč. Načrtovana prostorska ureditev posega v območje izključne in nadzorovane rabe letališča Slovenske Konjice, v katerem so gradnja objektov in posegi nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno v skladu z ICAO referenčno kodo letališča upoštevati vzletno, priletno in druge omejitvene ravnine letališča, kot so opisani v predpisih, ki urejajo področje letalstva in letališč. Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad omejitvene ravnine letališča, ki so prikazane na karti št. 6 Prikaz omejitvenih ravnin letališča. Opredeljene omejitvene ravnine mora občina vključiti v prikaz stanja prostora.
(3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Ovire se zaznamuje z orientacijskimi znamenji, ki jih je potrebno vzdrževati v brezhibnem stanju. Orientacijska znamenja postavlja in vzdržuje:
– lastnik ali uporabnik objekta, če so taki objekti zgrajeni po zgraditvi letališča oziroma določitvi letališke cone ali prometnega koridorja,
– lastnik ali uporabnik letališča, če se le-to gradi oziroma rekonstruira ali se spremeni letališka cona po tem, ko so bili takšni objekti že zgrajeni.
(1) Območje letališča se na obstoječe prometno omrežje navezuje na severovzhodni strani preko javne poti JP 885821 Žiče–odcep letališče, preko katere se priključi na regionalno cesto III. reda R3 1232 Žiče–Poljčane. Za vse posege v območju varovalnih pasov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca na osnovi PGD projektov.
(2) Predvidi se možnost umestitve nove dovozne ceste z oznako ''cesta a''. Razširi se povezovalna pot do objekta – hangarja 2.
(3) Ob zahodnem robu območja je možna ureditev javne kolesarske poti regionalnega pomena.
(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.
(1) Parkirne površine so urejene ob dovozni cesti in na severni strani ob objektu z oznako 1.
(2) Dodatne parkirne površine se zagotovijo na zahodni strani ob obstoječih in predvidenih objektih. Na mestu gradnje novega objekta z oznako 3 je namesto gradnje objekta dovoljena izgradnja parkirišča.
(3) Začasna parkirišča v času prireditev na letališču se zagotovijo na travnatih površinah na zahodnem delu območja, zahodno od objektov.
(4) Na parkirišču se skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalide.
(1) Na obravnavanem območju poteka obstoječe javno vodovodno omrežje v upravljanju Javnega Komunalnega podjetja d.o.o. Slovenske Konjice.
(2) Obstoječi objekti na letališču se oskrbujejo s pitno vodo preko obstoječega vodovodnega priključka na odjemnem mestu OM: 100363.
(3) Za zagotovitev požarne varnosti je izvedeno hidrantno omrežje z nadzemnim hidrantom.
(4) Predvideni objekt z oznako 3 se nahaja v varovalnem pasu javnega vodovoda DN 80 in hišnega priključka za stanovanjsko hišo na naslovu Mali breg 6. Pred gradnjo objekta z oznako 3 mora investitor prestaviti in ustrezno zaščititi ves vodovod, ki poteka v območju gradnje po pogojih upravljavca.
(5) Predvideni objekti se priključijo na vodovodno omrežje preko obstoječega priključka. V kolikor bo v predvidenih objektih tlak v vodovodnem sistemu zaradi tehničnih lastnosti vodovoda prenizek ali previsok, mora investitor na lastne stroške po pooblaščenem izvajalcu vgraditi ustrezno napravo za povečanje oziroma zmanjšanje tlaka v objektu ter napravo ustrezno vzdrževati.
(6) Morebitna križanja vodovoda je obvezno izvesti z zaščito vodovoda v BC ustreznega premera, ki se obbetonira ali v zaščitni jekleni cevi po pogojih upravljavca.
(1) Na obravnavanem območju ni izgrajene javne kanalizacije, območje pa ni locirano v aglomeracijah, kjer je po nacionalnem programu predvidena izgradnja javne kanalizacije.
(2) Komunalne odpadne vode se spelje v ustrezno malo čistilno napravo velikosti do 50 PE. Očiščene komunalne vode se vodijo v obstoječi jarek. Do izgradnje male čistilne naprave se komunalne vode čistijo v obstoječi nepretočni triprekatni greznici, za katero mora imeti investitor zagotovljen odvoz blata z uporabo storitev javne službe.
(3) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno.
(4) V primeru izgradnje javne kanalizacije na obravnavanem območju je investitor dolžan začasno malo komunalno napravo izločiti iz obratovanja in objekt priključiti na javno kanalizacijo preko novega hišnega priključka.
(5) Odvajanje padavinskih vod s streh se predvidi delno preko ponikanja in z utrjenih površin preko zadrževanja padavinskih vod v odprtem ustrezno dimenzioniranem jarku, ki poteka vzporedno z vzletno pristajalno stezo, z iztokom v obstoječi zaprti kanal, ki poteka na južnem delu območja.
(6) Na zunanjih površinah v območju OPPN ni pričakovati onesnaženja padavinskih odpadnih vod, ob morebitnih posegih, ki pa bi povzročili onesnaženje, je potrebno odpadne vode pred izpustom mehansko obdelati na lovilnikih olj in maščob.
(7) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju poteka nizkonapetostno elektro omrežje v podzemni izvedbi, ki se napaja iz TP 20/0,4 kV Mali breg (t-524). Na nizkonapetostno elektro omrežje so priključeni vsi obstoječi objekti.
(2) Priključna moč ostane obstoječa.
(3) V primeru, da se pokaže potreba po povečanju priključne moči ob izgradnji posameznih dopustnih objektov, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca za priključitev za povečanje priključne moči v katerem bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev objektov na distribucijsko omrežje.
(4) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno ugotoviti natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica. Obstoječe nizkonapetostno elektro omrežje se na mestu križanja s predvideno vzletno pristajalno stezo zaščiti s cevmi oziroma na drug ustrezen način skladno z dogovorom z upravljavcem.
(1) Osvetljevanje letališke steze ni predvideno, prav tako se na območju ne izvaja reklamne in oglasne osvetlitve.
(2) Osvetljevanje objektov letališča in povoznih površin se izvede s svetili s senzorji gibanja. Osvetljevanje območja se izvede na tak način, da svetilke ne osvetljujejo travišč.
(3) Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabijo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj v modrem delu spektra (primerne so visokotlačne natrijeve sijalke, Led v rumenem, oranžnem ali rdečem spektru z maksimalno temperatura 3000K, neprimerne pa so živosrebrne).
(4) Sevanje sijalk nad vodoravnico se ne izvaja. Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja in zmanjševanje porabe električne energije.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Na območju OPPN je izgrajeno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju TK omrežje).
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje in ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca. Priključitev novih objektov na TK omrežje se izdela v fazi PGD za posamezne posege v prostor.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Ogrevanje objektov je iz skupne kotlovnice na biomaso. Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se lahko uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd.).
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva oziroma obnovljivi viri energije,
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Na območju predvidene prostorske ureditve se uredi ločeni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno.
(2) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo se lahko uporabi za ureditev zelenih površin znotraj območja OPPN.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.
(1) Območje OPPN je opredeljeno s IV. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, so gradbena dela prepovedana),
– transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij,
– delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku,
– v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.
(3) Obratovanje letališča je omogočeno le v času dneva v vizualnih meteoroloških pogojih. Predvidene in obstoječe dejavnosti v območju pri obratovanju ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegel mejne ravni hrupa.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(1) Letališče Slovenske Konjice (Senožet) je vključeno v organiziran odvoz odpadkov.
(2) Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor. Ureditev odjemnega mesta mora ustrezati sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(3) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.
(1) Območje OPPN se nahaja v območju ohranjanja narave:
– Natura 2000 Dravinjska dolina
– EPO Dravinjska dolina.
(2) Območji enot urejanja prostora OP12/057 in OP12/058, ki sta opredeljeni kot območje nadomestnih habitatov za ptice ob letališču, se namenita za vzpostavitev nadomestnih habitatov za ptice in sta opredeljeni kot sestavni del OPPN kot posegi na zemljišča zunaj meje OPPN, kot je določeno v petem členu tega odloka. Za vzpostavitev nadomestnih habitatov je pri obdelavi opredeljenih zemljišč potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
– košnja se opravlja najmanj enkrat in največ trikrat letno,
– prva košnja se opravi po 1. juniju,
– prvi dve košnji se mrvo spravi posušeno,
– mrvo tretje košnje je možno balirati neposušeno,
– za košnjo se ne uporablja rotacijskih kosilnic in mulčerjev,
– pri vsaki košnji mora ostati 2 % (20 arov) površin nepokošenih, ki se jih pokosi pri naslednji košnji. Košnja poteka z enega roba travnika proti drugemu ali iz sredine travnika proti robu. Košnja nikoli ne poteka krožno iz zunanjega roba proti notranjosti travnika,
– travnike se ne gnoji z gnojevko ali umetnimi gnojili. Po potrebi se lahko gnoji s preperelim hlevskim gnojem. Načrt gnojenja se uskladi s kmetijsko svetovalno službo, kjer se upošteva najnižjo intenziteto rabe travinja,
– travnike, ki so bili v preteklem letu njivske površine se ne gnoji vsaj prvih pet let od vzpostavitve travnika,
– zatravitev njiv se opravi z metuljnicami (detelje), ki se gojijo 2 leti, nato se zasejejo s senenim drobirjem s travnikov v Dravinjski dolini oziroma s semensko mešanico s podobno vrstno sestavo,
– ohranja se trajna travišča in se jih ne preorava v njivske površine.
(3) Na območju nadomestnih habitatov se izvaja monitoring. Ničelno stanje se izvede po končanju izvedbe nadomestnih habitatov. Monitoring se izvaja za sledeče skupine: habitatni tipi, flora – vrstna sestava in gostota značilnic habitatnega tipa, gostota večjih žuželk v traviščih. Monitoring se izvaja periodično vsakih pet let (minimalno dva pregleda za posamezno skupino v sezoni monitoringa), do stabilnega stanja treh zaporednih monitoringov. Monitoringe izvajajo usposobljeni strokovnjaki s posameznega področja (biologi z izkušnjami monitoringa). Ob zaključku vsakega monitoringa (in ničelnega stanja) se izdela poročilo, ki mora biti na vpogled inštitucijam ocenjevanja vplivov posega. Rezultatom monitoringov se po potrebi prilagodi izvajanje dejavnosti. Prilagoditve določi Zavod RS za varstvo narave in jih uskladi z upravljavcem letališča.
(4) Končna vzpostavitev nadomestnih habitatov na celotni površini se izvede najkasneje do konca leta 2017 skupaj z gradbenimi posegi prve faze predvidenega razvoja letališča ob pogojih določitve upravljavca in njegovih odgovornosti in obveznosti, ki so določene v 40. členu tega odloka.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
(1) Območje OPPN se nahaja na poplavnem območju vodotoka Dravinja.
(2) Za obravnavano območje je bil za potrebe izdelave Občinskega prostorskega načrta izdelan elaborat Izdelava kart razredov poplavne nevarnosti za potrebe izdelave Občinskega prostorskega načrta Slovenske Konjice (DHD d.o.o., Maribor, št. 86, november 2012).
(3) Iz elaborata izhaja, da večji del obravnavanega območja leži v razredu srednje poplavne nevarnosti (letališka steza in dovozne površine ter del namenjen širitvi objektov), del pa v razredu majhne poplavne nevarnosti (obstoječi letališki objekti).
(4) V skladu z Uredbo o pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) je gradnja letaliških stez in ploščadi v razredu srednje in velike poplavne nevarnosti prepovedana. Dovoljena je le, če ugotovitve celovite presoje vplivov na okolje niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega ni bistven.
(5) Območje obravnave je bilo presojano v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje za Občinski prostorski načrt Slovenske Konjice (sprejet), ki je ugotovila nebistven vpliv na vodni režim.
(6) Ukrepi varovanja pred visokimi vodami kot izhajajo iz elaborat Izdelava kart razredov poplavne nevarnosti so naslednji:
– stavbe na območju OPPN morajo biti zgrajene na poplavno varni koti, z upoštevanjem 0,50 m varnostnega nadvišanja nad gladino Q100 tako, da pri podani poplavno varni koti vdor vode v objekt ne bo možen. Poplavno varna kota znaša 274,69 m nadmorske višine.
– ustrezno je potrebno rekonstruirati tudi obstoječo stavbo tako, da vdor vode do kote 274,69 m nadmorske višine ne bo možen,
– lokacija novih stavb ne zmanjšuje pretočnega profila.
(7) Načrtovane prostorske ureditve povzročajo povečanje padavinskega odtoka in zmanjšanje retenzijskih površin. Kot omilitveni ukrep se predvidi zadrževanje padavinskih vod v ustreznem jarku, ki poteka vzporedno z vzletno pristajalno stezo skladno z izdelanim elaboratom Izdelava kart razredov poplavne nevarnosti za potrebe izdelave Občinskega prostorskega načrta Slovenske Konjice (DHD d.o.o., Maribor, št. 86, november 2012), ki bo zadrževal padavinske vode povečane zaradi urbanizacije in nadomestil zmanjšane obstoječe retenzijske površine. Omilitvene ukrepe je treba v celoti izvesti pred izvedbo načrtovanih posegov.
(8) Odvajanje padavinskih vod s streh se predvidi delno preko ponikanja in z utrjenih površin preko zadrževanja padavinskih vod v odprtem ustrezno dimenzioniranem jarku, ki poteka vzporedno z vzletno pristajalno stezo, z iztokom v obstoječi zaprti kanal, ki poteka na južnem delu območja.
(9) Po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje Direkcije RS za okolje.
(10) Pri načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.125.
Letališče Slovenske Konjice (Senožet) je opredeljeno kot območje možne izključne rabe za potrebe obrambe. Posegi na območju OPPN ne onemogočajo uporabe območja v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje.
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene in kmetijske površine.
(2) Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(3) Za zagotovitev požarne varnosti je izvedeno hidrantno omrežje z nadzemnim hidrantom.
(4) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela zasnova požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte in študija požarne varnosti za požarno zahtevne objekte.
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)
(1) Območje OPPN ni plazljivo in plazovito ogroženo.
(2) Območje se po podatkih opozorilne karte erozije nahaja delno na območju zahtevnih zaščitnih ukrepov. Odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod je rešeno na način, da se ne povečuje erozijska ogroženost območja, sosednjih zemljišč in objektov.
(3) Za vsak objekt, ki je skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost opredeljen kot zahtevni ali manj zahtevni objekt je potrebno predhodno pridobiti in upoštevati geološko-geotehnične pogoje za gradnjo.
(razlitje nevarnih snovi)
Na zunanjih površinah v območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih snovi. Vzdrževanje zrakoplovov poteka v obstoječem hangarju, kjer so tla urejena v vodoneprepustni izvedbi in so odpadne vode s povoznih površin mehansko obdelane na lovilnikih olj in maščob.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Posamezne objekte je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje ob predhodni izvedbi vseh z OPPN načrtovanih skupnih prometnih, komunalnih, energetskih in komunikacijskih ureditev.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(2) Za potrebe upravljanja nadomestnega habitata se kot upravljavec zemljišč nadomestnih habitatov opredeli vsakokratni lastnik tangiranih zemljišč, ki so določena v 5. členu tega odloka. Upravljavec skrbi za izpolnjevanje obveznosti kot sledijo iz 32. člena tega odloka in priskrbi finančna sredstva za opravljanje upravljavskih nalog.
(merila in pogoji za parcelacijo)
Posamezni novi objekti in ureditve se izvajajo znotraj obstoječih zemljiških parcel. Obstoječe parcele v mejah OPPN je dovoljeno združevati ali razdruževati smiselno s predvidenimi prostorskimi ureditvami in etapami izgradnje.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– spremembe tlorisnih gabaritov stavb do +2,00 m in vzletno pristajalne ter modelarske steze do +1 % ob pogoju, da se spremeni tudi omilitveni ukrep iz 33. člena tega odloka in sicer tako, da se ustrezno poveča prostornina jarka za zadrževanje padavinskih in poplavnih vod zaradi dodatnega zmanjšanja obstoječe retenzijske površine,
– sprememba višinskih gabaritov stavb do +2,00 m ob upoštevanju omejitev, ki jih določajo opredeljene bočne omejitvene ravnine letališča,
– spremembe na manjše tlorisne in višinske gabarite,
– na mestu gradnje novega objekta z oznako 3 je namesto gradnje objekta dovoljena izgradnja parkirišča,
– na območju OPPN se lahko umesti bencinsko črpalko za lastne potrebe ob zagotovitvi vseh pogojev predpisov, ki urejajo področje gradnje in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, ob zagotavljanju varovanja okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ob pridobitvi soglasij tangiranih nosilcev urejanja prostora,
– ob zahodnem robu območja je možna ureditev javne kolesarske poti regionalnega pomena,
– pri povečanju tlorisnih gabaritov se ne sme zmanjševati v OPPN določenih odmikov od parcelnih mej, ki so obvezni in odmikov od vodov gospodarske javne infrastrukture skladno z veljavno zakonodajo,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), se opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Slovenske Konjice in na Upravni enoti Slovenske Konjice.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0016/2016(131)
Slovenske Konjice, dne 29. junija 2017
Miran Gorinšek l.r.
