Na podlagi prvega odstavka 10. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 26/14 – ZKme-1B in 52/16) izdaja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
Ta pravilnik določa minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnjem besedilu: turistična kmetija), pogoje glede zunanjih površin gostinskih obratov in pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskih obratov (v nadaljnjem besedilu: minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti) ter pogoje glede obsega storitev za opravljanje gostinske dejavnosti v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na turističnih kmetijah.
V objektu, pri katerem ni dopusten dodaten poseg v prostor ali objekt, so glede velikosti sobe dovoljena odstopanja od 9. člena tega pravilnika, ker:
– je zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino,
– je avtorsko zaščiten.
(vrste gostinskih obratov)
(1) Gostinski obrati se delijo na obrate za nastanitev gostov (v nadaljnjem besedilu: nastanitveni obrati) in obrate za pripravo in strežbo jedi ter pijač (v nadaljnjem besedilu: prehrambni obrati).
(2) Nastanitveni obrati so: hotel, motel, penzion, gostišče, prenočišče, hotelsko naselje, apartma, apartmajsko naselje, kamp, planinski dom in drugi domovi.
(3) Prehrambni obrati so: restavracija, gostilna, kavarna, slaščičarna, okrepčevalnica, bar ter obrat za pripravo in dostavo jedi.
(označevanje gostinskega obrata, turistične kmetije in sobodajalcev)
(1) Gostinski obrat mora imeti ob vhodu vidno označen naziv firme in sedež gostinca ter vrsto in ime obrata, nastanitveni obrat, ki se kategorizira, pa tudi označbo kategorije.
(2) Označba vrste obrata mora biti v slovenskem jeziku. Za označevanje gostinske ponudbe se lahko poleg slovenskega jezika uporabljajo tudi piktogrami ali napisi v drugih jezikih.
(3) Vhod v gostinski obrat in označbe iz prvega odstavka tega člena morajo biti v času nočnega obratovanja osvetljene.
(4) Turistična kmetija mora imeti ob vhodu vidno označen naziv dejavnosti, naslov kmetije, označbo kategorije in morebitne specializacije.
(5) Določba glede označbe kategorije v prvem odstavku tega člena se smiselno uporablja tudi za sobodajalca, pri čemer sobodajalec v večstanovanjskem objektu lahko označi kategorijo na vidnem mestu v nastanitveni enoti.
(zunanje površine gostinskega obrata)
(1) Zunanje površine gostinskega obrata so:
– površina, namenjena in potrebna za redno opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskem obratu ter
– druge zunanje površine, ki so namenjene opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata in na prostem.
(2) Zunanje površine, ki so z gostinskim obratom neposredno povezane (gostinski vrt in podobno), morajo biti primerno utrjene (popeskane, poploščene in podobno), urejene (odvajanje padavinske odpadne vode in podobno) ter ograjene ali na drug način ustrezno označene.
Gostinski obrati, sobodajalci in turistične kmetije morajo imeti zagotovljeno oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(1) Prostori gostinskega obrata ter prostori pri sobodajalcih in na turističnih kmetijah so funkcionalno povezani ter opremljeni za opravljanje določene vrste in obseg gostinske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prostori).
(2) Prostori se razlikujejo glede na namen na prostore za:
– nastanitev gostov ter
– pripravo in strežbo jedi in pijač.
(prostor za sprejem gostov)
(1) Hotel, motel, hotelsko in apartmajsko naselje morajo imeti poseben prostor za sprejem gostov (v nadaljnjem besedilu: recepcija).
(2) Recepcija je vizualno ali fizično ločeno območje oziroma pult.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za gostinske obrate, ki goste sprejemajo izključno na temelju elektronskega poslovanja.
(1) Sobo za nastanitev sestavljata:
– spalni del in
– kopalnica.
(2) Soba za nastanitev mora brez kopalnice imeti najmanj:
1. 8 m2 površine v primeru enojnega ležišča oziroma 12 m2 površine v primeru dvojnega ležišča,
2. osvetlitev sobe,
3. enojno ležišče ali dvojno ležišče,
4. omaro ali garderobno nišo ali obešalne kljuke,
5. mizo in en stol,
6. obešalnike za obleke,
7. možnost zatemnitve sobe,
8. splošne informacije (hišni red, požarni red, sprejem in odjava gostov, telefonska številka kontaktne osebe in prve pomoči, obratovalni čas, dodatna ponudba in podobno),
9. cenik storitev.
(3) Zahteve glede velikosti sobe iz 1. točke prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za sobodajalca, kmetijo z nastanitvijo ter planinski dom in druge domove.
(1) Kopalnica v sobi za nastanitev mora imeti najmanj:
1. toplo in hladno tekočo vodo,
2. kopalno kad ali prho,
3. umivalnik,
4. polico za toaletni pribor,
5. ogledalo s primerno osvetlitvijo in prosto vtičnico v bližini ogledala,
6. stranišče, če stranišče ni urejeno v posebnem prostoru,
7. obešalnik ali kljuko za brisačo,
8. eno brisačo na osebo,
9. naravno ali umetno prezračevanje,
10. en kozarec na osebo,
11. milo ali tekoče milo,
12. toaletni papir,
13. posodo za odpadke,
14. pribor za čiščenje stranišča.
(2) V gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, kjer so sobe brez kopalnice in stranišča, mora biti v vsaki etaži na vsakih 20 postelj najmanj:
– ena kopalnica,
– eno žensko stranišče in
– eno moško stranišče.
(prostori za pripravo in strežbo jedi in pijač)
(1) Prostori za pripravo in strežbo jedi in pijač (v nadaljnjem besedilu: prehrambni prostori) so:
– kuhinja oziroma razdelilna kuhinja s pripadajočimi skladiščnimi in pomožnimi prostori,
– jedilnica oziroma zajtrkovalnica,
– točilnica.
(2) Kuhinja je prostor, v katerem se vrši priprava jedi.
(3) Jedilnica je prostor za strežbo in zaužitje jedi in pijač.
(4) Zajtrkovalnica je prostor za pripravo in strežbo zajtrkov. Zajtrkovalnico mora imeti nastanitveni obrat, ki nudi zajtrk, nima pa kuhinje in jedilnice.
(5) Točilnica je prostor za točenje pijač. Imeti mora:
– točilno mizo za izdajanje pijač in sprejemanje steklenine,
– pomivalni stroj za steklenino ali dvojno pomivalno korito z odcejalnikom,
– hladilno napravo za hlajenje pijač.
(1) Če ima prostor za strežbo:
– do 80 sedežev, mora imeti eno stranišče za ženske ter eno stranišče in en pisoar za moške,
– od 81 do 150 sedežev, mora imeti v restavraciji dve stranišči za ženske ter eno stranišče za moške in dva pisoarja, v gostilni, okrepčevalnici in baru pa eno stranišče za ženske, ter eno stranišče za moške in dva pisoarja,
– več kot 150 sedežev, mora imeti na vsakih nadaljnjih začetih 150 sedežev eno stranišče za ženske ter eno stranišče in en pisoar za moške.
(2) V predprostoru stranišča mora biti:
– umivalnik s tekočo vodo,
– pribor za umivanje in brisanje ali sušenje rok in
– koš za odpadke.
(3) V kabini mora biti:
– toaletni papir,
– obešalna kljuka za obleko,
– pribor za čiščenje in
– v ženskem stranišču zaprta posoda za odpadke.
(4) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za gostinske obrate v objektu ali prostoru, kjer so na razpolago skupne sanitarije za vse obiskovalce objekta (prireditveni centri, nakupovalni centri, javne tržnice in podobno).
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo v primerih opravljanja gostinske dejavnosti v gostinskih obratih ali zunaj njih, ko gost jed ali pijačo zaužije stoje oziroma jo odnese s seboj, ali pa jedi in pijač ni mogoče použiti (okrepčevalnica, premični objekt, ulična prodaja in podobno).
(minimalni obseg storitev)
(1) Nastanitveni obrat mora pri sprejemu gostov nuditi najmanj:
– recepcijske storitve, dosegljivost 24 ur po telefonu,
– možnost hrambe osebnih stvari,
– javno dostopen telefon za goste.
(2) V sobi mora biti zagotovljeno:
– čisto posteljno perilo,
– menjava perila najmanj enkrat tedensko in
– menjava brisač vsak drugi dan oziroma po potrebi, če gost to želi.
(3) V jedilnici mora biti zagotovljeno:
– čisto namizno perilo,
– menjava namiznega perila dnevno oziroma po potrebi po posameznih obrokih,
– čista in nepoškodovana posoda, steklo in pribor in
– vidno označen začetek in konec strežbe jedi, in sicer pred vhodom.
(4) Zagotovljeno mora biti dnevno čiščenje vseh prostorov, ki so na voljo gostu.
(5) Prva alineja prvega odstavka tega člena se ne uporablja za gostišče, prenočišče, sobodajalca, kmetijo z nastanitvijo ter planinski dom in druge domove.
(6) Druga alineja prvega odstavka tega člena se ne uporablja za apartma, sobodajalca in kmetijo z nastanitvijo.
(7) Četrta alineja tretjega odstavka tega člena se ne uporablja za kmetije z nastanitvijo.
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot hotel, mora imeti:
– najmanj pet nastanitvenih enot (sobe, apartmaji in suite),
– najmanj 85 % sob s kopalnico v sobi (največ 15 % etažnih kopalnic). Kopalnica mora imeti bodisi stranišče in prho bodisi stranišče in kad,
– enoposteljne sobe, dvoposteljne sobe ali dvoposteljne sobe z dodatnim ležiščem,
– recepcijo,
– ponudbo hrane in pijače,
– restavracijo, odprto pet dni na teden,
– zajtrkovalnico.
(2) Hotel, ki nudi le nočitev z zajtrkom, se označuje kot hotel z zajtrkom (garni).
Hotelska soba mora biti urejena v skladu z 9. in 10. členom tega pravilnika.
(hotelski apartma in suita)
(1) Hotelski apartma je nastanitvena enota, ki ima:
– najmanj eno spalnico,
– dnevno sobo,
– kuhinjo,
– kopalnico in
– predprostor.
(2) Suita je hotelski apartma brez kuhinje.
(3) Vsi prostori iz prvega odstavka tega člena morajo biti med seboj funkcionalno povezani, pri čemer sta dnevna soba in spalni prostor ločena.
(4) Hotelski apartma mora biti urejen v skladu z določbami od četrtega do sedmega odstavka 23. člena tega pravilnika.
(5) Suita mora biti urejena v skladu z 9. in 10. členom tega pravilnika.
(6) Hotel, ki nudi nastanitev pretežno v hotelskih apartmajih ali suitah, se označuje kot aparthotel.
Depandansa je od hotela ali drugega nastanitvenega obrata ločen objekt s hotelskimi nastanitvenimi enotami, ki nudi le nastanitev. Vse ostale storitve izvaja matični hotel.
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot motel, mora imeti:
– najmanj pet nastanitvenih enot,
– neposredno zvezo na tranzitne poti, in
– prostore za pripravo in strežbo jedi in pijač.
(2) Motel nudi:
– nastanitev z zajtrkom,
– jedi, pijače in napitke ter
– parkiranje avtomobilov.
(3) Določbe tega pravilnika, ki veljajo za hotele, se smiselno uporabljajo tudi za motele.
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot penzion, mora imeti:
– najmanj pet enoposteljnih, dvoposteljnih ali več posteljnih sob oziroma nastanitvenih enot in
– prostor za pripravo in strežbo jedi in pijač.
(2) Penzion nudi:
– nastanitev z zajtrkom,
– polpenzion ali polni penzion in
– pijače in napitke.
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot gostišče (gostilna ali restavracija z nastanitvenimi enotami), mora imeti:
– eno ali več sob oziroma nastanitvenih enot z eno ali več posteljami in
– prostore za pripravo in strežbo jedi in pijač.
(2) Izbor jedi in urejenost gostilne morajo biti prilagojeni domačemu okolju in krajevnim značilnostim.
(3) Gostišče nudi:
– nastanitev z zajtrkom,
– tople in hladne jedi in
– pijače in napitke.
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot prenočišče, mora imeti:
– prostor za sprejem gostov, če ima več kot 20 sob oziroma nastanitvenih enot,
– sobe ali souporabo sobe za nastanitev, pri čemer je nastanitev v postelji ali na skupnih ležiščih,
– enojna ali dvojna ležišča,
– v prostorih za nastanitev možnost za odlaganje obleke, perila in osebnega pribora, in
– etažne kopalnice in stranišča v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega pravilnika, če kopalnica in stranišče nista v sobi.
(2) Mladinsko prenočišče (hostel, youth hostel) je vrsta prenočišča, ki je namenjeno pretežno mlajšim gostom. Mladinsko prenočišče mora imeti:
– prostor za sprejem gostov, če ima več kot 15 sob oziroma nastanitvenih enot,
– skupen dnevni prostor za goste,
– sobe ali souporabo sob za nastanitev, pri čemer je nastanitev v postelji ali na skupnih ležiščih,
– enojna ali dvojna ležišča,
– možnost za odlaganje obleke, perila in osebnega pribora, in
– etažne kopalnice in stranišča v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega pravilnika, če kopalnica in stranišče nista v sobi.
(3) Za prenočišče in mladinsko prenočišče se ne uporablja 9. člen tega pravilnika.
Nastanitveni obrat se lahko označuje kot hotelsko naselje, če ga sestavlja skupina nastanitvenih objektov hotelskega tipa, ki so zgrajeni na enovitem, prostorsko sklenjenem in označenem prostoru z enotnim upravljanjem in s skupno recepcijo.
(apartmajsko naselje, studio in apartma)
(1) Nastanitveni obrat se lahko označuje kot apartmajsko naselje, če ga sestavlja najmanj 15 apartmajev oziroma studiev z bivalno površino vsaj 8 m2 na osebo in to na enovitem, prostorsko sklenjenem in označenem prostoru ali v več etažni zgradbi s skupnim upravljanjem.
(2) Če apartmajsko naselje sestavlja več kot 20 apartmajskih enot, mora imeti skupno recepcijo.
(3) Studio je enosobna nastanitvena enota z možnostjo priprave hrane in s spalnico v istem prostoru, s kopalnico in straniščem, ki je namenjen za bivanje do dveh oseb.
(4) Apartma je nastanitvena enota, kjer si gosti sami pripravljajo jedi. Apartma mora imeti:
– skupni vhod,
– dnevni bivalni prostor,
– vsaj eno spalnico,
– prostor za pripravo jedi in
– kopalnico in stranišče.
(5) Dnevni bivalni prostor v apartmaju mora imeti:
– okno z naravno svetlobo,
– sedežno garnituro s toliko stoli (sedeži), kot je oseb v apartmaju, in drugo potrebno funkcionalno opremo,
– splošno razsvetljavo in dodatno svetilko pri sedežni garnituri,
– prostor za pripravo jedi oziroma kuhinjsko nišo, če ni urejena kuhinja, in
– večnamensko mizo, če jedilni prostor ni oddeljen.
(6) Za spalnice v apartmaju in studiu se smiselno uporablja drugi odstavek 9. člena tega pravilnika,
(7) Prostor za pripravo jedi v apartmaju mora imeti:
– štedilnik, posodo in pribor za kuhanje,
– tekočo pitno hladno in toplo vodo ter pomivalno korito z odcejalnikom,
– posodo in jedilni pribor za serviranje,
– hladilnik in omaro za shranjevanje jedi in inventarja,
– omaro za hrambo čistil in čistilnega pribora in
– posode za ločevanje odpadkov.
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot kamp, je prostorsko in funkcionalno zaokrožen, ograjen in varovan prostor, ki mora imeti:
1. napis in ponoči, kadar kamp obratuje, osvetljen vhod,
2. vstopno zapornico ali vrata,
3. načrt kampa, če ima več kot 100 kampirnih prostorov,
4. sprejemni prostor (recepcijo), če sprejem ni avtomatiziran,
5. dovozno cesto in dovozne poti, široke najmanj tri metre,
6. oprema za prvo pomoč,
7. ravne in urejene kampirne površine,
8. električne priključke za najmanj 40 % kampirnih prostorov,
9. razsvetljene poti do sprejemnega prostora in sanitarij,
10. tekočo vodo, in sicer najmanj 200 litrov na kampirni prostor na dan,
11. posode za ločevanje odpadkov, in sicer pokrite posode ali zabojnike velikosti skupaj najmanj 15 l na kampirni prostor,
12. posebna mesta za kurišča, zavarovana pred požarom,
13. prostor za postavitev šotora ali počitniške prikolice s povprečno velikostjo 55 m2, v kar se ne vštevajo površine glavnih dovoznih poti in objektov,
14. v delih, kjer je strnjeno šotorišče, mora biti odmik med šotori najmanj tri metre,
15. parkirni prostor pred vhodom v kamp, če ni možnosti postavitve avtomobila na kampirnem prostoru,
16. en umivalnik in eno tuš kabino s toplo vodo in
17. eno pipo s toplo vodo.
(2) Na skupno število kampirnih prostorov mora imeti na vsakih:
– 13 prostorov en umivalnik,
– 25 prostorov eno prho,
– 25 prostorov eno stranišče za ženske,
– 35 prostorov eno stranišče za moške,
– 35 prostorov eno pipo s pitno vodo,
– 50 prostorov en pralnik in eno korito za pomivanje posode z odcejalnikom, ki sta ločena od stranišča,
– 100 prostorov en pisoar in
– 200 prostorov en prostor za čiščenje kemičnega stranišča,
– prostor za izpust odpadne (fekalne) vode.
(3) Kamp nudi:
– prostore za postavitev bivalnih vozil oziroma šotorov oziroma počitniških prikolic oziroma hišic ter osebnih avtomobilov,
– nastanitev v že postavljenih šotorih, počitniških prikolicah in hišicah in
– hrambo vrednostnih stvari.
(4) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot šotorišče, je zaokroženo, prostorsko in funkcionalno urejeno in opremljeno zemljišče, s tlorisno površino do 0,5 ha, namenjeno samo postavitvi šotorov. Šotorišče mora imeti:
– sprejemni prostor, ki je lahko tudi v neposredni bližini,
– tekočo vodo,
– posode za odpadke in
– opremo za prvo pomoč.
(5) Glede števila umivalnikov, prh, stranišč in pisoarjev ter korit za pranje in pomivanje posode, se za šotorišče smiselno uporablja drugi odstavek tega člena, pri čemer je sanitarni vozel lahko premičnega značaja.
(6) Postajališče je zaokroženo, prostorsko in funkcionalno urejeno in opremljeno zemljišče, brez dodatne gostinske ponudbe, namenjeno postavitvi bivalnih vozil zaradi počitka.
Postajališče mora imeti:
– vstopno zapornico,
– sprejemni prostor, če sprejem ni avtomatiziran,
– hišni red, objavljen na vidnem mestu ob vhodu,
– ravne, utrjene in urejene površine z označenimi mesti za postavitev vozil,
– električne priključke za vsa označena mesta,
– možnost oskrbe s tekočo vodo,
– posode za ločeno zbiranje odpadkov (pokrite posode, zabojniki),
– prostor za praznjenje kemičnega stranišča in
– prostor za izpust odpadne (fekalne) vode.
(7) Izvenstandardna oblika nastanitve (npr. glamping, hiške na drevesih, vinski sodi, čebelnjaki in podobne inovativne oblike nastanitve) je zaokrožena celota, ki jo sestavlja ena ali skupina izvenstandardnih oblik nastanitve v naravnem okolju, urejena ali prirejena za nastanitev gostov. Ta oblika nastanitve je dopolnilna ponudba obstoječega gostinskega obrata iz 14. člena oziroma 18. do 24. člena tega pravilnika.
(8) Izvenstandardna oblika nastanitve mora imeti:
– urejene sanitarije,
– oskrbo s tekočo pitno vodo,
– posode za ločevanje odpadkov.
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot planinski dom, mora biti vpisan v seznam planinskih koč pri Planinski zvezi Slovenije in imeti:
– sobe za nastanitev z do štirimi posteljami (ležišči) ali
– skupne spalnice z do osmimi posteljami (ležišči) ali
– ležišča v nizu (skupna ležišča) in
– prostore za pripravo in strežbo jedi in pijač,
– pribor za prvo pomoč in
– stranišče za goste.
(2) Če v sobah ni umivalnika s tekočo vodo, mora imeti planinski dom ločeno urejeno umivalnico za moške in ženske. Če ima planinski dom etažno urejena stranišča, so lahko umivalnice urejene v predprostoru stranišča.
(3) Planinski dom nudi:
– sprejem in nastanitev,
– jedi in
– pijače in napitke.
(4) Ta člen se uporablja le za planinske domove, dostopne z osebnimi avtomobili ali z žičnico za prevoz oseb preko celega leta.
Če drug dom (počitniški, študentski in podobni domovi, agrarne ali pašne skupnosti) opravlja gostinsko nastanitveno dejavnost, se uvršča med gostinske obrate in se zanj glede na vrsto ponudbe uporabljajo določbe tega pravilnika o planinskem domu oziroma mladinskem prenočišču.
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot restavracija, mora imeti:
– kuhinjo,
– eno ali več jedilnic za goste,
– točilnico, če se točijo pijače gostom neposredno s točilne mize,
– stranišče za goste,
– garderobo ali obešalnike za goste.
(2) Restavracija nudi:
– izbor toplih in hladnih jedi po naročilu,
– menuje za kosilo in večerjo in
– pijače in napitke.
(3) Specializirana restavracija nudi specializirani izbor jedi (ribja restavracija, vegetarijanska restavracija, kitajska restavracija in podobno).
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot gostilna, mora imeti:
– kuhinjo,
– prostor za strežbo s točilnim pultom ali točilnico in jedilnico,
– stranišče za goste.
(2) Gostilna nudi:
– jedi po naročilu in
– pijače in napitke.
(3) Izbor jedi in urejenost gostilne morajo biti prilagojeni domačemu okolju in krajevnim značilnostim.
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot kavarna, mora imeti:
– prostor za pripravo jedi, če jih nudi,
– prostor za strežbo,
– sedeže,
– prostor za glasbenike, če ima živo glasbo,
– plesišče, če organizira plese,
– urejeno garderobo ali obešalnike,
– stranišče za goste.
(2) Kavarna nudi:
– slaščice in tople in hladne prigrizke,
– pijače in napitke in
– dnevne časopise in revije.
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot slaščičarna, mora imeti:
– kuhinjo za pripravo sladic s pripadajočimi prostori, če pripravlja sladice v obratu,
– hladilni pult za sladice,
– prostor za strežbo,
– stranišče za goste in
– garderobo in stranišče za zaposlene.
(2) Slaščičarna nudi:
– različne vrste sladic, pekovskega peciva, sladoled in podobno ter
– pijače in napitke.
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot okrepčevalnica, mora imeti:
– prostor za pripravo jedi,
– prostor za strežbo jedi in pijač,
– stranišče za goste.
(2) Okrepčevalnica nudi:
– hitro in v naprej pripravljene tople oziroma hladne jedi in
– pijače in napitke,
(3) Jedi in pijače se lahko použijejo v okrepčevalnici, kjer se lahko postrežejo ali ponudijo na samopostrežni način, ali pa jih gost odnese s seboj.
(4) Priprava in strežba jedi in pijač je lahko v istem prostoru, če je priprava jedi ločena od gosta s strežnim pultom.
(5) Okrepčevalnica lahko nudi tudi le posamezne vrste jedi in napitkov. Posebna ponudba mora biti označena v napisu (mlečna okrepčevalnica, hitra prehrana in podobno).
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot bar, mora imeti:
– točilnico,
– stranišče za goste.
(2) Bar lahko nudi le:
– pijače in napitke in
– vnaprej pripravljene tople in hladne prigrizke ter vnaprej pripravljen sladoled.
(3) Bar lahko nudi tudi le posamezne vrste pijač ali napitkov (kava bar, čajnica in podobno).
(gostinski obrat z mehansko ali živo glasbo)
(1) Gostinski obrat, ki nudi glasbo za ples oziroma družabni program, mora imeti:
– prostor za ples, ki mora biti označen in ločen od sedežev in
– prostor za nastopajoče.
(2) V gostinskem obratu iz prejšnjega odstavka mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, na vidnem mestu označeno največje število obiskovalcev, ki jih obrat lahko hkrati sprejme (kapaciteta). V času izvajanja programa iz prvega odstavka tega člena mora biti zagotovljeno tekoče spremljanje trenutnega števila obiskovalcev gostinskega obrata.
(obrat za pripravo in dostavo jedi)
Prehrambni obrat, ki se označuje kot obrat za pripravo in dostavo jedi (catering), dobavlja naročnikom jedi v njihove prostore (letalom in drugim prevoznikom, organizatorjem banketov in podobno), lahko tudi s postrežbo in dodatnimi storitvami.
(1) Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen (stojnica, prikolica, prireditveni šotor, tovornjak s hrano in podobno).
(2) Če se jed in pijača zaužije pri mizah, mora imeti premični objekt stranišče za goste ali zagotovljeno souporabo stranišča, ki je v neposredni bližini in dostopno brez posebnih ovir.
(3) Če se gostinska dejavnost opravlja izven premičnega objekta s sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen, se lahko nudijo le:
– embalirane jedi oziroma predpakirana živila ali na samem mestu termično obdelane jedi in
– točenje pijač in napitkov v posode za enkratno uporabo.
V. OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI PRI SOBODAJALCIH
(1) Sobodajalec nudi gostom nastanitev v sobi, stanovanju ali hiši.
(2) Za sobe sobodajalca se smiselno uporabljata 9. in 10. člen tega pravilnika.
(3) Stanovanje ali hiša sobodajalca mora imeti:
– eno ali več opremljenih sob,
– kuhinjo ali prostor za pripravo jedi (kuhinjsko nišo) in
– kopalnico in stranišče.
(4) Stanovanje oziroma hiša, ki izpolnjuje pogoje tega pravilnika za apartma ali studio, se lahko gostom nudi kot apartma, pri čemer se za takšno stanovanje oziroma hišo smiselno uporablja 23. člen tega pravilnika.
(5) Sobodajalec gostom nudi:
– nastanitev, ali
– nastanitev z zajtrkom.
(6) Če sobodajalec gostom nudi nastanitev z zajtrkom in se označuje z oznako »Bed and Breakfast« ali »B&B«, mora imeti urejen prostor za pripravo zajtrka in če zajtrka ne streže v sobo, prostor za strežbo zajtrka.
VI. OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI NA TURISTIČNIH KMETIJAH
(1) Turistične kmetije so:
– kmetija z nastanitvijo,
– izletniška kmetija,
– vinotoč in
– osmica.
(2) Zunanja ureditev, prostori in oprema morajo biti prilagojeni krajevnim arhitekturnim značilnostim in okolju.
(3) Prostori za strežbo morajo zagotavljati pristen videz kmetije.
(4) Prostor za pripravo hrane (kuhinja) mora biti ločen od prostora, v katerem strežejo jedi in pijače.
(5) Za turistično kmetijo se smiselno uporabljajo četrti in peti odstavek 12. člena ter 35. člen tega pravilnika.
(1) Kmetija z nastanitvijo mora imeti:
– sobe oziroma skupna ležišča, oziroma
– stanovanje, apartma ali studio, oziroma
– prostor za kampiranje in
– kuhinjo za pripravo jedi,
– prostor za strežbo in
– stranišče za goste.
(2) Če si gostje kuhajo sami (nastanitev v apartmaju ali na prostoru za kampiranje), kuhinja za pripravo jedi oziroma prostor za strežbo jedi in pijač niso obvezni.
(3) V prostoru za strežbo mora biti najmanj toliko stolov, kolikor je ležišč.
(4) Kmetija lahko sprejema goste na nastanitev, če ima urejene nastanitvene prostore v skladu z 9., 10. in 23. členom tega pravilnika. Za skupna ležišča se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 25. člena tega pravilnika.
(5) Kmetija nudi:
– nastanitev z zajtrkom ali
– polpenzion ali polni penzion ali
– pri nastanitvi v apartmaju ali na prostoru za kampiranje oskrbo v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(6) Za prostor za kampiranje se smiselno uporablja tretji odstavek 24. člena tega pravilnika. Sanitarni prostori (kopalnica, stranišče) in sprejemni prostor, ki so urejeni v sklopu hiše, ne smejo biti oddaljeni od prostora za kampiranje več kakor 200 m.
Izletniška kmetija mora imeti:
– kuhinjo za pripravo jedi,
– prostor za strežbo jedi in pijač in
– stranišče za goste.
(1) Vinotoč in osmica morata imeti:
– prostor za točenje pijač,
– prostor za pripravo prigrizkov, če jih nudi,
– tekočo hladno in toplo vodo in
– stranišče za goste.
(2) Ponudba vinotoča in osmice mora biti v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
Gostinci, sobodajalci in kmetje, ki na dan uveljavitve tega pravilnika opravljajo gostinsko dejavnost, morajo uskladiti minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in pogoje glede obsega storitev, v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/14).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-86/2017
Ljubljana, dne 5. julija 2017
EVA 2017-2130-0009
Zdravko Počivalšek l.r.
za gospodarski razvoj in tehnologijo
Mag. Dejan Židan l.r.
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
