Uradno prečiščeno besedilo vsebuje:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 73/13),
– Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 81/16),
– Tehnični popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 25/17) in
– Tehnični popravek Odloka prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 25/17).
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15 – UPB2) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 21. redni seji dne 21. 6. 2017 sprejel
o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (uradno prečiščeno besedilo)
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju tudi OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Občinski prostorski načrt je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o. pod številko IS-1/07.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju tudi občina) in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,
– usmeritve za razvoj prostorskih ureditev,
– območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezani,
– območja razpršene poselitve.
(3) V izvedbenem delu OPN določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
(1) Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
2.1 Splošne določbe
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3. Izvedbeni del
3.1 Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora
3.2 Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter ureditev, parcelacija
3.3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
3.4 Ohranjanje kulturne dediščine in narave, varstvo zdravja ljudi, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.5 Podrobnejši PIP za posamezne PNR
3.6 PIP na območjih predvidenih OPPN
4. Prehodne, posebne in končna določba.
(3) Priloge odloka so:
Priloga 1: Posebni PIP za posamezne EUP (PPIP)
Priloga 2: Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora
Priloga 3: Podrobni PIP za postavitev objektov za oglaševanje.
(4) Kartografski del občinskega prostorskega načrta vsebuje:
a) strateški del:
I. | Zasnova prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica (M 1:50.000) |
II.a | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura (M 1:50.000) |
II.a.1 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – shema prometne infrastrukture (M 1:50.000) |
II.b | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska in komunikacijska infrastruktura (M 1:50 000) |
II.c | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – okoljska infrastruktura (M 1:50.000) |
III. | Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000) |
IV. | Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000) |
V. | Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1:50.000) |
VI. | Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000) |
VII. | Koncept prostorskega razvoja Ivančne Gorice in Stične (M 1:7.000) |
VIII. | Koncept prostorskega razvoja Ambrusa (M 1:5.000) |
| Koncept prostorskega razvoja Muljave (M 1:7.000) |
| Koncept prostorskega razvoja Krke (M 1:6.000) |
IX. | Koncept prostorskega razvoja Šentvida pri Stični (M 1:8.500) |
| Koncept prostorskega razvoja Zagradca-Fužine (M 1:7.000) |
| Koncept prostorskega razvoja Višnje Gore (M 1:7.000) |
b) izvedbeni del:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:55.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev, gospodarske javne infrastrukture ter območij varstvenih režimov v prostoru (M 1:5.000) (listi 1–56)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000) (listi 1–56)
5. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest
5.1 Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil
5.2. Prečni profili javnih cest.
Obvezne priloge vsebujejo:
1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPN,
6. povzetek za javnost in
7. okoljsko poročilo.
Kratice, uporabljene v tem odloku, pomenijo:
– DPN: državni prostorski načrt,
– EO: enostavni objekt,
– EUP: enota urejanja prostora,
– FI: faktor izrabe gradbene parcele,
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele,
– GJI: gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture,
– NO: nezahtevni objekt,
– NRP: namenska raba prostora,
– OPN: občinski prostorski načrt,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji,
– PNR: podrobnejša namenska raba prostora,
– RPE: register prostorskih enot,
– UN: urbanistični načrt,
– PM: parkirno mesto.
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo:
1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
2. Avtobusna postaja je prostor, določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
3. Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče.
4. Bruto etažna površina (BEP) je površina etaže (vključno z zidovi) s svetlo višino 1,6 m in več.
5. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž objekta (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim.
6. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
7. Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
8. Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejeta tudi pritličje (P) in mansarda (M).
10. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,8 m.
11. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli.
12. Funkcionalno zemljiško posestvo (FZP) je ena ali več zemljiških parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Kadar FZP deli zemljiška parcela, ki je kategorizirana ali nekategorizirana cesta, se šteje, da se zemljiške parcele FZP stikajo. FZP za gradnjo zidanice, hrama ali vinotoča, vinske kleti: vsaj polovico zahtevane površine morajo sestavljati zemljiške parcele, ki se medsebojno stikajo. Preostali del so lahko dislocirane zemljiške parcele, ki so znotraj tega vinogradniškega območja. Vsa zemljišča morajo biti v lasti investitorja gradnje stavbe.
13. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.
14. Glavna fasada je najpomembnejša, kakovostna in mestotvorno oblikovana fasada stavbe, ki je obrnjena proti javnemu prostoru.
15. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
16. Izjemna krajina jekrajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
17. Klet (K) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan. Delno vkopana klet je klet, ki je vkopana v zemljo z najmanj dveh strani do višine najmanj 1,4 m.
18. Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.
19. Kolenčni zid je stena v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege.
20. Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
21. Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine razglašena za kulturni spomenik.
22. Mansarda(M) je del stavbe, katerega izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
23. Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora, oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.
24. Mestotvornedejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).
25. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta.
26. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
27. Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.
28. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Modernein novejša) in materialov.
29. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na samostoječe table oziroma stenske table, plakatne stebre in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, usmerjevalne table, turistične informacijske table, označevalne table objektov kulturne dediščine in varstva narave, transparenti, platna na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb in podobno.
30. Obstoječi legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom 1967.
31. Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu), ter 20 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.
32. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega vodno in priobalno zemljišče.
33. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.
34. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo ter zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
35. Podstrešje (p) je del stavbe, katerega neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
36. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni mogoče, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
37. Predhodne arheološke raziskave zajemajo vse metode in postopke za določitev in ohranitev arheoloških najdb in struktur po predpisih o varstvu kulturne dediščine, vključno z poizkopavalnimi analizami in postopki za ohranitev arhiva najdišča; obseg arheoloških raziskav za vsak posamezen poseg določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
38. Priobalno zemljišče: zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (Krka) 15 metrov od meje vodnega zemljišča (oziroma najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča zunaj območja naselja), na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča, če predpis s področja voda ne določa drugače.
39. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.
40. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
41. Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine in ki ni kulturni spomenik.
42. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
43. Soliter je drevo z obsegom 25 – 30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.
44. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.
45. Sprememba namembnosti objekta je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se spremenil njegov zunanji videz, a se povečajo vplivi objekta na okolico.
46. Sprememba rabeobjekta je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.
47. Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.
48. Stanovanjska stavba za posebne namene je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
49. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki se izdela v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor s področja graditve objektov. Strokovno prostorsko preveritev izdela in utemelji pooblaščen inženir stroke, ki ustreza vrsti posamezne prostorske ureditve ali posega, in z njo utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacijo degradiranih prostorov, ter določi podrobne izvedbene pogoje. Strokovno prostorsko preveritev potrdi drug prostorski načrtovalec (ki ni pripravil te strokovne prostorske preveritve), ki ga izbere Občina, in mora imeti licenco in izkušnje z vodenjem izdelave občinskih prostorskih načrtov ali urbanističnih načrtov ali občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
50. Varovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
51. Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, predviden za načrtovano GJI, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
52. Varovalni pas GJI obsega prostor obstoječe GJI, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
53. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).
54. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
55. Vinska klet je gospodarski objekt z visoko tehnološko opremo za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter pridelavo in shranjevanje vina. Del površin lahko zavzemajo prostori za degustacijo, točenje vina in občasno bivanje.Zasnova objekta se podreja tehnologiji kletarjenja in transporta.
56. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
57. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
58. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.
59. Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je potrebno za potek prometa.
60. Železniško postajališče je železniški infrastrukturni objekt, ki je po velikosti (tako števila potnikov, števila vlakov kot same velikosti objekta), nudenju storitev in uslug ter pomembnosti, manjši kot železniška postaja.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in drugi predpisi.
(3) Kadar se pomen izrazov iz tega člena in iz drugih členov tega odloka, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2.1 Splošne določbe
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(stanje in značilnosti prostorskega razvoja občine)
(1) Občina Ivančna Gorica se je leta 1994 oblikovala iz dela nekdanje Občine Grosuplje. S površino 227 km2 in 137 naselji v 12 krajevnih skupnostih je ena večjih občin v Sloveniji. Ob zadnjem popisu prebivalstva (2002) je v občini živelo 13.567 prebivalcev, po podatkih Statističnega urada RS na dan 1. 1. 2013 pa 15.810 prebivalcev. Občinsko središče je Ivančna Gorica z 2.036 prebivalci (na dan 1. 1. 2013).
(2) V obdobju od leta 1995 do 2010 je imela Občina Ivančna Gorica stalen presežek priseljenih prebivalcev glede na odseljene (povprečno 155 prebivalcev na leto), medtem ko je bil naravni prirast šibkejši. Število prebivalcev občine je torej naraščalo predvsem zaradi priseljevanja.
(3) Zgostitveno območje poselitve je na območjih doline Višnjice, Stiškega in Muljavskega polja ter Šentviške kotline. Za območje Suhe krajine je značilno izseljevanje in upad prebivalstva, zato Suha krajina spada med redkeje naseljene pokrajine v Sloveniji, gosteje je naseljena le dolina Krke. Poleg občinskega središča Ivančne Gorice so večja naselja še Višnja Gora, Stična, Šentvid pri Stični, Muljava, Krka, Fužina-Zagradec in Ambrus.
(4) Skozi občino potekata avtocesta (A2, Ljubljana–Obrežje), ki poteka po X. evropskem prometnem koridorju, in glavna železniška proga (Ljubljana–Metlika), ki povezujeta Ljubljano z jugovzhodno Slovenijo. V občini je več regionalnih cest, ki potekajo v smereh: vzporedno z avtocestno smerjo, po dolini Temenice od Biča proti Litiji, po dolini Krke, od Zagradca proti Ambrusu ter od Krke proti Mlačevem. Na območju občine je pet železniških postaj: Višnja Gora, Zgornja Draga, Ivančna Gorica, Radohova vas in Šentvid pri Stični.
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Prostorski razvoj Občine Ivančna Gorica je skladen s prostorskimi cilji in zasnovami, sprejetimi na ravni države Slovenije, ter z mednarodnimi izhodišči trajnostnega razvoja, ki gradijo na medsebojnem povezovanju in usklajevanju gospodarskega, prostorskega, družbenega in okoljskega sistema.
(2) Prostorski razvoj občine mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora.
(3) Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov:
– Ivančna Gorica se s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje na omrežje središč nacionalnega pomena (predvsem na Ljubljano in Novo mesto) ter na medobčinska središča Grosuplje, Trebnje, Litijo;
– na lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvijajo predvsem pomembnejša lokalna središča in lokalna središča;
– v pomembnejših lokalnih središčih se spodbuja razvoj storitvenih in oskrbnih funkcij in delovnih mest. V pomembnejša lokalna središča se umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost;
– lokalna središča zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnega središča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij. V naseljih, ki so zaposlitvena središča območij s posebnimi razvojnimi problemi, se oblikuje manjša območja za gospodarske dejavnosti;
– spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine;
– v urbanih naseljih na podeželju se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije;
– nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij. Bistven poudarek je na prenovi obstoječih naselij (notranji razvoj naselij);
– območje Občine Ivančna Gorica spada v dolenjsko arhitekturno regijo. Z gradnjo in drugimi posegi v prostor se ustvarjata prepoznaven red v prostoru in racionalna organizacija dejavnosti. Prednostna je prenova, ohranjanje oblikovne prepoznavnosti v naseljih, kjer se razvija turizem.
(4) Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica so:
– skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami državnih prostorskih aktov in z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja in ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot,
– povezanost s sosednjimi in drugimi občinami, s katerimi si deli nekatere upravne funkcije in medobčinsko gospodarsko javno infrastrukturo, kot so občine Grosuplje, Litija, Šmartno pri Litiji, Dobrepolje, Mestna občina Ljubljana, Trebnje, Žužemberk idr.,
– ohranjanje temeljnih značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine,
– ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine,
– občina ima podeželski značaj, poleg tega pa je v bližini nacionalnega središča, kar je privlačno za bivanje in razvoj turizma, katerega potenciali so premalo izkoriščeni,
– dobra prometna dostopnost omogoča razvoj dejavnosti v prostoru, še posebej v vodilnih naseljih v bližini avtoceste, na drugi strani pa je dobra dostopnost tudi vzrok za povečanje dnevnih migracij v druge občine.
(cilji prostorskega razvoja občine in razvojni projekti)
(1) Občina okrepi svojo vlogo v okviru Ljubljanske urbane regije in širše. Ivančna Gorica okrepi svojo vlogo v omrežju naselij in postane moderno ter v širšem prostoru prepoznavno občinsko središče. Občina sprejme prostorske in druge ukrepe za spodbujanje povečanja števila prebivalcev in razvoj delovnih mest.
(2) Občina spodbuja uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij. Poselitev se usmerja v večja naselja. Preprečuje se nadaljnje širjenje razpršene gradnje.
(3) Zagotavljajo se zadostne površine za razvoj obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Omogoča in spodbuja se razvoj turističnih in športno-rekreativnih dejavnosti. Razvija se javna družbena infrastruktura.
(4) Občina spodbuja izboljšanje prometne dostopnosti in opremljenosti. Spodbuja se razvoj javnega potniškega avtobusnega in železniškega prometa, oboje v navezavi na sistem »parkiranj in se odpelji« (P+R). Spodbuja se razvoj nemotornih prometnih oblik, kot je kolesarjenje in pešačenje v navezavi na stanovanja ter omrežja turističnih in športno-rekreativnih programov. Vzpostavi se omrežje varnih javnih kolesarskih poti.
(5) Zagotavlja se ustrezna opremljenost celotnega območja občine z gospodarsko javno infrastrukturo.
(6) Zagotavlja se ohranjanje naravnih in ustvarjenih kakovosti in prepoznavnosti.
(7) Razvoj občine upošteva omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč. Zagotavlja se varstvo ljudi, živali in premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(8) Vse to prispeva k doseganju okoljskih ciljev: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.
(9) Razvojni projekti občine so:
– izgradnja južne povezovalne ceste in zahodne obvoznice od Ivančne Gorice do Stične,
– izgradnja in rekonstrukcija povezave vzdolž železniške proge v Višnji Gori in prekategorizacija le-te v regionalno cesto ter obenem prekategorizacija obstoječe regionalne ceste skozi staro mestno jedro Višnje Gore v lokalno cesto,
– ureditev obvoznice Šentvida,
– ureditev sistema »parkiraj in se odpelji« (P+R) v Ivančni Gorici in Višnji Gori,
– ureditev prometno logističnega centra,
– vzpostavitev omrežje varnih javnih kolesarskih poti v navezavi na stanovanja in omrežje turističnih in športno-rekreativnih programov,
– nadgradnja kanalizacijskega sistema,
– nadgradnja vodovodnega sistema in prevzem vodovodnih sistemov občine v okviru gospodarske javne infrastrukture,
– ureditev zbirnega centra za prevzem in predelavo gradbenih odpadkov,
– zagotovitev kakovostnega komunikacijskega omrežja,
– ureditev trajnostne eko-soseske Marof s centrom zdravja na območju nekdanje farme Stična,
– ureditev sistem varstva starejših občanov – vzpostavitev medgeneracijskih centrov, varovanih stanovanj in oskrbe na domu,
– razvoj družbene infrastrukture: zagotovitev ustreznih objektov za vzgojo in izobraževanje ter rekreacijo, ureditev turističnih lokacij in turistično informacijskih centrov,
– razvoj gospodarskih dejavnosti: gospodarska cona Ivančna Gorica, regijski center za pridobivanje biomase, podjetniški inkubator,
– postopna nadgradnja urbanistično-arhitekturne in krajinske podobe naselij.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
10. člen
(zasnova prostorskega razvoja občine)
(1) Prostorski razvoj temelji na usklajenih pristopih ohranjanja in varovanja obstoječih kakovosti, prenove razvrednotenih območij ter krepitve nezadostno razvitih funkcij in kakovosti v prostoru.
(2) Intenziven prostorski razvoj v navezavi na dobro prometno dostopnost na železnico, avtocesto in regionalne ceste se spodbuja na širšem območju občinskega središča Ivančna Gorica s Stično. Na tem območju se intenzivno razvijajo centralne dejavnosti (predvsem družbene in oskrbne), stanovanja in gospodarske cone. Obenem se varujejo ohranjene naravne prvine, ki zagotavljajo kakovost bivanja – gozdovi in gozdni otoki, parkovne in druge zelene površine, tudi športne. Na Stiškem polju med Ivančno Gorico in Stično se ohranja in razvija kmetijstvo, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje bivalnih kakovosti in zdravja ljudi v obeh naseljih.
(3) Poudarjen prostorski razvoj v navezavi na dobro prometno dostopnost na avtocesto in regionalne ceste ter na železnico se spodbuja v naseljih vzhodno in zahodno od občinskega središča ter ob regionalni cesti proti Litiji, to je na širšem območju Višnje Gore na zahodu ter na širšem območju Šentvida pri Stični, Temeniške doline, Doba pri Šentvidu in Hrastovega Dola na vzhodu. V Višnji Gori se zagotavljajo pogoji za intenziven gospodarski razvoj območij vzdolž avtoceste in železnice, za razvoj družbene infrastrukture in turizma v navezavi na prenovo jedra Višnje Gore in za razvoj stanovanjske poselitve na ugodnih legah. Na vzhodu, predvsem v Šentvidu pri Stični, Sobračah, Temenici, Radohovi vasi, Dobu pri Šentvidu in Hrastovem Dolu se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, storitvenih in gospodarskih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj in turizma. Hkrati se v tem prostoru (na zahodu in vzhodu) predvsem na hribovitih območjih omogoča ohranjanje manjših naselij ter se omejuje razpršena pozidava.
(4) Vzdržen prostorski razvoj v navezavi na regionalno cesto, kmetijstvo in naravne vire v osrednjem delu občine ob spodnjem toku Višnjice – v naselju Muljava in na širšem območju Muljavskega polja. Predvsem na Muljavi se spodbuja razvoj družbene infrastrukture in centralnih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj, kmetijstva in turizma. Druga naselja se razvijajo predvsem v navezavi na Muljavo in na občinsko središče, ki je s tega območja dobro dostopno.
(5) Vzdržen prostorski razvoj v dolini Krke v navezavi na regionalne ceste in naravne vire v dolini Krke. Tu se spodbuja razvoj turizma v navezavi na reko Krko ter razvoj kmetijstva (tudi vinogradništva). Predvsem v naseljih Krka in Zagradec – Fužina se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, centralnih dejavnosti za območje doline Krke in stanovanj. Omejuje se razpršena gradnja, urejajo se vinogradniška ter počitniška območja. Smiseln je intenzivnejši turistični razvoj, ki mora biti usmerjen in nadzorovan, ob upoštevanju ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in drugih prostorskih kakovosti.
(6) Zadržan prostorski razvoj v navezavi na naravne vire se načrtuje predvsem na skrajnem severnem in južnem delu občine. Tu je razvoj je usmerjen predvsem na vzdrževanje (ohranjanje) poselitve na območjih obstoječih naselij ter ohranjanja kulturne krajine pred zaraščanjem. Zagotavljajo se pogoji za razvoj dejavnosti, ki so v tesni navezavi na naravne vire (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo ipd.) ter turizem, ki mora biti usmerjan in nadzorovan ter vezan predvsem na obstoječe potenciale v prostoru. Na severnem delu občine se razvoj usmerja predvsem v naselje Metnaj, na južnem delu občine pa predvsem v naselje Ambrus. Ambrus se razvija kot lokalno središče, s potrebnimi površinami za stanovanjsko gradnjo, ustrezno družbeno infrastrukturo ter storitvenimi in gospodarskimi dejavnostmi za zadovoljevanje potreb svojega gravitacijskega območja (južnega dela občine).
(7) Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. I.
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1) Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila različnih tipov in velikosti stanovanj v obstoječih naseljih in predvsem v večjih središčih, načrtujejo pa se tudi zgostitve in zaokrožitve obstoječih poselitvenih območij. Pri tem upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do osrednjih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanj se zagotavlja racionalna raba prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih in varčevanje z energijo. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.
(2) Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, in sicer predvsem v gospodarskih conah Stransko polje, Malo Hudo in Škrjanče v Ivančni Gorici ter Višnja Gora, Zagradec in Ambrus. Izboljša se ponudba kvalitetnih delovnih mest, predvsem na območju Ivančne Gorice, Višnje Gore, Šentvida ter Stične, v manjši meri pa tudi na območju drugih lokalnih središč, tako da si ta naselja ne konkurirajo, temveč si medsebojno dopolnjujejo ponudbo. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.
(3) Razvoj oskrbnih in storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na funkcionalno zaokrožena območja v pomembnejših lokalnih središčih Ivančna Gorica in Višnja Gora ter v lokalnih središčih Šentvid, Stična, Zagradec-Fužina, Muljava, Krka, Ambrus in središču lokalnega pomena Temenici. Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter spodbujajo se nove površine ter ureditve za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti, skupaj z ustrezno dostopnostjo, da se doseže visoka kakovost oskrbe prebivalcev in za ohrani zadostno število prebivalcev v posameznem gravitacijskem območju oskrbnih središč.
(4) Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistična rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj turizma na podeželju oziroma na kmetiji, predvsem z dopolnilnimi dejavnostmi in z omogočanjem ureditve novih nočitvenih kapacitet v obstoječih okvirih naselij na podeželju. Zaradi obsežnih območij ohranjene narave se razvijajo različne oblike turizma, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo in izletništvo zlasti na hribovitih območjih na severnem in zahodnem delu občine ter kopališča v naravnem okolju in vodni športi ob Krki). Spodbuja se razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulturne dediščine (prezentacije in ogledi kulturnih spomenikov in razvoj turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti na območjih izjemnih krajin) ter s prireditvami (Stična – samostan, tradicionalne množične prireditve, Muljava – prezentacija Jurčičeve domačije in prireditve, Višnja Gora in Šentvid pri Stični – trški jedri). Ohranjata in razvijata se dejavnosti motokrosa na lokaciji v Culkarjevi dolini nad Šentvidom ter športno letenje s spremljajočimi dejavnostmi na vzletišču pri Šentvidu.
(5) Sanirajo se obstoječa območja počitniške razpršene gradnje Debeli hrib, Čagoški hrib, Vrh pri Višnji Gori, Kriška vas, Pristava pri Višnji Gori, Gabrovčec, Podbukovje in druga zaokrožena območja razpršene gradnje. Ta območja se urejajo z zgoščanjem pozidave, z uvajanjem obveznih gradbenih linij, z zasaditvami potez vegetacije ob glavnih smereh v prostoru, s komunalnim opremljanjem vključno z ureditvijo cestnega omrežja in z drugimi ukrepi.
(6) Urejajo se obstoječa vinogradniška območja Debeli hrib, Čagoški hrib, Ambruški vinogradi, Boveljska gora, Češnjice pri Zagradcu in Valična vas in druga območja razpršene poselitve. Ta območja se urejajo z ohranjanjem kulturne (vinogradniške) krajine, tipološkim poenotenjem (vinogradniških) objektov in s komunalnim opremljanjem vključno z ureditvijo cestnega omrežja in z drugimi ukrepi.
(7) Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve. To je podprto z razmeščanjem centralnih funkcij, družbenih, gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter stanovanj, pa tudi z zagotavljanjem prometne dostopnosti in povezovanjem z drugimi občinskimi in regionalnimi središči ter z opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Ivančna Gorica se razvija kot pomembnejše lokalno središče – občinsko središče, kot intenzivno upravno, gospodarsko, oskrbno, zaposlitveno, stanovanjsko in kulturno-turistično občinsko središče. Pospešuje se intenziven gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za industrijske, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta. Realizirajo se nova območja za organizirano stanovanjsko gradnjo različnih tipov in gostot. S tem se poveča koncentracija prebivalstva v Ivančni Gorici in se zmanjšajo težnje po razselitvi in razpršitvi stanovanjske gradnje v manjša naselja in na območja razpršene poselitve.
(3) Višnja Gora se razvija kot pomembnejše lokalno središče – središče občinskega pomena, kot gospodarsko, oskrbno, zaposlitveno, stanovanjsko in kulturno-turistično središče. Pospešuje se intenziven gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za industrijske, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta in območja za organizirano stanovanjsko gradnjo različnih tipov in gostot. Načrtuje se prenovo zgodovinskega jedra Višnje Gore.
(4) Lokalna središča so Stična, Šentvid pri Stični, Muljava, Krka, Zagradec-Fužina in Ambrus. To so gospodarska, zaposlitvena, oskrbna, stanovanjska in kulturno-turistična središča, večji obstoječi oskrbni centri in zaposlitvena središča, ki imajo oziroma se v njih razvijajo javni programi, kot so osnovna šola, vrtec, cerkev s pokopališčem, oskrbne, industrijske-obrtne dejavnosti ipd. Ležijo v prostoru pomembne razvojne osi oziroma območja intenzivnega razvoja, na ravninskih območjih ob pomembnih prometnicah. Omogoča se razvoj gospodarskih dejavnosti, storitev in stanovanj ter ohranja in razvija bivanje v kakovostnih bivalnih okoljih. Dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bivanje, se usmerja v gospodarske cone. Zaradi slabe dostopnosti in demografske ogroženosti se krepi vlogo Ambrusa na južnem delu občine, da se vzpostavlja razvojno središče južnega dela občine.
(5) Središča lokalnega pomena so Metnaj, Mekinje, Sobrače, Temenica, Radohova vas, Dob pri Šentvidu in Hrastov Dol. Zaradi redkejše poselitve in slabe dostopnosti ter demografske ogroženosti se krepi vlogo Metnaja, Temenice in Hrastovega Dola ter nekaterih drugih naselij na severnem in vzhodnem delu občine. To so naselja, ki imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij, preostali sedeži krajevnih skupnosti v občini, ki so hkrati manjši oskrbni centri ali zaposlitvena središča. Poleg njih spadajo sem ostala pomembnejša naselja, v katerih so posamezni javni programi, kot so osnovna šola, cerkev s pokopališčem, gasilski dom, pomembnejše oskrbne ali obrtne dejavnosti. Središča lokalnega pomena ležijo na območjih izven najpomembnejših razvojnih osi, pretežno ob regionalnih cestah. Spodbuja se ohranjanje prebivalstva, omogočajo se zadostne površine za stanovanjsko gradnjo v okviru organizirane gradnje. Omogoča se razvoj storitev in gospodarskih dejavnosti, ki ne bodo motile bivanja, vendar na za to ustreznih lokacijah. Razvoj mora biti zadržan – omejuje se neustrezne dejavnosti in se ob tem upošteva naravne in ustvarjene danosti.
(6) Preostala naselja v občini so opredeljena kot podeželska naselja, saj so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij, v njih sta prevladujoča programa bivanje, in kmetijstvo. V teh naseljih je bistveno predvsem ohranjanje prebivalstva in možnosti za razvoj dejavnosti, ki so združljive s podeželskim bivalnim okoljem. Tu se ne predvidijo večje širitve območij za gradnjo, vendar se tem naseljem omogoči prostorski razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva.
(7) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom, ki imajo že izraženo ali predvideno pomembnejšo turistično funkcijo. Na teh lokacijah se turistična funkcija, ki je bodisi vodilna dejavnost na tem območju bodisi spremljevalna, ohranja in ustrezno razvija, ob upoštevanju specifičnosti posameznih turističnih dejavnosti in ob upoštevanju prostorskih potencialov in omejitev.
(8) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Razvijata se prometna in telekomunikacijska infrastruktura in s tem se omogoča hitrejšo fizično dostopnost do dobrin skupnega pomena ter se spodbuja razvoj novih tehnologij za omogočanje dostopnosti do informacij in storitev na daljavo.
(2) Obstoječe avtocestno omrežje je predvideno za širitev za en prometni pas.
(3) Predvidene so obvozne ceste oziroma novi cestni koridorji v naseljih Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični in Višnja Gora.
(4) Predvidene so rekonstrukcije neustreznih odsekov obstoječega cestnega omrežja. Na posameznih odsekih regionalnih in lokalnih cest, ki potekajo skozi naselja, se hišne priključke in priključke drugih cest uredi z namenom zagotavljanja večje preglednosti in varnosti, zgradijo se pločniki, avtobusna postajališča, obnovi oziroma postavi se ustrezna prometna signalizacija ter zagotovijo se zadostne površine za mirujoč promet.
(5) Spodbujata se cestni in železniški javni potniški promet. Uredi se sistem »parkiraj in se odpelji« v širšem območju železniških postaj Ivančna Gorica in Višnja Gora. V ta namen se železniški tovorni terminal prestavi iz jedra Ivančne Gorice na območje železniške postaje Višnja Gora.
(6) Vzletišče Šentvid se uredi severno od vasi Dob.
(7) Daljinska in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa v obvodnem prostoru Krke in Višnjice ter Temenice. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze.
(8) Naselja, ki nimajo centralnih funkcij, imajo prednost pri izboljšanju prometnega omrežja in javnega prevoza do najbližjega oskrbnega središča.
(9) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. II.a in II.a.1.
(območja razvoja dejavnosti v krajini)
(1) Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se v čim večji meri ohranjajo, na območjih zaraščanja kmetijskih površin se spodbuja ponovna kmetijska raba tal. Intenzivnost kmetijske obdelave se prilagodi pridelovalnemu potencialu posameznih območij in omejitvenim dejavnikom, ki izhajajo iz ciljev ohranjanja zdravega bivalnega okolja, narave, kulturne dediščine, vodnih virov, prepoznavnosti prostora..
(2) Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine (Muljavsko polje, območje Šentvida pri Stični in Doba ipd.). Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije (območje Krke, Temenice in Višnjice, sklenjena gozdna območja ter suhi travniki in mozaična izmenjava obdelovalnih površin, pašnikov in gozdnih zaplat v Suhi krajini). Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine, po potrebi pa tudi z izvajanjem komasacij in melioracijskih ukrepov za izboljšanje možnosti za obdelavo tal.
(3) Spodbuja se razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na podeželju, tudi v okviru razvoja turizma in prizadevanj za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(4) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Ohranjajo, vzpostavljajo in oblikujejo se gozdni robovi ter skupine drevja, posamezna drevesa, živice, protivetrni pasovi in omejki zunaj gozda.
(5) Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja predvsem v kamnoloma Podsmreka in Sobrače. V primeru izkazanega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin se po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehta, če je smotrno opredeliti nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin.
(6) Območja razvoja dejavnosti v krajini so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI.
(območja ohranjanja prepoznavnosti)
(1) Zagotavlja se ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Ivančna Gorica, kot primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, predvsem na območjih izjemnih krajin: izvir Krke in Trebnja Gorica, dolina zgornje Krke med izvirom in Fužino, območje med Oslico, Leščevjem, Kravjakom in Laškovcem, Muljavsko polje, območje med Kitnim vrhom, Gabrovko in Tolčanami, dolina zgornje Temenice na območju Radanje vasi in Vrha pri Sobračah, območje med Leskovcem, Selami pri Višnji Gori in Kamnim Brdom, območje med Metnajem, Dobravo in Pristavo nad Stično, območje med Šentpavlom, Radohovo vasjo in Dobom pri Šentvidu, območje med Kalom, Ambrusom, Primčo vasjo, Višnjami in Brezovim Dolom ter območje ob Sušici in Trebežu.
(2) Ohranjajo se posamezne prvine prepoznavnosti krajine na območju občine, kot so gozdna območja v Suhi krajini in na osredjem ter severnem delu občine, dolina Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice, lehnjakovi pragovi in otoki), značilni vzorci poselitve (strnjene vasi), naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače in ponekod skale na površju), ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače) ter značilni arhitekturni členi (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev, gradovi) in značilna zgradba vinogradniških krajin (Velike in Male Reberce).
(območja ohranjanja naravnih kakovosti)
Naravne kakovosti prostora, ki so največje na območju Krke, Temenice, Višnjice in drugih vodotokov ter obvodnega sveta, zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavljata ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) GJI se razvija tako, da so zagotovljene trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda na celotnem območju občine.
(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. IIa, IIa.1, IIb in IIc.
2.4.1 Prometna infrastruktura
(prometna infrastruktura)
(1) Omrežje državnih cest se prenovi, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo obvozne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami lokalnih cest.
(2) Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje omogočajo dober dostop do gospodarskih con in območjih storitvenih dejavnosti ter do pomembnejših turističnih točk. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo.
(3) Ob gradnji, rekonstrukciji ali investicijsko vzdrževalnih delih na državnih in občinskih cestah se po potrebi načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke.
(4) V sklopu urejanja cestnega omrežja se gradnjo novih in rekonstrukcije obstoječih cestnih povezav rešuje skupaj s sosednjimi občinami.
(5) V delih naselij, ki so varovani kot kulturna dediščina, se prometne ureditve podrejajo varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine.
(1) Vzdržujejo in prenavljajo se vse lokalne ceste in javne poti, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v pomembnejše lokalno središče in občinsko središče Ivančno Gorico, v pomembnejše lokalno središče Višnja Gora ter v lokalna središča Stična, Šentvid pri Stični, Muljava, Zagradec – Fužina, Krka in Ambrus. Vzdržuje in prenavlja se tudi lokalno cestno omrežje za dostop do pomembnejših lokacij s turističnim pomenom.
(2) Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
(1) Zaradi zagotovitve gospodarnejšega in skladnejšega razvoja železniškega omrežja, izboljšanja življenjskih pogojev, varstva okolja in večje izbire prometnih sredstev se obnovi obstoječo železniško povezavo nacionalnega pomena Ljubljana–Metlika ter vse obstoječe postaje v Občini Ivančna Gorica.
(2) Uredijo se nova izvennivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.
(3) Železniški tovorni terminal se prestavi iz jedra Ivančne Gorice na območje železniške postaje Višnja Gora.
(omrežje kolesarskih stez (poti) in pešpoti ter (drugih) rekreacijskih poti)
(1) Zagotavljajo se površine za varno odvijanje mirujočega in peš prometa v vseh naseljih.
(2) Zgradijo se omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze.
(3) Vzpostavi se sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav.
(4) Uredijo se kolesarske steze do turističnih območij po dolini Krke ter do drugih turističnih krajev oziroma območij.
(5) Državne kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po maloprometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.
(6) V Ivančni Gorici, Višnji Gori, Stični, Šentvidu pri Stični, Muljavi, Zagradcu s Fužino, Krki in Ambrusu se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki se postopno dopolnjuje s sekundarnimi in rekreacijskimi kolesarskimi povezavami.
(7) Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa v obvodnem prostoru Krke ter po počitniških in vinogradniških območjih. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.
(8) Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.
(9) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.
(10) Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
(1) V Ivančni Gorici, Višnji Gori, Stični, Šentvidu pri Stični, Muljavi, Zagradcu s Fužino, Krki in Ambrusu ter na območjih s centralnimi dejavnostmi v drugih naseljih se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami in glede na prostorske možnosti in omejitve tudi s parkirnimi hišami.
(2) Gradnja novih javnih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter za stanovalce.
(3) Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (mestno jedro Višnje Gore, stanovanjske soseske ipd.) in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, poleg tega se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin.
(4) Urejene parkovne površine in zelenice se v strnjenih mestnih jedrih oziroma jedrih naselij ne namenjajo za parkiranje.
(5) Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar zunaj naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.
(6) V naseljih Ivančna Gorica in Višnja Gora se uredijo površine za sistem »parkiraj in se odpelji«.
Na območju severno od vasi Dob, pod gričem Grič je predvidena ureditev vzletišča.
(1) Med Ivančno Gorico in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet.
(2) Za vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa se prilagodijo in razširijo avtobusne proge, tako da se stikajo med seboj in z železniškimi postajami ter da so vozni redi vlakov in avtobusov čim bolj usklajeni. Posodobi in razširi se ponudba železniškega potniškega prometa, da so vlaki hitrejši, pogostejši, zmogljivejši in da je vozni red usklajen z avtobusnim. Uredijo se tudi površine za sistem »parkiraj in se odpelji«.
(3) Avtobusna postaja v Ivančni Gorici se ohrani na obstoječi lokaciji. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest.
(4) Železniške postaje v Ivančni Gorici, Višnji Gori, Zgornji Dragi, Radohovi vasi in Šentvidu pri Stični se ohranjajo na obstoječih lokacijah. Avtobusne in železniške postaje se preuredijo se v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo se obstoječa infrastrukturna omrežja za zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(2) Poveča se zanesljivost oskrbe in uredi se okoljska problematika odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe Ivančne Gorice in Višnje Gore ter lokalnih središč in zagotavljanje minimalnega infrastrukturnega (komunalnega) standarda manj razvitim, od razvoja odmaknjenim območjem.
(4) Gradnja lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato se zagotavlja, da načrtovanje in gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova obstoječih omrežij infrastrukture praviloma potekajo sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje oziroma s prostorskim razvojem. Razvija se komunalno in energetsko infrastrukturo v dveh, med seboj usklajenih smereh:
– s sanacijo stanja: na vseh obstoječih poselitvenih območjih in predvsem na območjih, kjer so objekti že zgrajeni, pa infrastruktura še ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacijo stanja z izgradnjo sistemov, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo varstva okolja in priključitev objektov na ustrezne infrastrukturne sisteme;
– z opremljanjem razvojnih območij v naseljih s pripadajočo infrastrukturo: za vsa nova poselitvena in razvojna območja se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.
(5) Z ustreznim prostorskim načrtovanjem se zagotovi smotrno rabo energije ter z načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako se zagotovi večnamenskost energetskih objektov, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše vključevanje v prostor.
(6) Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij zagotavlja tudi sanacija obstoječih poselitvenih območij, se izvajajo prioriteto.
(7) Za celotno območje občine se izdela program opremljanja zemljišč za gradnjo, s katero se programirajo nadaljnje aktivnosti opremljanja zemljišč za gradnjo vključno s terminskimi plani in viri finančnih sredstev. Programi opremljanja se izdelajo za območje celotne občine vsaj za obstoječo komunalno infrastrukturo, da je mogoče odmerjati komunalni prispevek. Za vse nove investicije se lahko izdelajo podrobni programi opremljanja – lahko za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za manjše posamezno območje ali za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.
(8) Za infrastrukturne vode se pridobi služnost poteka vodov po posameznih zemljiščih, zato se za novogradnje praviloma pripravlja občinske podrobne prostorske načrte za načrtovanje posameznih infrastrukturnih ureditev, s katerimi je mogoče pridobiti zemljišča za gradnjo tudi z uporabo instituta prisilne služnosti oziroma razlastitve.
(9) Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in na drugih občutljivih območjih praviloma izvajajo podzemeljsko in le izjemoma nad zemljo, če bi podzemeljska izvedba lahko bistveno ogrozila dele območij ohranjanja narave, arheološka območja oziroma druga občutljiva območja tal.
(10) Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se ustrezno sanirajo.
(11) Na območjih in v objektih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, je pri dopustnosti postavljanja objektov za telekomunikacijsko opremo oziroma pomožnih infrastrukturnih objektov treba upoštevati tudi varstveni režim, ki velja za posamezno enoto dediščine.
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Vodni viri se zaščitijo pred morebitnim onesnaženjem: formalno z določitvijo vodovarstvenih območij in aktivno prek nadzora dejavnosti v prostoru. Razvoj dejavnosti na vodovarstvenih območjih se skrbno načrtuje in nadzoruje tako, da ne bo prišlo do kakršnih koli vplivov na kakovost ali količino vodnih virov. Izvaja se sprotno spremljanje stanja vodnih virov ter sprotne izvedbe morebitnih potrebnih sanacijskih ukrepov Potencialni novi vodni viri se raziščejo in ustrezno zaščitijo.
(2) Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov usklajujejo s sosednjimi občinami.
(3) Namenska raba prostora na vodovarstvenih območjih mora biti usklajena s predpisi, s katerimi so zavarovani vodni viri.
(4) Izhodišče prihodnjega razvoja oskrbe s pitno vodo temelji na dosedanjem razvoju sistema vodooskrbe z dodatnimi obnovitvami, dograditvami in novogradnjami v sistemu tako, da se praviloma vsa poselitvena območja oskrbi z javnim vodovodom v upravljanju javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo.
(5) Na območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe (območja posameznih zaselkov in objektov, kjer je na poselitvenem območju manj kot 50 prebivalcev in poraba vode manjša kot 10 m3 na dan) in kjer priključitev na javno vodovodno omrežje ni mogoča, se oskrba s pitno vodo izvaja individualno iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Prostorski razvoj na teh območjih se omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
(6) Na vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se na teh območjih ne načrtujejo.
(7) Zasebni vodovodi na območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo zagotavlja v okviru javne službe, se predajo v upravljanje izvajalcu javne službe.
(8) Za zagotavljanje ustrezne vodooskrbe se predvidi nadomestna oskrba za zelo ranljiv kraški vodni vir Globočec. V ta namen se izvede ustrezne vodovodne povezave med Ivančno Gorico in Globočcem ter zagotovi dodatne količine pitne vode iz ostalih zajetij.
(9) Predvidena je izgradnja vodohrana Mali Videm, vodohrana Kuželjevec, vodohrana Mali Korinj, vodohrana Kamni Vrh in vodohrana Lučarjev Kal, izvede se vrtina Izirk z izgradnjo vodovoda Leskovška planota. Predvidena je izgradnja vodovoda Korinj ter povezava lokalnega vodovoda Sobrače z javnim vodovodom.
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) V sklopu zaščite vodnih virov ter zagotavljanja potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode je eden izmed prioritetnih ciljev izgradnja kanalizacijskih sistemov, prvenstveno na gosteje poseljenih ranljivih območjih.
(2) Odvajanje odpadne vode v kanalizacijo in čiščenje odpadne vode na čistilni napravi se v skladu z državnimi izhodišči (operativni program – novelacija) na območju občine Ivančna Gorica zagotovi na območju naselij Leskovec, Spodnje Brezovo, Dedni Dol, Višnja Gora, Metnaj, Velika Dobrava, Mekinje nad Stično, Gabrje pri Stični, Stična, Velike Češnjice, Male Češnjice, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Šentvid pri Stični, Vir pri Stični,Glogovica, Ivančna Gorica, Malo Hudo, Zgornja Draga, Spodnja Draga, Stranska vas ob Višnjici, Mleščevo, Mrzlo Polje, Veliko Črnelo, Škrjanče, Velike Pece, Dob pri Šentvidu, Gorenja vas, Muljava, Hrastov Dol, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebnja Gorica, Znojile pri Krki, Krška vas, Krka, Kitni Vrh, Fužina, Češnjice pri Zagradcu, Zagradec, Kal, Kamni Vrh pri Ambrusu, Ambrus, Primča vas, Brezov Dol in Višnje.
(3) Naselja Ivančna Gorica, Višnja Gora, Malo Hudo, Zgornja Draga, Spodnja Draga, Mleščevo, Mrzlo Polje, Škrjanče, Gorenja vas, Stična, Gabrje pri Stični, Mekinje nad Stično in Vir pri Stični imajo oziroma bodo imela urejen sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod na CČN Ivančna Gorica. Naselja Šentvid pri Stični, Petrušnja vas, Pristava vas, Male Češnjice, Velike Češnjice in Šentpavel na Dolenjskem imajo urejen sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod na CČN Šentvid pri Stični.
(4) Za vsa preostala naselja se prouči ekonomičnost izgradnje kanalizacijskega sistema z lastno čistilno napravo ali navezavo na čistilno napravo sosednjega naselja. Mogoča je tudi uporaba individualnih sistemov, kot so nepretočne greznice in male čistilne naprave, pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč.
(5) Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme.
(6) Odpadno padavinsko vodo se praviloma po najkrajši poti odvede v vodotoke ali ponika, kjer je to mogoče. Potencialno onesnažene padavinske vode se pred izpusti očistijo.
(7) Pri gradnji čistilnih naprav se zaradi ranljivosti podzemnih voda zagotovi najvišja možna stopnja čiščenja. Izpusti iz čistilnih naprav se praviloma ne načrtujejo neposredno v ponore in jame. Na iztoku iz čistilnih naprav se zagotovi merilno mesto za nadzor kakovosti očiščene vode. Čistilne naprave se locirajo v takšni oddaljenosti od vodotokov, da se zagotovi ohranjanje brežin in strug vodotokov.
(8) Postavitev in delovanje lokalnih čistilnih naprav mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Male čistilne naprave morajo biti izvedene skladno z določitvami predpisov, ki urejajo področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(1) Pri ravnanju z odpadki se spodbuja preprečevanje in zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, predelava in odstranjevanje), tako da na končno točko, t.j. odstranjevanje odpadkov pride le najmanjša možna količina že sortiranih in neproblematičnih odpadkov. Predvidena je izgradnja zbirnega centra za komunalne odpadke pri CČN Šentvid pri Stični in zbirnega centra za komunalne odpadke pri CČN Ivančna Gorica.
(2) Zbiranje odpadkov je v Občini Ivančna Gorica urejeno preko sistema odvoza komunalnih odpadkov ter mreže zbiralnic ločenih frakcij v naseljih. Predelava in odlaganje odpadkov poteka v centru za ravnanje z odpadki in odlagališču Špaja dolina.
(3) Na območju občine se lahko uredita zbirni center za prevzem in predelavo gradbenih odpadkov ter odlagališče inertnih gradbenih odpadkov na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in s pripravo OPPN.
(1) Zasnova oskrbe občine z energijo mora temeljiti na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetska zasnova občine, s katero se zagotovi stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo.
(2) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase in sonca.
(3) Za območja z razpršeno gradnjo izven urbanih območij se lahko v skladu z energetsko zasnovo občine opredelijo alternativne možnosti za komunalno opremljanje (lesna biomasa, sončna energija, male HE) in izrabo naravnih virov (uporaba kapnice, prečiščene že uporabljene vode iz gospodinjstva in podobno) za kar najmanjše investicije in posege v prostor.
(4) Na območju Občine Ivančna Gorica ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Najbližji skladišči za potrebe občine sta centralno skladišče v Zalogu pri Ljubljani in skladišče Ortnek v Občini Ribnica.
(5) Generalna zasnova oskrbe z električno energijo v največji meri izkorišča obstoječe stanje. Preko Občine Ivančna Gorica je predvidena izgradnja daljnovoda DV 2x110 kV Grosuplje–Trebnje. Predvidena je tudi izgradnja razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Ivančna Gorica. Z gradnjo RTP Ivančna Gorica se bo bistveno izboljšalo napetostno in oskrbno stanje v občini.
(6) Vzporedno z izgradnjo predvidenega daljnovoda DV 2x110 kV bo potekala tudi kablitev in vpeljava obstoječih 20 kV izvodov na območju širše okolice RP 20 kV Ivančna Gorica v predvideno RTP 110/20 kV Ivančna Gorica.
(7) Skladno z razvojem naselja Ivančna Gorica je predviden koncept oblikovanja 20 kV zemeljske zanke, ki bo prevzela napajanje večjega dela transformatorskih postaj na območju naselja.
(8) V sklopu dolgoročnega razvoja distribucijskega omrežja je predvidena podvojitev daljnovoda DV 20 kV Zagradec od RTP 110/20 kV Ivančna Gorica do odcepa za TP 20/0,4 kV Krka ter izgradnja 20 kV povezave med Ilovo Goro in Krko.
(9) Na območju občine je predvidena izgradnja enaindvajset novih transformatorskih postaj TP 20/0,4 kV. Novogradnje bodo potekale na območju naselij Stična, Mekinje nad Stično, Mala Dobrava, Čagošče, Temenica, Pristava pri Višnji gori, Zavrtače, Spodnja Draga, Velike Pece, Dob pri Šentvidu, Sela pri Dobu, Gorenja vas, Oslica, Krka, Podbukovje, Veliko Globoko, Fužina, Pristavlja vas, Gabrovka pri Zagradcu, Zagradec in Ivančna Gorica.
(10) Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, samo v primerih, če oskrba z energijo ni mogoča na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.
(11) V skladu s predpisi je določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na napetostni nivo daljnovoda, kar se upošteva pri posegih v prostor v bližini daljnovodnega omrežja.
(12) Preko območja občine je načrtovana gradnja prenosnega plinovoda M5 Vodice–MRP Jarše (Ljubljana)–Novo mesto. Načrtovana je gradnja merilno regulacijske postaje (MRP) Ivančna Gorica za oskrbo večjih poselitvenih območij v občini.
(13) Z izgradnjo prenosnega plinovoda se omogoči izvedba distribucijskega plinovodnega omrežja na gosteje poseljenem delu občine – predvidoma na širšem območju Ivančne Gorice, Stične in Šentvida pri Stični. Morebitni razvoj omrežja je smiseln še na območju Višnje Gore.
(14) Zemeljski plin bo predstavljal dolgoročni vir za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje v stanovanjskih naseljih in obrtno industrijskih conah oziroma predvsem na mestih večjega zgoščevanja odjema. S tem se poveča možnost uporabe plina v industriji in v napravah za soproizvodnjo toplote in energije.
(15) Do izgradnje plinovodnega omrežja se pri vseh večjih posegih praviloma preveri možnost začasne uporabe utekočinjenega naftnega plina, tako da se predvsem v novih in večjih soseskah ter ob večjih prenovah ali novogradnjah praviloma vgrajuje omrežje plinovodov, ki se do priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje napaja iz večjih postrojenj za utekočinjen naftni plin.
(16) V skladu s predpisi je določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo plinovoda, kar se upošteva pri posegih v prostor v bližini plinovodnega omrežja.
(1) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se bo v prihodnjih letih nadgradilo s sistemom UMTS, omogočena pa bo tudi vpeljava prihajajočih tehnologij.
(2) Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dopustna pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje, zmanjševanje moči oddajnikov, uporaba različnih anten, prilagajanje krajinski sliki itd.).
(3) Na območju občine so vključene telefonske centrale Telekoma Slovenije s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.
(4) V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na območjih novogradenj, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami v sklopu prenov naselij oziroma do vseh obstoječih objektov.
(5) Omrežje kabelske televizije in kabelskega interneta, ki je razvito v Ivančni Gorici, Viru pri Stični, Stični in Šentvidu pri Stični, se medsebojno poveže v enovit sistem, načrtovana je zgostitev odjema.
2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.5.1 Notranji razvoj, prenova in širitev naselij
(splošne določbe za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2) V pomembnejših lokalnih središčih, v lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.
(3) Počitniška gradnja se praviloma ureja z zapolnjevanjem obstoječih območij počitniške gradnje, kot prenova notranjih rezerv naselij ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij.
(notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se odstranijo, prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi.
(2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno (lahko tudi s sodobnimi arhitekturnimi principi) prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti.
(3) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in z grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
(4) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave.
(5) Razvrednotena območja in objekti se sanirajo s prenovo obstoječe oziroma opuščene dejavnosti ali z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč.
(6) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.
(1) Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(2) Zagotovi se prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška, trška in mestna jedra (naselbinska dediščina).
(3) Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov (vaška in trška in mestna jedra oziroma deli naselij).
(4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine.
(5) Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.
(6) Ohranjajo in prenavljajo se tudi druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in deli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (gradovi, cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.
(7) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.
(8) Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskih jeder Višnje Gore, Šentvida pri Stični, Stične ter jeder drugih naselij s še ohranjeno tradicionalno urbano strukturo in arhitekturnimi elementi (Krka, Zagradec, Fužina in drugi). Spodbuja se prenova kmetij, mlinov in drugih objektov, ki imajo kulturno-zgodovinski pomen.
(9) Prenova naselij, ki so spomenik ali registrirana nepremična kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskega načrta za prenovo, strokovne zasnove s konservatorskimi izhodišči in kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja pristojne službe s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1) Prostorske možnosti za razvojne dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2) Širitve naselij se načrtujejo kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, naravovarstvenih, kulturnovarstvenih, infrastrukturnih in drugih omejitev. Manjše širitve se načrtujejo kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč.
(3) Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in njihovega merila oziroma gabaritov.
(4) V pomembnejših lokalnih središčih in lokalnih središčih se stanovanja in druge dejavnosti načrtuje tudi v okviru prenov in sanacij degradiranih urbanih in krajinskih območij, s čimer se zagotovijo zaokrožitve in zgostitve pozidave.
(5) V preostalih naseljih so dopustne zaokrožitve in zgostitve pozidave manjšega obsega. Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih niso dopustni.
(6) Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na robove naselij, kar bo omogočalo bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno s 37. členom (urejanje razpršene poselitve) tega odloka.
(7) Pri načrtovanju širitev poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi na vplivnem območju kulturnega spomenika ali kulturne dediščine. V naseljih, kjer so posamezna območja varstva kulturne dediščine, se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.
(8) Območja razpršene poselitve se sanirajo na podlagi urbanističnih in krajinskih preveritev z zaokroževanjem.
2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometno dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih oziroma v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica).
(3) Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V lokalna središča in središča lokalnega pomena se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.
(4) Za ureditve gospodarskih con, zlasti pa za tiste na ranljivih območjih, se pri določanju novih površin in samih ureditev ter pri opredeljevanju namembnosti podrobneje preverijo tudi razmere na terenu. Na teh lokacijah je treba pred urejanjem novih površin in umeščanjem dejavnosti podrobneje preučiti možne negativne vplive izbranih dejavnosti na okolje ter predvideti ustrezne omilitvene ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih vplivov, bodisi z ustreznim mikrolociranjem, bodisi z zahtevnejšimi tehnološkimi rešitvami.
(5) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v pomembnejši lokalni središči in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi.
(6) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti.
(7) Kmetije se iz prostorsko utesnjenih lokacij v naseljih (brez ustreznih razvojnih možnosti) praviloma preseli na lokacije na robovih vasi.
(8) Na območju pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (večstanovanjska stavba, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo domovi za starejše občane, mladinski domovi, medgeneracijski centri in druge oblike skupnih nastanitev, kar se zagotavlja predvsem v večjih naseljih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter dober dostop do zdravstvene oskrbe in drugih oskrbnih dejavnosti.
(9) Izven pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč se spodbujajo prenove objektov in površin, potrebne površine za novogradnje pa se zagotovijo glede na velikost, vitalnost in komunalno opremljenost posameznega naselja.
(10) V vaških naseljih se spodbujajo dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ter za katere je mogoče urediti dostop in racionalno infrastrukturno opremo. Pod temi pogoji se razvijajo:
– centralne dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja),
– družbene dejavnosti kot so enote osnovnih šol, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.,
– turistične dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter
– mirne obrti in storitve, ki ne zmanjšujejo bivalnih kakovosti ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
2.5.3 Razpršena poselitev
(1) Na območju občine so se kot avtohtoni poselitveni vzorci oblikovale različne oblike razpršene poselitve, ki se ohranjajo:
a) razpršena poselitev – vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami na vinogradniških območjih in njihovih delih. Takšna območja so na Debelem hribu, Čagoškem hribu, Boveljski gori, Ambruških vinogradih, Češnjicah pri Zagradcu, pri Valični vasi ipd.
b) zaokrožena območja razpršene poselitve izven vinogradniških območij s skupinami objektov oziroma domačij so pri Peščeniku, Bukovici, Podsmreki, Leščevju, Kompoljah – Sušici, Bogi vasi idr.
c) razpršena poselitev izven vinogradniških območij kot posamezni objekti oziroma domačije, razpršene po celotnem območju občine:
– posamezne domačije, kmetije, stanovanjske hiše zunaj strnjenih naselij v okviru avtohtonega poselitvenega vzorca,
– turistične, rekreacijske in športne ureditve v odprtem prostoru,
– objekti v obvodnem prostoru Krke in drugih vodotokov (žage in mlini, ribogojnice ipd.),
– lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi,
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (gradovi, cerkve, kapelice, znamenja ipd.),
– ipd.
(2) Razpršena poselitev – vinogradniška območja in zaokrožena območja razpršene poselitve izven vinogradniških območij so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V.
(urejanje razpršene poselitve)
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe stavbe in druge ureditve ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Dopustna je gradnja novih ali nadomestnih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
(2) Pri načrtovanju objektov se upoštevajo kvalitete vzorca obstoječe razporeditve in velikosti objektov, tako da se s tem ohranjajo prostorska razmerja in druge značilnosti kulturne krajine.
(3) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, se ohranja skladnost med različnimi funkcijami posameznih območij. Obstoječa grajena struktura se oblikovno dopolnjuje tako, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, pri tem se zagotavlja smotrna raba prostora.
(4) Na robu strnjenih naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, katerih razvoj je v obstoječih strnjenih naseljih omejen ali so moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bodo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeni sodobno kmetovanje, neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.
(5) Zunaj naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti umeščene v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti, npr. rekreacijske ureditve, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, nove kmetije, za bivalno okolje moteči kmetijsko-gozdarski obrati, kot so npr. žage in živinorejske farme, pa tudi posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, spomenik, razstave na prostem).
(6) Vse umestitve objektov in ureditev zunaj naselij, predvsem pa njihovi programi, velikost območij ter funkcionalne navezave na naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo ter optimizirajo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev.
(urejanje vinogradniških območij)
(1) Vinogradniška območja se ohranjajo in razvijajo kot območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, vina, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki.
(2) Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, da se uredijo dostopi, da se določajo ustrezna namembnost, tipologija in oblikovanje objektov, ustrezne zasaditve, urbana oprema in druge zunanje ureditve.
(3) Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta.
(4) Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo.
(5) Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo na vinogradniških območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN določena najmanjša površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov.
2.5.4 Razpršena gradnja
39. člen
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Na območju občine se ukrepi za sanacijo razpršene gradnje, ki se pojavlja zunaj naselij kot posamične novejše stanovanjske stavbe, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti, usmerjajo glede na tipologijo tega pojava:
a) razpršena gradnja – počitniška območja, ki se pojavlja v obliki zaokroženih območij pretežno počitniške gradnje zunaj tradicionalnih in strnjenih naselij (npr. Kriška vas, Vrh nad Višnjo Goro, del Čagoškega hriba, del Debelega hriba, Pristava pri Višnji Gori, Gabrovčec – Virje). Ta območja se ohranijo kot stavbna zemljišča, urejajo in sanirajo se skladno s PIP za te EUP ali skladno z OPPN;
b) razpršena gradnja – zaokrožena območja, ki se pojavlja v obliki posameznih stavb oziroma skupin stavb, razpršenih po celotnem območju občine in se sanira tako, da se vključijo v območja naselij, se opredelijo kot novo naselje ali kot posebno zaključeno območje poselitve, če je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo ter ni v nasprotju z varstvenimi režimi in drugimi omejitvami v prostoru, ter se sanira s komunalnim opremljanjem;
c) posamična razpršena gradnja, ki se pojavlja v obliki posameznih stavb, razpršenih po celotnem območju občine, in se ji ne opredeli stavbno zemljišče, se ne vključi na območja naselij, se ne opredeli kot novo naselje ali kot posebna zaključena območja poselitve. Samo legalno zgrajena razpršena gradnja brez stavbnega zemljišča se sanira s komunalnim opremljanjem.
(2) Sanacija v obliki zgoščanja in zaokroževanja se dopusti pri tisti razpršeni gradnji, ki ima že obstoječa stavbna zemljišča, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.
(3) Nova razpršena gradnja se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev ter z opredelitvijo območij za kompleksno gradnjo.
(4) Razpršena gradnja – počitniška območja in zaokrožena območja so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V.
2.5.5 Urbanistično oblikovanje naselij
40. člen
(oblikovna podoba naselij)
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora, z ureditvami za racionalno rabo energije in trajnostni promet. Slednji vključuje tudi urejanje površin za pešce in kolesarje ter razvoj javnega potniškega prometa.
(2) Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je mogoče le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt
Za Ivančno Gorico, Višnjo Goro, Stično, Šentvid pri Stični, Muljavo, Zagradec – Fužino, Krko in Ambrus se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov.
(koncept razvoja naselja Ivančna Gorica)
(1) Območje urbanističnega načrta Ivančna Gorica obsega poleg strnjene pozidave občinskega središča še območje nekdanje farme Stična, gospodarsko cono Malo Hudo ter vasi Mleščevo in Mrzlo Polje ter gospodarsko cono Škrjanče južno od avtoceste. Celotno območje se v omrežju naselij razvija kot pomembnejše lokalno središče – občinsko središče. Prostorski razvoj je usmerjen predvsem v zapolnjevanje nepozidanih stavbnih zemljišč, tako stanovanjskih, gospodarskih, kot površin za centralne dejavnosti.
(2) Jedro Ivančne Gorice se v ožjem smislu razvija med železniško progo in regionalno cesto proti Šentvidu in Višnji Gori. Na tem območju so že razvite mestotvorne dejavnosti, s prenovo in dopolnilnimi gradnjami pa se območje celovito uredi v prepoznavno središče. V širšem smislu se jedro naselja nadaljuje v krakih proti avtocesti (trgovski centri ipd.), proti Stični in proti Šentvidu, kjer se razvijajo mestotvorne centralne dejavnosti: oskrbne, storitvene, družbene, turistične in druge. Južno od železniške proge (med železniško progo in avtocesto) se razvija novi center Ivančne Gorice z družbenimi in poslovnimi dejavnostmi ter stanovanjskimi površinami.
(3) Stanovanjska območja se širijo predvsem na območje med železniško progo in avtocesto na vzhodnem delu naselja, kot organizirana gradnja urbane stanovanjske pozidave. Stanovanja se urejajo tudi v jedru naselja, vendar podrejeno centralnim dejavnostim.
(4) Območje nekdanje farme Stična (Marof) se uredi kot visoko kakovostna stanovanjska soseska s spremljajočimi programi, kot prepoznavna celota na vizualno in mentalno izpostavljeni lokaciji sredi Stiškega polja, ob Stiškem potoku, na prometno dobro dostopni lokaciji med občinskim središčem in Stično.
(5) Šolski kompleks se razvija na obstoječi dobro dostopni lokaciji med Ivančno Gorico in Stično z ugodnimi možnostmi za širitev tako izobraževalnih kot športno-rekreacijskih površin.
(6) Gospodarske dejavnosti se razvijajo na treh lokacijah: med železniško progo in južno obvozno cesto (gospodarska cona Stransko polje), ob zahodni obvozni cesti (gospodarska cona Malo Hudo) ter južno od avtoceste (gospodarska cona Škrjanče). Te lokacije so osrednja območja za razvoj gospodarskih dejavnosti v občini in so zato občinskega in tudi regionalnega pomena. Iz območja tovarne Livar se dolgoročno zaradi konfliktne rabe (bližine strnjenih stanovanjskih območij) umaknejo proizvodne dejavnosti in se nadomestijo s centralnimi dejavnostmi.
(7) Ključna prvina zelenega sistema so ohranjeni gozdni otoki v neposredni bližini naselja ter obsežne kmetijske površine v zaledju, kar ustvarja privlačno in kvalitetno bivalno okolje. Pomembni prvini sta tudi Stiški potok in Višnjica, katerih obrežja se ohranjajo trajno nepozidana. Urejene zelene površine so razporejene po posameznih predelih naselja: športni center na zahodnem robu, športno igrišče pri šoli, parkovne površine ob stanovanjskih soseskah ipd., povezujejo se med seboj v celostno omrežje zelenih površin ter z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(8) Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura. Predvidi se prestavitev obstoječe regionalne ceste R3-646/1195, ki poteka skozi jedro naselja in nivojsko prečka železniško progo Ljubljana–Novo mesto. Potek prestavljene ceste – južne obvozne ceste se predvidi od skrajnega zahodnega dela naselja proti jugu, z izven nivojskim prehodom čez železniško progo, proti obstoječi regionalni cesti R1-216/1367. Severno od naselja Mrzlo Polje se predvidi nova državna cesta, ki bo povezovala regionalni cesti R1-216 in R3-646. Dostop do gospodarske cone Škrjanče se uredi z navezavo na obstoječo regionalno cesto R3-646 preko nadvoza čez avtocesto; po izgradnji nove državne ceste severno od naselja Mrzlo Polje se gospodarska cona priključi tudi nanjo z novo prometno povezavo.
(9) Na skrajnem zahodnem delu Ivančne Gorice, na mestu začetka prestavitve obstoječe regionalne ceste, se priključi predvidena lokalna cesta – zahodna obvoznica, ki napaja gospodarsko cono Malo Hudo, v nadaljevanju pa se pri šoli priključi na obstoječo lokalno cesto proti Stični. Na območju Ivančne Gorice se celovito urejata tekoči in mirujoči promet, slednji tudi z izgradnjo parkirnih hiš, ter peš in kolesarski promet. Uredi se sistem parkiraj in se odpelji.
(koncept razvoja naselja Višnja Gora)
(1) Višnja Gora ima tako zaradi lege tik ob avtocestnem priključku, kot zaradi bogatega zgodovinskega razvoja in številnih razvitih dejavnosti pomembno vlogo v omrežju naselij, razvija se kot drugo najpomembnejše naselje v občini, kot pomembnejše lokalno središče – središče občinskega pomena. Prostorski razvoj je usmerjen predvsem v zapolnjevanje nepozidanih stavbnih zemljišč, tako stanovanjskih, gospodarskih, kot površin za centralne dejavnosti. Razvoj območja kulturnega spomenika je usmerjen v njegovo prenovo, revitalizacijo, s poudarkom na izboljšavah obstoječega grajenega tkiva.
(2) Zgodovinsko jedro Višnje Gore se varuje v celotni, neokrnjeni in izvirni podobi. Posegi so podrejeni ohranjanju spomenika, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora in arhitektur. Za obstoj in razvoj spomenika se predvidi celovita prenova na osnovi konservatorskega načrta za prenovo. V skladu z zgodovinskim značajem mestnega jedra se ohranja stanovanjska funkcija, smiselno dopolnjena z javnim programom v pritličjih. Pobočja reliefnega pomola s starim mestnim jedrom se ohranjajo trajno nepozidana. Ohranjajo se kvalitetne vizure in prepreči se zlitje z novejšimi deli naselja. V širšem smislu se jedro naselja nadaljuje v kraku proti zahodu (do osnovne šole), kjer se razvijajo mestotvorne centralne dejavnosti: izobraževalne, oskrbne, storitvene, družbene, turistične in druge.
(3) Novo jedro Višnje Gore se ureja na dobro dostopnem območju v bližini avtocestnega priključka in železniške proge s postajo ter ob regionalni cesti. S prenovo se vzpostavi urejeno in prepoznavno novo mestno središče z mestotvornimi centralnimi dejavnostmi. Dejavnosti, ki niso združljive z naravo jedra naselja, se preselijo na ustreznejše lokacije.
(4) Obstoječa stanovanjska območja se zapolnjujejo, večja širitev je predvidena na južnem delu naselja, kjer se v obliki organizirane gradnje uredijo nove stanovanjske površine.
(5) Gospodarske dejavnosti se razvijajo na dobro dostopnih lokacijah ob avtocestnem priključku, ob železnici in regionalni cesti. V pasu med avtocesto, železnico in regionalno cesto se na vzhodnem robu naselja urejajo parkirne površine za tovorna vozila.
(6) Območje Žabjeka na severni strani avtoceste je zaradi vpliva hrupa z avtoceste ter neugodnih reliefnih pogojev omejeno za razvoj stanovanjskih površin. Ohranja in ureja se jedro Žabjeka s cerkvijo, pokopališčem in drugimi centralnimi dejavnostmi. Na zahodnem robu se tik ob avtocestnem priključku uredi območje centralnih ali sorodnih dejavnosti, ki so vezane na dobro prometno dostopnost in jim hkrati hrup z avtoceste ne prestavlja obremenitve.
(7) Ključna prvina zelenega sistema so ohranjeni gozdovi, ki segajo vse do strnjene pozidave in nepozidana pobočja reliefnega pomola pod starim jedrom. Obrežja Višnjica se ohranjajo trajno nepozidana. Urejene zelene površine so razporejene po posameznih predelih mesta: športne površine ob šoli ter na jugu starega jedra, športni center na skrajnem vzhodnem robu ob Višnjici, pokopališče v Žabjeku, zelene cezure ipd., med seboj se povezujejo v celostno omrežje zelenih površin ter z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(8) Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura. Večji del obstoječe regionalne ceste skozi mestno jedro se prekategorizira v lokalno cesto. Lokalna cesta na Polževo se v celoti prekategorizira v regionalno cesto. V regionalno cesto se delno prekategorizirata tudi lokalni cesti do priključnih ramp na avtocesto. Predvidi se odsek novogradnje regionalne ceste, ki v nadvozu prečka železniško progo Ljubljana–Novo mesto.
(koncept razvoja naselja Stična)
(1) Območje urbanističnega načrta Stična obsega poleg naselja Stična še naselja Gabrje na severu ter Vir in Kojino na jugovzhodu. Celotno območje se v omrežju naselij razvija kot lokalno središče. Prostorski razvoj je usmerjen predvsem v zapolnjevanje nepozidanih stavbnih zemljišč za stanovanja s pripadajočimi zelenimi površinami in centralnimi dejavnostmi.
(2) Stična se razvija v tesni navezavi na občinsko središče Ivančno Gorico, predvsem glede zadovoljevanja potreb po družbenih, oskrbnih, storitvenih in gospodarskih dejavnostih. Prostorsko se med njima trajno ohranja nepozidan prostor – Stiško polje ter gozdni otok med šolo in Virom, da naselji ohranjata svoj značaj in kvalitetnejše bivalno okolje.
(3) Jedro Stične zaznamuje območje kulturnega spomenika državnega pomena samostan Stična, ki je namenjeno redovnemu življenju cistercijanov in muzejski dejavnosti. Vsi posegi so podrejeni ohranjanju, sanaciji in prenovi spomenika. Izobraževalne, oskrbne, turistične in ostale mestotvorne dejavnosti se razvijajo izven območja spomenika, zlasti ob cesti proti Mekinjam ter v manjšem obsegu v jedru Vira. Stanovanjska območja se zapolnjujejo predvsem na območju Vira in Kojine.
(4) Ključna prvina zelenega sistema so ohranjeni gozdni otoki ob strnjeni pozidavi ter obsežne kmetijske površine na Stiškem polju, ki se skupaj z urejenimi zelenimi površinami (park ob samostanu, stadion, pokopališče, zelene cezure ipd.), povezujejo v celostno omrežje zelenih površin.
(5) Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.
(koncept razvoja naselja Šentvid pri Stični)
(1) Šentvid pri Stični se razvija kot lokalno središče. Prostorski razvoj je usmerjen v urejanje in razbremenjevanje jedra naselja, v krepitev stanovanjskih površin in družbenih dejavnosti ter v prometne ureditve.
(2) Jedro naselja se ohranja in ureja kot trško jedro z značilno pozidavo in morfologijo stavb. Spodbuja se razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti, predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih (izobraževalne, zdravstvene, kulturne ipd.).
(3) Nove površine za centralne dejavnosti se zagotavljajo ob novi glavni vpadnici v naselje, južno od starega jedra. Na vzhodnem robu naselja se uredi kompleks doma ostarelih, ki se s pešpotmi naveže na jedro naselja.
(4) Nova stanovanjska območja se v obliki organizirane gradnje urejajo na severnem delu naselja ter v neposredni bližini jedra naselja, kot povezava (zapolnjevanje, notranji razvoj naselja) med obstoječima vzhodnim in zahodnim krakom obcestne pozidave.
(5) Območje proizvodnih dejavnosti (tovarna Zmaj) se ohranja v obstoječem obsegu, ob potrebi po širitvi pa se celoten kompleks preseli v eno od gospodarskih con, to območje pa se nameni centralnim ali stanovanjskim dejavnostim.
(6) Razen pokopališča ter manjših ureditev pri posameznih objektih (šola, center za zdravljenje bolezni otrok ipd.) v Šentvidu ni urejenih zelenih površin, zato se urejajo predvsem v sklopu novih stanovanjskih površin in doma za ostarele ter ob Šentviškem potoku. Med seboj se povežejo v celostno omrežje zelenih površin ter z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(7) Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura. Predvidi se rekonstrukcija dela regionalne ceste z izgradnjo krožišča na vstopu v naselje z južne strani. Predvidi se nova lokalna cesta na severovzhodnem delu naselja kot vzhodna obvoznica Šentvida pri Stični.
(koncept razvoja naselja Muljava)
(1) Muljava ima kot dobro dostopno naselje v osrednjem delu občine pomembno vlogo v omrežju naselij, razvija se kot lokalno središče. Prostorski razvoj je usmerjen predvsem v zapolnjevanje nepozidanih stavbnih zemljišč, pri čemer se predvsem zapolni in oblikuje jedro naselja ter območje ob cerkvi, zapolnjujejo in urejajo pa se tudi nove stanovanjske površine.
(2) Jedro Muljave se ohranja in ureja na potezi ob regionalni cesti. Spodbuja se razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti, predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih. Na zahodnem robu jedra se predvidi ureditev parkirišč za osebna vozila in avtobuse, ob njem pa ureditev novega gasilskega ali večnamenskega doma.
(3) Severni, zahodni in južni del naselja se namenjajo stanovanjski pozidavi, pri čemer se pretežno ohranja podeželski značaj naselja (z oblikovanjem objektov, gostoto pozidave ipd.), ob regionalni cesti se lahko oblikuje sodobnejša, bolj urbana stanovanjska pozidava.
(4) Območje Jurčičeve domačije se ohranja kot ena najpomembnejših turističnih lokacij v občini. Posegi na območje kulturnega spomenika se uskladijo s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
(5) Zeleni sistem je sestavljen iz več manjših lokacij, razporejenih po celotnem območju naselja, ki se povezujejo v celostno omrežje zelenih površin ter se povezujejo z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju. Ureja se več manjših parkovnih površin, ki predstavljajo zelene cezure med strnjeno pozidavo, ustvarjajo bolj privlačno bivalno okolje ter ohranjajo podeželski značaj naselja. Ob cerkvi se ohranja prostor za širitev pokopališča. Ob osnovni šoli se urejajo športno-rekreacijske površine. Na južnem delu naselja se trajno ohranja zajeda gozda med stavbna zemljišča.
(6) Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.
(koncept razvoja naselja Zagradec-Fužina)
(1) Območje urbanističnega načrta Zagradec-Fužina vključuje naselja Zagradec in Fužina na levem bregu Krke ter Dečjo vas in nekaj zaselkov Grintovca na desnem bregu Krke. Celotno območje je eno pomembnejših naselij v dolini Krke in se v omrežju naselij razvija kot lokalno središče.
(2) Ob regionalni cesti se še naprej razvija in oblikuje jedro naselja, na tem območju se spodbuja razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti. Stari jedri Zagradca (ob cerkvi, pokopališču in osnovni šoli) in Fužine (ob cesti do mostu čez Krko) se celovito prenovita, pri čemer se jedro Zagradca ureja tudi s širitvijo proti vzhodu.
(3) Stanovanjske površine se razvijajo predvsem na južnem delu območja urbanističnega načrta, v Dečji vasi, kjer se z organizirano gradnjo lahko oblikuje sodobnejša, urbana stanovanjska soseska.
(4) Spodbuja se razvoj dejavnosti za obdelavo ali predelavo lesa: žaga, mizarstvo in podobno, na lokaciji, obdani z gozdom vzhodno od naselja. Na jugovzhodnem robu naselja se ohranja območje za gospodarske dejavnosti, pri čemer se zagotavljajo ukrepi proti poslabšanju bivalnega okolja v sosednjih stanovanjskih območjih.
(5) Osrednji element zelenega sistema predstavlja reka Krka, ki teče skozi območje urbanističnega načrta. Nepozidana zemljišča ob reki se trajno ohranjajo. Ostali elementi zelenega sistema so manjši (igrišče pri osnovni šoli, pokopališče ipd.), povezujejo se med seboj v celostno omrežje zelenih površin ter povezujejo se z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(6) Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.
(koncept razvoja naselja Krka)
(1) Območje urbanističnega načrta Krka obsega poleg jedra na desnem bregu Krke ter pretežno stanovanjskega dela na levem bregu še območje stanovanjske pozidave Mali Videm na jugu. Celotno območje se v omrežju naselij razvija kot lokalno središče z velikim potencialom za razvoj turizma.
(2) Območje ob regionalni cesti se še naprej razvija in oblikuje kot osrednja razvojna poteza naselja, z dvema izrazitejšima jedroma: ob cerkvi (staro jedro) in pri mostu (novo jedro). V obeh jedrih ter na območju do osnovne šole se spodbuja razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti, pa tudi turističnih. Staro jedro Krke v širši okolici cerkve se celovito prenovi, kot trško jedro z značilno pozidavo in morfologijo stavb.
(3) Stanovanjske površine se razvijajo predvsem kot zapolnitve med obstoječo razmeroma redko pozidavo na severnem in vzhodnem delu naselja ter na Malem Vidmu. V okljuku Krke vzhodno od mostu se z organizirano gradnjo lahko oblikuje sodobnejša, urbana stanovanjska soseska.
(4) Turistične dejavnosti se razvijajo na več lokacijah, v obliki turizma na kmetiji, apartmajskega turizma, ureditve info-točke ter druge turistične ponudbe v jedru naselja.
(5) Osrednji element zelenega sistema je reka Krka, ki teče skozi območje urbanističnega načrta. Nepozidana zemljišča ob reki se trajno ohranjajo. Gorvodno od jedra naselja se ob reki ureja rekreacijska površina. Med strnjenim starim jedrom Krke in novim jedrom pri mostu se ohranja zelena cezura, ki ustvarja bolj privlačno bivalno okolje ter ohranja podeželski značaj naselja. Ostali elementi zelenega sistema so manjši (igrišče pri osnovni šoli, pokopališče ipd.), povezujejo se med seboj v celostno omrežje zelenih površin ter povezujejo se z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(6) Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.
(koncept razvoja naselja Ambrus)
(1) Ambrus se v omrežju naselij razvija kot lokalno središče, v katerem se zagotavlja oskrba za južni del občine. V ta namen se izboljša družbena infrastruktura, urejajo se nove stanovanjske površine ter površine za centralne dejavnosti, pa tudi območje za gospodarske dejavnosti.
(2) Osrednji razvojni prostor naselja je na severnem delu, kjer so obsežne še nepozidane površine za gradnjo. Delno se namenijo za razvoj novih centralnih dejavnosti (obrtnih, storitvenih, oskrbnih ipd.), delno pa za nove stanovanjske površine, ki imajo na tem območju ugodno južno orientacijo. Na severovzhodnem delu se lahko z oblikovanjem objektov, gostoto pozidave ipd. ureja sodobnejša, bolj urbana stanovanjska pozidava, na preostalih delih pa se ohranja podeželski značaj naselja.
(3) Staro jedro naselja se ohranja in ureja kot trško jedro z značilno pozidavo in morfologijo stavb. Predvidene so zapolnitve pozidave na še ne pozidanih stavbnih zemljiščih. Spodbuja se razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti.
(4) Na južnem robu naselja se ohranja območje za gospodarske dejavnosti.
(5) Zeleni sistem se v Ambrusu ureja na več manjših lokacijah: športno igrišče, pokopališče, večje vrtače, ki se ohranjajo nepozidane ipd. Ti manjši in med seboj nepovezani deli zelenega sistema se povezujejo v celostno omrežje zelenih površin s povezavami, ki potekajo vzporedno z glavnimi smermi v prostoru, ter se povezujejo z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.
(6) Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
(1) Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se čebelarstvo.
(2) Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
(3) Na območjih, kjer je velik delež naravnih vrednot in kulturne dediščine, se povečuje delež sonaravnega oziroma ekološkega ter integriranega kmetovanja, pri katerem se uveljavljajo ekološki standardi, predvsem pa ukrepi za varstvo značilnosti tradicionalnih kmetijskih krajin.
(4) Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč lahko izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novooblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. raba v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. Na večjih sklenjenih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki in vodna telesa. Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(5) Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območjih varstva vodnih virov se kmetijska dejavnost omeji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.
(6) Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti ne bodo vidno moteči.
(7) Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na vinogradniških območjih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210 in 450 m n.m.v., so v nagibu nad 20 % in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča pa so 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot vinogradniška območja. Vsa preostala območja vinogradov se zaradi manjših potencialov za pridelavo grozdja obravnavajo kot druga območja vinogradov. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških legah.
(8) Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne namenske rabe prostora.
(9) Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.
(10) V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na robove strnjenih naselij.
(11) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni strokovni prostorski preveritvi.
(12) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). Umeščanje turizma na kmetiji se presodi in utemelji z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij.
(13) Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin. Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.
(14) Za ohranjanje poseljenosti podeželja in vzdrževanje kulturne krajine se uveljavljajo ukrepi znotraj kmetijskega sektorja, pa tudi na področju ohranjanja narave in drugih področjih (nadomestila za izpad dohodka zaradi različnih varstvenih omejitev, spodbude, izobraževanje in osveščanje kmetov, presojanje vplivov na okolje za kmetijske programe in načrtovane operacije ipd.).
(15) Obstoječe ribogojnice se ohranjajo, ureditev novih pa je mogoča na podlagi vsakokratnega presojanja vplivov na okolje.
(1) Osnovni cilj ravnanja z gozdovi je ohranjanje in krepitev biološko pestrih, zdravih in stabilnih gozdov z upoštevanjem njihovih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, zlasti pa ohranitev gozdnega kompleksa in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti in vseh funkcij ter ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini.
(2) Poleg tega se ohranjajo:
– sonaravni večnamenski gozdovi, ki so trajno in optimalno sposobni opravljati vse vloge ter zadovoljevati potrebe tako uporabnikov gozdov kot širše skupnosti;
– gozdovi, ki opravljajo ekološke in socialne funkcije 1. stopnje poudarjenosti in področja sklenjenih gozdov ter ravninski gozdovi in ekološko stabilni gozdovi, z rastišču primernimi drevesnimi vrstami ter z malopovršinsko razgibano sestojno zgradbo, odporni na biotske in abiotske negativne dejavnike;
– gozdovi, ki trajno in optimalno opravljajo med seboj usklajene funkcije gozdov;
– gospodarski gozdovi z optimalnimi in trajnimi donosi, ob uporabi ustrezne tehnologije za delov gozdu in ob optimalni odprtosti z gozdnimi prometnicami ter z uravnoteženim razmerjem med ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami gozdov;
– stabilen gozdni ekosistem z usklajenimi odnosi med živalsko in rastlinsko komponento ter z nemotenim naravnim pomlajevanjem;
– sklenjeni gozdni kompleksi, ki imajo izreden pomen kot življenjski prostor velikih zveri in v katerih so poudarjene ekološke, socialne in lesnoproizvodne funkcije.
(3) Z gozdovi se gospodari vzdržno, da se zagotavlja njihova trajna produktivnost. Zagotavlja se vsestranska stabilnost in odpornost gozdov v primeru naravnih ujm ter ohranjanje, krepitev in uskladitev ekoloških (predvsem hidrološke in biotopske), socialnih in proizvodnih funkcij (poudarek na lesnoproizvodni funkciji) gozdov.
(4) V okolici pomembnejših vodnih virov se ohranja obstoječo naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(5) V gozdovih s posebno poudarjeno biotopsko funkcijo, kot so manjši ekosistemi, ki so pomembni za ohranitev redkih ali ogroženih živalskih vrst, predeli ob pomembnejših vodotokih in podzemnih jamah ter posamezne košenice v strnjenih gozdovih, se zagotavlja redno vzdrževanje košenic. Oblikovati in vzdrževati je treba gozdne robove, ohranjati določen delež plodonosnega, starejšega in votlega drevja ter grmovno vegetacijo ob vodotokih.
(6) Pri načrtovanju posegov v gozdni prostor se posebno pozornost posveti gozdnim predelom s prvo stopnjo poudarjenosti katere od ekoloških ali socialnih funkcij. Pri izbiri najustreznejše variante prostorskih ureditev se pri vseh posegih v gozdove upošteva tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.
(7) Na območjih varovalnih gozdov se ne dopuščajo posegi v podtalje ali vegetacijo, če bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti ali spodbudilo erozijske procese. V teh gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda.
(8) Na strmih predelih se zagotavlja stalna pokritost tal z vegetacijo, ukrepa se malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje ter uporablja terenu primerna tehnologija pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.
(9) Gozdovi ob večjih naseljih (Ivančna Gorica, Višnja Gora, Šentvid pri Stični, Stična, Muljava ipd.), ki imajo poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine, estetsko in rekreacijsko funkcijo in se vsebinsko navezujejo na naselja, se urejajo kot integralni del zelenega sistema naselja. Ti gozdovi se lahko opredelijo kot mestni oziroma primestni gozdovi oziroma kot gozdovi s posebnim namenom na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag, pri pripravi katerih mora sodelovati pristojna služba za upravljanje z gozdovi.
(10) Pogozdovanje travnih površin, jas in lazov v gozdu se izvaja samo, če je to predpisano z gozdnogospodarskim načrtom.
(11) V gozdovih v neposredni bližini reke Krke, ob vseh označenih poteh, predvsem Evropski pešpoti E7, v okolici počitniških naselij ter okoli drugih rekreacijsko zanimivih objektov in območij je zaradi njihove izjemno poudarjene rekreacijske funkcije treba skrbeti za urejenost, dostopnost in čistočo ter jih opremiti z ustrezno rekreacijsko infrastrukturo. Ureditve za rekreacijo v naravi so načeloma dopustne v vseh gozdovih, pri čemer pa mora razvoj turizma in rekreacije upoštevati omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom.
(12) Pri gospodarjenju s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja izven naselij velja še:
– gozdni rob naj bo oblikovan estetsko ter horizontalno in vertikalno razgibano;
– gozdne površine se ohranjajo, na zaraščajočih površinah pa se prednostno zagotavljajo razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji;
– ob cestah in železnici naj bo pas drevja čim bolj strnjen, s čimer bo nudil protihrupno zaščito. Pri prestarih, nestabilnih in drugače nevarnih drevesih je treba poskrbeti za obnovo oziroma pomladitev.
(13) Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če to dopušča predpis.
(14) Gozdne prometnice: za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.
(15) Energetska infrastruktura: umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se kolikor je le mogoče upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute. V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(16) Lov in varstvo divjadi: gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Dela v gozdu se opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambna baza za divjad.
(turizem in prostočasne dejavnosti)
(1) Turizem in prostočasne dejavnosti so ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj občine Ivančna Gorica. Razvoj turizma temelji na naravnih, kulturnih in zgodovinskih danostih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, številni neizkoriščeni potenciali) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo, množične prireditve kot sestavni del turistične ponudbe ipd.).
(2) Turistične in prostočasne dejavnosti se prednostno razvijajo na že obstoječih jedrnih območjih (izvir Krke s kraško jamo, samostan Stična, Jurčičeva domačija ipd.), na območjih naravne ohranjenosti (severni hriboviti del, dolina Krke ipd.), pa tudi na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti (motokros nad Šentvidom, letališče Šentvid, smučišči Polževo in Ravni Dol ipd.). Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru. Pri tem se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve.
(3) Turistične dejavnosti se usmerjajo tako, da se v turistično ponudbo vključi čim več območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi, ki so predvsem: izjemna krajina izvir Krke ter ostala območja prepoznavnih krajin (Trebnja Gorica, del doline zgornje Krke in zgornje Temenice, območje severozahodno od Muljave, Muljavsko polje, območje med Kitnim vrhom, Gabrovko in Tolčanami, območje med Leskovcem, Selami pri Višnji Gori in Kamnim Brdom, območje med Metnajem, Dobravo in Pristavo nad Stično, območje med Šentpavlom, Radohovo vasjo in Dobom pri Šentvidu, Ambruška dolina, območje ob Sušici in Trebežu, širše območje Pristave pri Višnji Gori ipd.).
(4) Kulturni in doživljajski turizem se usmerja v historična jedra Višnje Gore, Stične, Šentvida pri Stični in drugih naselij s pomembnimi objekti kulturne dediščine in z raznimi prireditvami (npr. Muljava, Gradiček, etnološki muzej v Bojanjem Vrhu). Ta tip turizma in prostočasnih dejavnosti se razvija tudi na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine (gradovi, spominske lokacije, izjemne krajine in območja prepoznavnosti krajin, arheološka območja – npr. Ciganov vrh nad Korinjem idr.), naravnih vrednot (izvir Krke, kraške jame, kraške reliefne oblike, kraški travniki, kraška krajina, lehnjakovi slapovi, jezovi, obvodna vegetacija, drugi geološki in hidrološki pojavi itd.) in drugih krajinsko kvalitetnih območij – z upoštevanjem občutljivosti teh območij.
(5) Podeželski turizem in turizem na kmetiji: v vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v regiji, je smiselno spodbujati turizem in rekreacijo v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja z možnostjo prodaje domačih izdelkov in pridelkov (suho sadje, vino, žganje, kis, mlečni izdelki, čebelarski izdelki, izdelki domače obrti ipd.) ter urejanje nočitvenih kapacitet, predvsem na območju izjemnih krajin in na drugih območjih, ki so zavarovana oziroma predvidena za zavarovanje kot naravne vrednote oziroma kot območja kompleksnega varstva kulturne dediščine. Naselja, v katerih je deloma že razvit in kjer se še spodbuja razvoj turizma na kmetiji, so predvsem Obolno, Mali Kal, Temenica, Selo pri Radohovi vasi, Vir pri Stični, Pristava nad Stično, Gorenja vas, Krka ipd.
(6) Mladinski in šolski turizem: ohranja se že obstoječa ponudba za mladinski turizem (osrednja točka je samostan Stična z vsakoletnim množičnim srečanjem mladih), razvija se tudi z novimi programi, prireditvami in infrastrukturo. Spodbujajo se ureditev primernih in cenovno dostopnih nočitvenih zmogljivosti, privlačni programi, vezani v veliki meri na športne aktivnosti, rekreacijo v naravnem okolju, tudi glasbene prireditve ipd.. Za razvoj šolskega turizma se uredijo učne poti, opisne table do najvrednejših naravnih (kraške jame, udornice, lehnjakovi pragovi na Krki, kraški izviri in ponori, izvir pri Viru s človeško ribico ipd.) in kulturnih znamenitosti (Jurčičeva domačija, gradovi in ruševine, pomembnejše cerkve, drugi kulturni in zgodovinski spomeniki ipd.).
(7) Rekreativni, športni turizem:
– Vodni športi in z njimi povezane prostočasne dejavnosti se razvijajo na obstoječih urejenih in drugih potencialnih lokacijah ter v krajih in njihovih vplivnih območjih (predvsem v dolini Krke) z možnostjo vodnih športov: čolnarjenje, ribarjenje, kopanje ipd. v naravnem okolju. Zagotavljajo se tudi spremljajoče prostočasne ureditve, kot so sprehajališča, počivališča, kolesarske poti, otroška igrišča, šotorišča ipd.
– Prostori za kampiranje: zagotavljajo se možnosti za ureditev kampov, predvsem na območjih z velikimi doživljajskimi vrednostmi, v prepoznavnih krajinah (v dolini Krke ipd.), ob rekreacijskih območjih ipd. Ureditve so usklajene z načeli sonaravnega razvoja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, dodatno ne obremenjujejo okolja in ne zmanjšujejo bivalnih in drugih kakovosti območja.
– Motokros se razvija na obstoječi lokaciji v Culkarjevi dolini nad Šentvidom pri Stični, dejavnost se razvija skladno z novimi tehnološkimi in organizacijskimi zahtevami, ponudba vključuje tudi gostinstvo in turizem v povezavi z osnovnim športom, motokrosom.
– Zimski športi se razvijajo predvsem na višje ležečih lokacijah, kjer je dlje časa zagotovljena snežna odeja, predvsem na smučišču Polževo (skupaj s hotelom) in na smučišču Ravni Dol.
– Športno letenje: uredi se vzletišče oziroma letališče Šentvid pri Stični, kjer se zagotovijo možnosti za razvoj dejavnosti ter večja varnost vzletanja in pristajanja.
– Konjeniški šport: spodbuja se razvoj konjeniškega športa s spremljajočimi dejavnostmi (šola jahanja, tekmovanja, konjereja, jahalne poti ipd.) na obstoječih (Temenica, Mlake) in drugih lokacijah, v povezavi z razvojem kmetijstva in turizma na podeželju.
(8) Izletniški, pohodniški turizem: Obstoječe tematske turistične, pohodniške in druge poti se vzdržujejo in nadgrajujejo z združljivimi programi, po potrebi se uredijo nove tematske poti (jahalne, kolesarske ipd.). Urejajo se izletniške točke, npr. Gradišče nad Stično, Pristava nad Stično, Obolno, Polževo, Debeli hrib ipd.
(9) Tranzitni turizem: ima potenciale predvsem ob osrednjih prometnicah (avtocesta, pomembnejše regionalne ceste, železnica), navezuje se na obstoječe točke in ponudbo (predvsem bencinski servisi s svojo široko informacijsko, trgovsko in turistično ponudbo), razvija se še nova ponudba, predvsem nočitvene kapacitete, turistična informacijska središča, postaje javnega potniškega prometa, površine za mirujoči promet ipd.
(10) Nočitvene kapacitete: ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter zagotavljajo se nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje (npr. Polževo, Marof pri Stični, Gradiček ipd.), ki mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. Nastanitvene zmogljivosti manjših kapacitet se zagotavljajo znotraj obstoječih naselij kot turistične kmetije, penzioni, apartmaji ipd., prednostno v obstoječih objektih. Pri tem se ohranjajo temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture.
(11) Različne oblike turizma se razvijajo skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi s področja ohranjanja narave (zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti) in varstva kulturne dediščine. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo ipd.) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi.
(12) Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI.
(izkoriščanje mineralnih surovin)
(1) Z izkoriščanjem mineralnih surovin se zagotovi uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami na širšem območju občine Ivančna Gorica ter se ob tem upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora.
(2) Na območjih izkoriščanja mineralnih surovin (kamnoloma Podsmreka in Sobrače) se nadaljuje z izkoriščanjem in zagotavlja se sprotna sanacija.
(3) Ohranjajo se perspektivna nahajališča: Kurja vas – Bovljek, Debeli hrib, Culkarjeva dolina, Hruškovec, Boršt-1 in Boršt-1a, Podsmreka, Polje pri Višnji Gori-c in Polje pri Višnji Gori-d, Krokmica – Zgornja Draga, Spodnja Draga, Veliko Črnelo – Šegoci. Na teh nahajališčih se omogoči izkoriščanje ter se zagotovi končna sanacija.
(4) Morebitni drugi kopi se bodo urejali v skladu z vsakokratnimi presojanji vplivov na okolje, predvsem pa v skladu z usmeritvami na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(5) Za namen raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin se sprejme podrobni prostorski izvedbeni načrt (OPPN), ki določi tudi končno sanacijo pridobivalnega prostora.
(6) V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem pa na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot.
(7) Na območjih, na katerih se izkoriščajo mineralne surovine, je treba pridobiti rudarsko pravico, izvajati sanacijo sočasno s pridobivanjem in zagotoviti končno sanacijo pridobivalnih območij na podlagi sanacijskih načrtov in programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov, bodisi s spodbujanjem naravne sukcesije (predvsem na območjih, v večji oddaljenosti od poselitve), bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo (predvsem na dobro dostopnih območjih v bližini naselij). Pri tem območje posega (sanacije) ne sme biti širše od pridobivalnega območja. Na območjih preostalih, opuščenih in nelegalnih kamnolomov in peskokopov se zagotovi sanacija s prepuščanjem naravnim procesom.
(1) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih in priobalnih zemljišč se upošteva:
– da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo zunaj območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
– da se z ureditvami ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;
– da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima dopustno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;
– da se premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(2) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošna raba vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(3) Upravljanje voda: na poplavnih območjih ob Stiškem in Šentviškem potoku, ob Višnjici, na Muljavskem polju, ob Temenici, Šentpavelščici in ob izviru Krke ter na erozijskih območjih je treba prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožile naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Na teh območjih se ohranjajo retenzijske površine. Redno vzdrževanje vodotokov zagotavlja vzdrževanje vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in redno obnovo vodnih objektov. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.
(4) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami, pri tem se uveljavlja načelo sonaravnosti, upošteva se naravna dinamika vodotokov. Ohranjajo se retenzijske površine, prodišča in mokrišča, vode se zadržujejo v povirnem delu. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve in dejavnosti, ki te procese lahko sprožijo.
(5) Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Vzpostavijo se ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Krke, Višnjice in Temenice ter drugih vodotokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Krka, Višnjica in Temenica z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi namenijo turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Krke in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v obojestranskem pasu vsaj 15 m v naseljih in vsaj 40 m zunaj naselij od roba struge Krke in v pasu 5 m od strug drugih vodotokov. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne zahtevajo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov. Pri načrtovanju poteka GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov in krajše trase GJI z vzporednim potekom po priobalnem zemljišču. Pri načrtovanju čistilnih naprav se izdelajo hidrološko-hidravlične analize in zagotovijo ustrezni ukrepi, da se ne bodo poslabšale odtočne razmere in kakovost vode ter povečala poplavna ogroženost.
(6) Vodosilni objekti: obnovijo in prenovijo se stari mlini in žage ter jezovne zgradbe, ki se lahko namenijo tudi novim rabam, če te rabe zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na Krki, Višnjici, Temenici in vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih, mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov; izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.
(7) Požiralniki, ki so predvsem med Šentvidom in Ivančno Gorico ter okrog Šentjurja, se ohranjajo v naravni obliki, prav tako dostopi do njih in retenzijske površine ob njih.
(8) Oskrba z vodo: zagotavlja se ustrezna oskrba s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialno pomembni vodni viri, spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Uporabljajo se najnovejše tehnološke rešitve za racionalno rabo pitne vode (npr. zapiranje krogotokov v industriji, prečiščevanje sanitarne vode za ponovno rabo, prečiščevanje kapnice za uporabo v gospodinjstvih, varčne pipe in splakovalniki ipd.). Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz porečja reke Krke. Raziščejo se možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki lahko povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.
(9) Obstoječe male hidroelektrarne na Krki se ohranjajo. Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, samo v primerih, če oskrba z energijo ni mogoča na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni mogoče zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe. Enako velja za morebitno gradnjo novih ribogojnic.
(10) Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode, se zagotavlja:
– prostorske ureditve in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih morajo zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti;
– vodna infrastruktura mora omogočati delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih;
– urejanje vodotokov mora biti vsestransko pretehtano in mora upoštevati naravno dinamiko porečja ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike;
– na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja;
– mehansko čiščenje vodotokov se izvaja tako, da se v obdobju treh let očisti največ 30 % površine vodotoka znotraj con kvalifikacijskih vrst;
– v načrtovanje posegov v vodotoke se vključujejo ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, zlasti da se ohranja sedanji obseg naravne ohranjenosti vodotokov, predvsem obstoječe dele razgibanih naravnih brežin, zalive, mrtve rokave, tolmune in plitvine. Ohranja se vodna dinamika (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka ter obseg poplavnih območij);
– v conah kvalifikacijskih vrst se ohranjajo mokrišča in vodne površine v gozdu (mlake, luže in kaluže);
– ohranjajo in sanirajo se kali (mlake, lokve), ki se namenjajo tradicionalni rabi (napajanje živine) ali drugim dejavnostim, s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave.
(1) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Varstveni režimi so opredeljeni s predpisi, s katerimi so zavarovani vodni viri. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve:
– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave, nepretočne greznice ipd.), spodbuja se zamenjava klasičnih pretočnih greznic s prej omenjenimi sistemi;
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine;
– lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.
(2) Vodni viri se zaščitijo pred morebitnim onesnaženjem ne samo na formalni način, ampak tudi aktivno prek nadzora dejavnosti v prostoru in posege na vodovarstvenih območjih presojati skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenih območjih se lahko dejavnosti intenzivira samo ob striktnem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.
(3) Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialni novi vodni viri se raziščejo in ustrezno zaščitijo.
(razvrednotenja v krajini)
(1) Sanacije nelegalnih površinskih kopov v bližini poselitve ali večjih prometnic se načrtujejo z uvajanjem ustreznih nadomestnih rab, ki pa ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami predpisov, ki urejajo rudarstvo oziroma graditev objektov.
(2) Sanacije vinogradniških in počitniško-stanovanjskih območij s stihijsko pozidavo in neustreznimi dimenzijami ter namembnostjo objektov so opredeljene in se izvajajo v okviru urejanja območij razpršene gradnje oziroma razpršene poselitve.
(3) Za vsa ta območja veljajo tudi usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora.
(4) Za urejanje razvrednotenih območij se načrtujejo in izvajajo sanacije.
2.7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote. Za območja prepoznavnosti, ki se stikajo z območji sosednjih občin, se izdela strokovne podlage za urejanje krajine.
(2) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo podane kompleksne razvojne pobude za poseganje izven naselij, se lahko pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin)
(1) Ohranja se prepoznavnost prostora.
(2) Območja in prvine, pomembne za prepoznavnost prostora, so:
– sklenjeni gozdovi v gričevju na severu in na kraških območjih v osrednjem delu in na jugu,
– kraške reliefne oblike na južnem delu območja občine (vrtače, jame, kraške doline, skalnato površje itd.),
– vodni kraški pojavi (izvir Krke in nekaj manjših potokov, ponikalnice itd.),
– ozke doline vodotokov – rek Krke in Temenice ter potokov Višnjice, Bukovice, Kosce, Trsteniščice in Stiškega potoka,
– meandri vodotokov na večjih ravnicah (Krka ob izviru, Višnjica, Temenica),
– večja naselja v ravnini in gručasta naselja na gričevju in v ožjih dolinah,
– mlini v dolini Krke (vas Krka, Zagradec),
– obdelovalne terase,
– travniški sadovnjaki,
– posamične obdelane površine (njive, vinogradi) med prevladujočim travinjem,
– posamični kozolci in skupine kozolcev,
– gradovi (veliko v ruševinah – Višnja Gora, Roje, Podsmreka ipd.),
– drugi objekti s simbolnimi vrednostmi (samostan Stična kot uveljavljeno versko središče, Jurčičeva domačija na Muljavi z letnim gledališčem, muzejem in prireditvami).
(3) Na državni ravni je opredeljena izjemna krajina izvir Krke, poleg nje pa se opredelijo še druga kakovostna krajinska območja, na katerih se ohranja prepoznavnost prostora:
– Trebnja Gorica,
– del doline zgornje Krke (med izvirom in Fužino),
– območje severozahodno od Muljave (med Oslico, Leščevjem, Kravjakom in Laškovcem),
– Muljavsko polje,
– območje med Kitnim vrhom, Gabrovko in Tolčanami,
– del doline zgornje Temenice (Radanja vas, Vrh pri Sobračah),
– območje med Leskovcem, Selami pri Višnji Gori in Kamnim Brdom,
– območje med Metnajem, Dobravo in Pristavo nad Stično,
– območje med Šentpavlom, Radohovo vasjo in Dobom pri Šentvidu,
– območje med Kalom, Ambrusom, Primčo vasjo, Višnjami in Brezovim Dolom,
– območje ob Sušici in Trebežu,
– širše območje Pristave pri Višnji Gori.
(4) Območja, pomembna za prepoznavnost prostora, se ohranja, vanje se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko degradirale prvine, zaradi katerih so območja pomembna za prepoznavnost.
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)
(1) Varstvo in ohranitev kulturne dediščine je eden od osnovnih namenov in ciljev prostorskega načrtovanja.
(2) Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine ter ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja.
(3) Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, morajo upoštevati omejitve in prednosti zaradi varstva dediščine in upoštevati varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(4) Omogoča se trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Dediščina je neobnovljiv vir, ki potrebuje za svoj obstoj aktivno (upo)rabo, vendar le do določenih meja.
(5) Pri prostorskem načrtovanju se dediščina obravnava kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki se ga izkoristi za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.
(6) Na območju kulturne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in ne izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo velike industrijske cone ali druge dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
(7) Kulturno dediščino se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem.
(8) Dediščina se varujejo glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala registrirana dediščina) in glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo), kar je natančneje opredeljeno v izvedbenem delu akta. Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine določa:
– varovanje in ohranjanje na mestu samem (in situ);
– varovanje ustrezno velikega območja okoli dediščine, z namenom preprečitve neposrednih ali posrednih negativnih vplivov na dediščino;
– preprečevanje posegov ali načinov izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in njihovo materialno substanco, ki jih nosi;
– možni so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali k zvišanju njene vrednosti.
(1) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in na vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov se pridobijo pogoji in soglasja organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(2) Za posege v posamezno EUP se pridobi soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, če je tako določeno v PIP za to enoto.
(3) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga tega OPN.
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju Občine Ivančna Gorica (posamične naravne prvine), predvsem pa na območjih naravnih kakovosti:
– zavarovana območja: simetrična zasaditev pred šolo, divji kostanj pri vhodu v cerkev Sv. Ane, dva kostanja ob dostopu k hiši Mestni trg 28 (nekaj tega je že posekanega);
– naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota). Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti se posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje; na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine;
– pričakovane naravne vrednote: karbonati. Na teh območjih pristojne ustanove spremljajo posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje novih tovrstnih naravnih vrednot, zagotavljanje njihovega dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje. Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je treba najdbe mineralov in fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu;
– habitatni tipi (vegetacija tekočih voda, evrosibirska suha in polsuha sekundarna travišča, pretežno na karbonatih, mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki, oligotrofni mokrotni travniki, mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, bukovi gozdovi, jugovzhodno evropski gozdovi rdečega bora, hrastovo-belogabrovi gozdovi, obrečna vrbovja, izviri s trdo vodo, jame). Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst;
– ekološko pomembna območja: Krška jama, Vodena jama, Šimenkova jama, Vir pri Stični, reka Krka, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri. Posegi in dejavnosti se na navedenih območjih načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena;
– posebna varstvena območja (Natura 2000): Vodena jama, Krška jama, Vir pri Stični, Globočec, Šimenkova jama, Krka. Posege in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo ter da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, in da se ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena;
– prvine biotske raznovrstnosti krajine: naravno ohranjeni deli potokov z meandri in naravnimi brežinami; obrežna vegetacija – pas drevja in grmovja ob nekaterih potokih in ob Krki, močvirne površine in vlažna travišča ponekod ob potokih, gozdni otoki (nekaj večjih je severno od Ivančne Gorice, manjše so tudi drugod med kmetijskimi površinami), posamezna drevesa in grmovni omejki v kmetijski krajini, na območjih strnjene poselitve pa še zelene površine, drevesa, skupine dreves, stoječe in tekoče vode in drugi življenjski prostori;
– pomembne naravne prvine znotraj urbanih naselij, kot so cerkveni grič v Ivančni Gorici, pobočje zgodovinskega mestnega jedra v Višnji Gori ter gozdovi s posebnim namenom v Ivančni Gorici, Muljavi in Stični.
(2) Na območju občine je evidentiranih več pomembnih zatočišč in kotišč netopirjev oziroma prisotnost njihovega gvana. Vsa dela na objektih, kjer je ugotovljena njihova prisotnost, in v objektih v njihovi neposredni bližini:
– se izvajajo v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave,
– se izvedejo na način, ki ohranja ugodno stanje varovanih vrst netopirjev in
– se prilagodijo življenjskemu ciklu netopirjev.
(3) Pri posegih v vodotoke se upoštevajo usmeritve:
– vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali, da se v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti ter da se ohranja biocenoza ribjih vrst;
– struge, obrežja, dna vodotokov se ohranjajo v čim bolj naravnem stanju, ohranjajo se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov;
– objekti na vodotokih se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod;
– v rezervatih za ohranjanje avtohtonih vrst se izvaja varstvo ogroženih vrst, na teh površinah ni dopustno poseganje človeka v populacije rib, rakov in drugih vodnih živali (ni športnega ribolova in drugega vznemirjanja). Izjemoma so dopustni nujni posegi za ihtiološke in druge naravovarstvene raziskave ali reševanje rib pred posegi ali zaradi nesreč;
– odpadki se ne odlagajo v vodotoke in v obvodni prostor. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo tako, da je preprečeno onesnaževanje voda;
– med drstenjem in v varstvenih revirjih ni dopustno posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib;
– odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi posegi v drstišča niso dopustni.
2.7.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) Objekti morajo biti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.
(2) V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne načrtuje.
(3) Pri posegih v prostor se upošteva požarna ogroženost naravnega okolja. Na poseljenih območjih in na območjih industrije se posebna pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.
(4) Poplavna območja so ob Višnjici, na severozahodnem delu Muljavskega polja, deloma ob Stiškem potoku, Šentviškem potoku in Šentpavelščici ter območja ob izviru Krke. Posegi v prostor se na teh območjih načrtujejo ob upoštevanju omejitev zaradi poplavne nevarnosti v skladu s predpisi s področja varstva pred poplavami.
(5) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje nova poselitev in infrastruktura ali prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na poplavnih območjih, ki so že obstoječa stavbna zemljišča, se ne načrtuje nove poselitve in, kjer je to mogoče, tudi ne infrastrukture. Na mestih obstoječih legalno zgrajenih objektov so na podlagi vodnega soglasja oziroma ustreznega dovoljenja pristojnega organa dovoljeni posegi, opredeljeni v predpisih o graditvi objektov in o vodah.
(6) Erozijska območja z običajnimi protierozijskimi ukrepi so v širšem pasu ob avtocesti (severno, južno in zahodno od Višnje Gore, pri Velikem Črnelu, vzhodno od Gorenje vasi, med Šentvidom, Glogovico in Dobom ter pri Radohovi vasi). Erozijska območja z zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi so na skrajnem severnem delu občine, v zgornji dolini Stiškega potoka ter med Osredkom, Planino in Debečim. Na erozijskih območjih se zagotavljajo takšne prostorske ureditve in posamični posegi v prostor, ki upoštevajo običajne protierozijske ukrepe, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba pridobiti pozitivno geomehansko mnenje in zagotoviti izvedbo tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.
(7) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je treba razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).
(8) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah, po potrebi se določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri odvažajo na območje pristojne koncesijske službe, ki skrbi za sežig kadavrov. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so vsi objekti za javni interes, katerih lastnik sta Občina Ivančna Gorica ali Republika Slovenija (vrtci, osnovne šole s podružnicami, srednja šola, center za zdravljenje bolezni otrok, vzgojno varstveni zavod Višnja Gora ter objekti za šport in rekreacijo). Heliport in lokacija za sprejem mednarodne pomoči sta predvidena na območju vzletišča Šentvid pri Stični. Regijski logistični center je v Ljubljani.
2.7.4 Območja za obrambne potrebe
(območja za obrambne potrebe)
(1) Na območju Občine Ivančna Gorica se upošteva perspektivno območje izključne rabe Pristava nad Stično. Območja izključne rabe so namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(2) Obrambne dejavnosti na tej lokaciji ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
2.7.5 Območja infrastrukturnih prostorskih ureditev
(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture)
(1) Trase prometnic je treba načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinski vzorcev območij, prek katerih potekajo trase.
(2) Pri načrtovanju večjih posegov v prostor se na območjih varstva arheološke dediščine zagotovi predhodne arheološke raziskave po predvidenih trasah.
(3) Površine za ustavljanje in parkiranje vozil se urejajo praviloma v naseljih, predvsem pa zunaj območja naravnih vrednot.
(4) Nove kolesarske poti ne smejo ogrožati naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, prvin prepoznavnosti prostora ali kako drugače obremenjevati prostora oziroma okolja.
(usmeritve za umeščanje okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Linijske infrastrukturne objekte se načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, da v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogiba območjem in objektom kulturne dediščine in drugim območjem in prvinam, pomembnih za prepoznavnost, ter območjem naravnih vrednot in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
(2) Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dopusten.
(3) Bazne postaje se zaradi elektromagnetnega sevanja in vizualne izpostavljenosti lokacij skrbno načrtuje in upošteva sodobne principe umestitve in zakrivanja baznih postaj v ranljivem ali izpostavljenem prostoru, zlasti na območjih prepoznavnosti prostora.
(4) Zaradi tehnološkega razvoja se v bližnji prihodnosti pričakuje povečanje števila novih komunikacijskih tehnologij, ki bodo temeljile na brezžičnem prenosu podatkov in bodo za svoje delovanje potrebovale zračne povezave, antene in oddajnike. Za vse tovrstne nove objekte in tehnologije je treba zagotoviti določitev mikrolokacij, ki vidno ne degradirajo območij s poselitvijo in z lokacijami s turističnim pomenom. Zato se v postopkih za dokončno umestitev tovrstnih objektov v prostor pretehtajo možnosti za določitev vidno manj problematičnih lokacij oziroma mikrolokacij, na katerih ti objekti in naprave ne bodo povzročali obremenjevanja prebivalcev z elektromagnetnim sevanjem.
(5) Na območjih kulturne dediščine se komunalni in drugi infrastrukturni vodi praviloma izvedejo podzemno, razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen. Večji objekti infrastrukture se umeščajo izven pomembnejših prostorskih vizur na kulturne spomenike in njihovo ambientalno okolje oziroma vplivno območje.
2.8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu OPN so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe (PNR).
(2) Stavbna zemljišča se določijo oziroma prikažejo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu, pri čemer se:
a) opredelijo nova stavbna zemljišča na podlagi:
– strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po zagotavljanju teh zemljišč, predvideni obseg ter njihova lokacija,
– razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter državnih evidenc o dejanski rabi prostora;
b) opredelijo redukcije preobsežnih ali neustreznih in še ne pozidanih stavbnih zemljišč;
c) uskladijo stavbna zemljišča z veljavnimi upravnimi dovoljenji kot tehnični popravki.
(3) Najboljša in druga kmetijska zemljišča ter gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu, upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(4) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.
(5) Druga zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu, ob upoštevanju dejanskega stanja, strokovnih podlag ter projektnih rešitev za državno prometno infrastrukturo in ob upoštevanju katastrskih podatkov, DOF in dejanske rabe.
2.9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
(usmeritve za določitev PIP)
V izvedbenem delu OPN so določeni PIP za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje, za območje izjemne krajine ter za odprt prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo, PNR, PIP in območja, za katera se pripravi OPPN.
Splošni PIP se dopolnjujejo in nadgrajujejo ter podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezne PNR ter s posebnimi PIP za posamezne EUP, pri čemer posebni PIP za posamezne EUP podrobneje določajo, dopolnjujejo, lahko pa tudi izključujejo splošne ali podrobnejše PIP. Če so za EUP določeni posebni PIP, je treba poleg njih upoštevati še splošne PIP in podrobnejše PIP posamezne PNR, če jih posebni PIP izrecno ne spreminjajo.
3.1 Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora
(1) EUP določajo pogoje za urejanje:
– naselij oziroma njihovih delov,
– območij razpršene poselitve in gradnje ter
– območij odprtega prostora.
Pogoji za urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, varstvenih usmeritev za ohranjanje varovanih območij narave in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) Za posamezno EUP veljajo:
– splošni PIP za urejanje prostora,
– podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in so navedeni v podrobnejših PIP za posamezne PNR,
– posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v posebnih PIP za posamezne EUP v prilogi 1 ter v 127. do 130. členu tega odloka.
(3) Označevanje EUP za območja naselij:
– EUP za območja naselij oziroma njihovih delov so označene s tričrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja po Statutu Občine Ivančna Gorica, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP, npr: BOV-1, BOV-1a (BOV = Boga vas, 1 = zaporedna številka EUP, a = poddelilka);
– EUP na območju, ki po registru prostorskih enot (RPE) pripada posameznemu naselju, so praviloma označene z enako tričrkovno oznako. Izjema so EUP na območjih, za katera so pripravljeni urbanistični načrti. Ta vključujejo poleg naselij v RPE osnovnega naselja urbanističnega načrta tudi prostorsko povezana območja naselij ali delov naselij iz sosednjih RPE (npr. EUP na območju RPE Mleščevo imajo oznako IVG, ker so na območju urbanističnega načrta Ivančna Gorica).
(4) Označevanje EUP za območja razpršene poselitve:
– EUP za razpršeno poselitev izven vinogradniških območij so označene z oznako imena naselja, v katerega RPE se nahajajo, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP;
– EUP za razpršeno poselitev na vinogradniških območjih so označene z oznako VIN, neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
(5) Označevanje EUP za območja sanacije razpršene gradnje:
– EUP za sanacijo razpršene gradnje so označene z oznako imena naselja, v katerega RPE se nahajajo, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
(6) Označevanje EUP za območja odprtega prostora:
– EUP za odprti prostor na območju izjemnih krajin so označene z oznako IKR, neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP;
– EUP za odprti prostor na območju avtocest so označene z oznako AC, neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP;
– EUP za odprti prostor na območju daljnovoda so označene z oznako DV, neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP;
– EUP za preostali odprti prostor so označene z oznako OPR, neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
(7) Zaradi večje sporočilnosti dokumenta so enotam dodane še nekatere oznake:
– EUP, za katero se pripravi ali je že veljaven OPPN ali drug prostorski izvedbeni akt, je označena še z oznako OPPN, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP;
– EUP, na kateri velja državni prostorski načrt, je označena še z oznako DPN.
(splošna določila o namenski rabi in PNR prostora ter tipologiji gradnje)
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja vodnih zemljišč,območja drugih zemljišč – območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe, ostala območja.
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja PNR. Nekatere vrste PNR so še podrobneje razdeljene.
(3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v preglednici 1, glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v nadaljevanju podrobnejši PIP za posamezne PNR), so opredeljeni v 113. do 125. členu tega odloka.
(4) Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Praviloma se urejajo na območjih z namensko rabo: prometne površine (PC, PŽ, PO, PL), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), mestni gozdovi-gozdovi s posebnim namenom (GP), celinske vode (VC), zelene obvodne površine (ZDo), druge zelene površine (ZD), pokopališča (ZK).
(5) Na območjih veljavnih in predvidenih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN prevladujoče PNR prikazane le okvirno (informativno), zanje se smiselno upoštevajo pogoji podrobnejših PIP za posamezne PNR.
Preglednica 1: Prikaz območij in površin namenske rabe prostora.
Zaporedne številke posameznih območij PNR so hkrati tudi zaporedne številke podrobnejših PIP za posamezne PNR. Za zaporednimi številkami posameznih območij PNR so navedene okrajšave za posamezne PNR, ki se uporabljajo v tem odloku.
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE | OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE | Podrobnejše površine PNR |
Površine PNR |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | S – OBMOČJA STANOVANJ | |
SS – stanovanjske površine | 1. SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
| 2. SSn – urbana strnjena stanovanjska pozidava |
| 3. SSv – urbana večstanovanjska pozidava |
4. SB – stanovanjske površine za posebne namene | |
SK – površine podeželskega naselja | 5. SKs – površine podeželskega naselja izven območij urbanističnih načrtov |
| 6. SKk – površine kmetij |
| 7. SKg – površine kmetijskih objektov |
8. SP – površine počitniških hiš | |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | |
9. CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | |
10. CD – območja centralnih dejavnosti | 11. CDi – območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa CDz – območja zdravstva |
| 12. CDk – območja kulturnih dejavnosti |
| 13. CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
| 14. CDo – območja trgovskih, oskrbnih, poslovno- storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjše obrti |
| I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | |
15. IP – površine za industrijo | |
16. IG – gospodarske cone | |
17. IK – površine za kmetijsko proizvodnjo | |
B – POSEBNA OBMOČJA | |
18. BT – površine za turizem | 19. BTs – površine turizma na podeželju |
20. BC – športni centri | |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | |
21. ZS – površine za rekreacijo in šport | |
22. ZP – parki | |
23. ZD – druge urejene zelene površine | 24. ZDo – zelene obvodne površine |
25. ZK – pokopališča | |
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | |
26. PC – površine cest PŽ – površine železnic PO – druge prometne površine | |
27. PL – letališča | |
28. E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | |
29. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | |
30. f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE IZVEN NASELIJ | |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | |
| 31. Az – zidanice in vinske kleti vvinogradniških območjih |
32. As – površine razpršene poselitve izven območij urbanističnih načrtov |
33. Ak – površine razpršene poselitve za kmetije |
34. Ap – površine razpršenih počitniških hiš |
35. Ag – površine razpršenih kmetijskih objektov |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | |
36. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
37. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
G – gozdna zemljišča | 38. Gg – gozd gospodarskega pomena |
39. Gp – gozd s posebnim namenom |
40. Gv – varovalni gozd |
IV. OBMOČJA VODA | V – POVRŠINSKE VODE | |
41. VC – celinske vode | |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora | |
(splošni PIP glede dopustne izrabe prostora)
(1) Dopustna izraba prostora je določena za območje posamezne EUP z zahtevano površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov.
(2) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin je kot odstotni delež zahtevane absolutne površine glede na celotno površino EUP določena v podrobnejših PIP za posamezno EUP.
(3) V EUP, kjer odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali drugih površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.
(4) Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb.
3.2 Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter ureditev, parcelacija
(splošni PIP o namembnosti)
Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR.
(splošni PIP o vrstah dopustnih dejavnosti)
(1) Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v 113. do 125. členu tega odloka. Dopustne dejavnosti so v preglednicah opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to v 113. do 125. členu tega odloka posebej navedeno.
Preglednica 2: Pojasnilo povezav med poimenovanjem dopustnih dejavnosti v tem odloku in poimenovanjem v predpisu o klasifikaciji dejavnosti
poimenovanje dopustnih dejavnosti v tem odloku | dejavnosti, navedene v predpisu o klasifikaciji dejavnosti |
kmetijstvo | A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
izkoriščanje mineralnih surovin | B rudarstvo |
predelovalne, proizvodne, | |
industrijske dejavnosti | C predelovalne dejavnosti |
oskrba z energijo | D oskrba z električno energijo, plinom in paro |
– oskrba z vodo | |
– odvajanje in čiščenje odpadne vode | |
– ravnanje z odpadki | E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja |
gradbeništvo | F gradbeništvo |
trgovina ter storitvene dejavnosti | G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil |
promet in skladiščenje | H promet in skladiščenje |
gostinstvo in turizem | I gostinstvo |
| J informacijske in komunikacijske dejavnosti |
| K finančne in zavarovalniške dejavnosti |
poslovne in storitvene dejavnosti | L poslovanje z nepremičninami |
| M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti |
| N druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
dejavnosti javne uprave | O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti |
izobraževanje | P izobraževanje |
zdravstvo in socialno varstvo | Q zdravstvo in socialno varstvo |
kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti | R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
| S druge dejavnosti |
druge dejavnosti | T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo |
| U dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
(2) Če je obrtna in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNR ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNR ali EUP.
(3) Na območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopustijo rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.
(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)
(1) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje objektov (stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov), ki so navedeni v podrobnejših PIP za PNR ali EUP.
(2) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Prilogi 2 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora), če so skladni z določili 82. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka.
(3) V EUP so na površinah PNR poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni:
– dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNR,
– spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP,
– drugim dejavnostim, za katere se z OPPN ali s projektno dokumentacijo utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP in so skladne s pretežno namensko rabo, s pogoji oblikovanja ter pogoji varstva okolja.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je v EUP na površinah PNR dopustna gradnja objektov, ki so namenjeni izvajanju GJI, komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi.
(5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je v EUP dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji oblikovanja in pogoji varstva okolja.
(6) Ne glede na določila prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ni dopustna gradnja tistih objektov, ki so kot nedopustni določeni v PIP za PNR ali PIP za EUP.
(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)
(1) Gradnje so gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. Gradnje so dopustne na območjih PNR skladno s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(2) Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo treba pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja. Gradnje novih objektov ter dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, dopustne le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega ni mogoče najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status območja, varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje.
(3) Odstranitve so dopustne na območjih PNR, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(4) Pri nadomestnih gradnjah objektov je zamik od prvotne lokacije objekta dopusten v okviru gradbene parcele prvotnega objekta, če:
– zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni mogoča,
– se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost,
– je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki,
– iz drugih upravičenih razlogov (požarni, poplavni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni mogoča.
(5) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.
(6) Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Na vseh območjih PNR je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro.
(7) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in kulturne dediščine objektov ter območij prednost pred novogradnjami.
(8) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela in če se prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem.
(9) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.
(10) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, so do odstranitve ali pridobitve ustreznega dovoljenja s področja graditve objektov (če je to mogoče pod pogoji tega odloka) dopustna redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(11) Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj,
– gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– prizidave in nadzidave ter spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnejših PIP za posamezne PNR in posebnih PIP za posamezne EUP (PPIP),
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja in
– posegi, ki so v PIP za posamezno EUP navedeni kot dopustni posegi pred sprejetjem OPPN.
(splošni PIP o legi objektov)
(1) Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega prostora. Regulacijske črte so:
– regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi,
– gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji,
– gradbene meje določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele. Gradbene meje ob vseh rangih cest so (ob upoštevanju drugih določil tega odloka) določene s profili cest v izvedbenem delu kartografskega dela OPN (5. Prikaz PIP za prečne profile javnih cest). Gradbene meje ob javnih poteh so enake, kot veljajo za lokalne ceste. Gradbene meje ne smejo biti oddaljene od roba vozišča manj kot 3,5 m. Odstopanja so dopustna zaradi omejenih prostorskih razmer in tehničnih možnosti, ob soglasju lokalne skupnosti,
– kjer regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.
(2) Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša.
(3) Na območjih ohranjenih vaških jeder (na območjih naselbinske kulturne dediščine) je treba pri določitvi lege stavbe slediti zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. Kjer je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, se novo stavbo praviloma locira na mejo.
(4) Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste.
(5) Odmiki od mej sosednjih zemljišč:
– stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m oziroma 3 m od najbolj izpostavljenega dela objekta;
– objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč;
– na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih območij, morajo biti nove stavbe od meje navedenih območij oddaljene najmanj 5 m;
– odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča na vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki vseh zemljišč v oddaljenosti do 4 m od objekta;
– odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni v 82. členu (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka.
(6) Medsebojni odmiki med objekti: od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je mogoče vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
(splošni PIP o gradbenih parcelah)
(1) Določitev velikost gradbene parcele:
– na gradbeni parceli se opredelijo površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje,
– upoštevajo se s tem odlokom določeni faktorji FZ in FI, najmanjši odmiki od posestnih meja ter splošni PIP o legi objektov,
– na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v jedrih naselij) površin iz prve alineje te točke ni mogoče zagotavljati na gradbeni parceli, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih ali javnih, v ta namen zagotovljenih površinah, ki niso oddaljene več kot 200 m.
(2) Najmanjša velikost gradbene parcele za gradnjo novih objektov se določi skladno s pogoji:
– za prostostoječo stanovanjsko stavbo na območju SSs najmanj 550 m2,
– za površine podeželskega naselja na območju SKs in SKk najmanj 600 m2,
– za površine počitniških hiš na območju SP najmanj 1000 m2,
– navedena omejitev velikosti gradbene parcele iz tega člena in omejitve FI in FZ, ki so navedene v podrobnejših PIP za posamezne PNR, ne veljajo za rekonstrukcije, za nadomestne gradnje, za pridobitev upravnih dovoljenj za nedovoljene gradnje, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka in imajo možnost pridobitve ustreznega dovoljenja s področja graditve objektov pod pogoji tega odloka ter za območja zgodovinske poselitve v obstoječih naseljih – usklajeno z mejami naselbinske dediščine po prikazu stanja prostora,
– na preostalih območjih se gradbena parcela določi glede na predpisano izrabo zemljišča v preglednicah NRP in glede na ostale pogoje, ki jih določa ta odlok.
(3) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo mogoče zagotoviti:
– dostop do javne ceste,
– minimalno zahtevano komunalno opremo,
– skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP,
– skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča,
– mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.
(4) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da je za vse parcele mogoče zagotoviti dostop do javne ceste.
(5) Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel mogoča za potrebe gradnje GJI.
(6) Širina gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, se prilagaja tipični širini gradbene parcele v posameznem naselju.
(7) Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo uporabno dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe, kot so določena z drugim in s tretjim odstavkom tega člena.
(8) Pri določanju gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo določene, se gradbena parcela glede na namembnost objekta določi v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.
(splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)
(1) Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo istovrstnim tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.
(2) V območjih jeder naselij so izhodišče za oblikovanje novih stavb in prenovo arhitekturne značilnosti naselbinsko pomembne stavbe, ki določajo pomembne prvine identitete naselja ali njegovega dela. To so predvsem stavbe z javnimi programi (kot so šola, župnišče, trgovina, gostilna) in kakovostne stanovanjske stavbe, večinoma zgrajene pred obdobjem urbanizacije (pred letom 1950).
(3) Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo. Izjema so tudi nezahtevni in enostavni objekti.
(4) Pri določanju višine stavb, vključno s kolenčnimi zidovi, se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP oziroma na vplivnem prostoru, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti.
(5) Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe, tako da se načrtuje oblikovno skladen objekt. Prizidki morajo biti podrejeni osnovnemu objektu in ne smejo presegati tlorisnega ter višinskega gabarita osnovnega objekta. Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja. Dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne do največjih dopustnih tlorisnih in višinskih gabaritov, določenih v podrobnejših PIP za NRP.
(6) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine temnih barv (opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne), na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Strešne kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče, dopustne pa so glazirane opečne kritine na strehah strmih naklonov (nad 35°). Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Smer slemena stavb je praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. Dolžina napušča ne sme presegati tradicionalnih oziroma uveljavljenih, lahko pa je manjša. Kritine na območjih brez javnega vodovoda morajo biti le opečne ali nebarvane betonske, odvisno od tipologije gradnje na območju. Dopustne so travnate strehe.
(7) Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na strešinah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(8) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Nameščanje klimatskih naprav na glavni fasadi ni dopustno.
(9) Barve fasad: barve fasad so načeloma v svetlih odtenkih zemeljskih barv oziroma take, da se doseže kakovostna in usklajena barvna slika na samem objektu in njegovo skladnost s kakovostno oblikovanimi fasadami v okolici. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna in podobne). Prav tako ni dopustna kombinacija navedenih in drugih signalnih oziroma izrazito živih barv med seboj. Žive barve so dopustne le izjemoma, kadar so tradicionalne (npr. oker, opečna) in če so kombinirane z nevtralnimi barvami (npr. siva, temno siva). Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Dopustni so napisi, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(10) Ob javnih površinah se ob upoštevanju regulacijskih črt zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to mogoče urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča.
(11) Izvedba ene ali več kleti je dopustna pri vseh objektih, razen tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega odloka. Če je kleti več kot ena, morajo biti te popolnoma vkopane. Gradnja kleti je dopustna na območjih, ki jih ne ogrožajo poplave in visoka podtalnica oziroma je treba na ogroženih območjih prilagoditi način gradnje kleti (npr. kesonska izvedba ipd.).
(12) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(13) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNR. Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. Kadar FI in FZ nista določena s tem odlokom, se glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov.
(14) Podrobnejši PIP glede oblikovanja objektov so opredeljeni v preglednicah v 113. do 125. členu tega odloka.
(15) Odstopanja od splošnih in podrobnejših PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna:
– pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena,
– skladno s posebnimi PIP za posamezne EUP,
– kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni koridorji, trgi ipd.).
(splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin)
(1) Na vseh območjih se ohranja čim več kakovostne in vitalne avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.
(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so dopustni nasipi in vkopi do največ 3 m.
(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti v največji možni meri urejene s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso mogoča, je dopustna gradnja opornih zidov do višine 1,5 m. Gradnja višjega opornega zidu je dopustna le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav, na območjih, pretežno namenjenih proizvodnim dejavnostim, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in kadar gre za ureditev in sanacijo nedovoljenih gradenj (če je ta mogoča pod pogoji tega odloka), zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka. Gradnja višjega opornega zidu je dopustna tudi v primerih, če je oporni zid sestavni del objekta. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m in ta oporni zid ni sestavni del objekta, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.
(4) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov.
(5) Območje tlakovanega dela gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(6) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(7) Pri urejanju zelenih površin je treba:
– upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo,
– zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
– zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,
– upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda.
(8) Na javnih odprtih površinah je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati. Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. Za izvajanje gradbenih del na vplivnem območju dreves je treba postaviti ograjo okoli drevesa, zaščititi deblo in določiti prostor za deponijo (ne znotraj radija 2 m od debla). Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni mogoče ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
(9) Na območju naselij se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja.
(10) Minimalni pogoji za gradnjo na vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so: v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Najmanjša netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je 3 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna. Kadar to tehnično ni izvedljivo, je dopustna drugačna oblika ureditev za zračenje in vlaženje tal.
(11) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
(12) Gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni izvedljivo, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe in zagotoviti sanacijo poškodovanih dreves oziroma nadomestitev uničenih kakovostnih, vitalnih dreves s primerljivo vrsto, in sicer z vsaj 10-letno sadiko.
(13) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni mogoče, jih je treba nadomestiti z enako vrsto in z uporabo najmanj 10-letnih, drevoredno vzgojenih sadik z višino debla, primerljivo z drugimi drevesi v drevoredu.
(14) Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji:
– parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino krošnje najmanj 2,5 m na 5 parkirnih mest. Drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena;
– ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi. Praviloma se zasajajo obojestranski drevoredi, enostranski pa le v primerih, ko je profil ceste tako določen s tem odlokom in v primerih, v katerih zaradi prostorske utesnjenosti to ni mogoče;
– zasaditve javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji.
(15) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostnozdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin,
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst (topol in vrba z izjemo obvodnega prostora ter jesenolistni javor) in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin,
– na ekološko pomembnih območjih in na območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah ter v okviru zelenic ob objektih namenjenih javni rabi.
(16) Za pridobitev dovoljenja s področja graditve objektov oziroma izvedbo posegov je treba izdelati krajinsko-arhitekturne rešitve, ki so sestavni del projektne dokumentacije za urejanje:
– površin v sklopu novogradenj in celovitih prenov uličnega prostora,
– javnih zelenih površin, drugih (neprometnih) površin v javni rabi oziroma površin ob objektih v javni rabi,
– zelenih in drugih površin v skupni rabi na območjih, za katera se pripravi OPPN.
(splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin)
(1) Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m2 površin namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4 m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za zelene površine. Površine za igro mlajših otrok v soseski so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov do 300 m.
(2) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov pa 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic ali od njih ločena z ograjo.
(3) Za stanovanjsko stavbo za posebne namene se zagotovi na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin.
(4) Če na gradbeni parceli stavbe s šestimi ali več stanovanji ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugem ustreznem stavbnem zemljišču, ki je od stavbe oddaljeno največ 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba.
(5) Normativi iz zgornjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo z rekonstrukcijo obstoječih stavb na območju naselja in kadar se nova stanovanja pridobivajo na območjih, ki se urejajo z veljavnimi OPPN, navedenimi v prehodnih določbah tega odloka.
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa kakovostna drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa praviloma nadomestijo na območju gradbene parcele novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli. Pri tem se uporabijo najmanj 10-letne sadike dreves.
(7) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele objekta.
(8) Površine v javni rabi in dostopi do javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(9) S tem členom določene najmanjše površine odprtih, zelenih ali drugih površin. Lahko so tudi večje, če je tako določeno s PIP za PNR ali EUP.
(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti (v nadaljevanju NO in EO) se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v Uredbi. Gradnja NO in EO je dopustna, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz Uredbe, splošne PIP iz tega člena, podrobnejše PIP za PNR, posebne PIP za EUP in so navedeni v Prilogi 2 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora).
(2) Pri umeščanju, gradnji in oblikovanju NO in EO se smiselno upoštevajo določila 77. člena (splošni PIP o legi objektov), 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) in 80. člena (splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin) tega odloka.
(3) Vsi NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru gradbene parcele oziroma EUP. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani. Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ločna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali na drugih NO in EO, če je zaradi funkcionalnosti tega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Če je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Strešne frčade niso dopustne. Če so NO in EO v celoti ali delno vkopani, so dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev pomožnega objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati najmanjših potrebnih površin za parkiranje.
(4) Odmiki od mej sosednjih zemljišč:
– NO in EO morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,5 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo;
– NO in EO morajo biti odmaknjeni od roba vozišča in od drugih javnih površin najmanj 3,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali gradbenimi linijami določen drugačen odmik. Odstopanja so dopustna zaradi omejenih prostorskih razmer in tehničnih možnosti, ob soglasju lokalne skupnosti;
– ograje, škarpe in podporne zidove je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti. Za odmike od cest in drugih javnih površin veljajo določbe druge alinee četrtega odstavka tega člena;
– odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča na vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(5) Objekti za lastne potrebe: na gradbenih parcelah, ki pripadajo stavbi, se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške, ki pri eno in dvo-stanovanjski stavbi v skupni površini ne smejo presegati 80 m2, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbenih parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežna meja faktorja zazidanosti. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti odmaknjen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
(6) Ograje: pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj. Praviloma se uporabljajo žične, kovinske, lesene ipd. ograje. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del objekta. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati 1,8 m. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih in na priključkih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Uvoz na ograjeno zemljišče mora imeti vrata ograje odmaknjena od roba vozišča toliko, da stoječe vozilo pred vrati ne ovira prometa na vozišču.
(7) Škarpe in podporni zidovi: škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
(8) Pomožni infrastrukturni objekti: dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Protihrupne ograje se na območjih naselij praviloma lahko gradijo le do višine 1,8 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega in širšega prostora. Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.
(9) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
– na območju enega kmetijskega gospodarstva se lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste, kar ne velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, rastlinjak in silos. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente;
– poleg območja stavbnih zemljišč kmetije se pomožni kmetijsko-gozdarski objekti lahko gradijo tudi na območju 20 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč z namensko rabo SKs, SKk, IK, As, Ak, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. Izven omenjenega območja se na kmetijskih in gozdnih zemljiščih lahko gradijo enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice, ograje za pašo živine, obora za rejo divjadi, rastlinjak, čebelnjak, krmišče in molzišče. Izven območja 20 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč z namensko rabo SKs, SKk, IK, As, Ak, gradnja novih kozolcev ni dopustna, dopustna pa je rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev in prestavitev obstoječih kozolcev, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč ali zaradi obstoječe ali projektirane GJI;
– čebelnjaki zunaj območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je mogoča le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo;
– pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč. Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dopustno razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.
(10) Začasni objekti: začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se jih postavi v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že urejene tlakovane površine. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za več kot trideset dni. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki usklajenih barv. Začasni enostavni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi.
(11) Spominska obeležja: spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade.
(12) Objekti za oglaševanje: podrobni PIP za postavitev objektov za oglaševanje so določeni v Prilogi 3 in v posebnih določbah tega odloka.
(13) Urbana oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi elementi urbane opreme se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter kakovostne oziroma značilne okoliške pozidave.
(14) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, je za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.
(15) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
(16) Gradnja NO in EO je na območjih veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s PNR.
(pridobitev strokovnih rešitev za prostorske ureditve)
(1) Obveznost pridobitve strokovnih rešitev z javnim natečajem ali pridobitve najmanj dveh ali več variantnih rešitev za prostorske ureditve je določena v posebnih PIP za posamezne EUP.
(2) Za druge prostorske ureditve je pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem obvezna, če je določena s predpisi o javnih natečajih.
3.3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
(splošni PIP za gradnjo GJI)
(1) GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je mogoče priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se v okviru območja predvidenega posega praviloma predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(8) Vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Pri načrtovanju GJI se praviloma zagotovi takšno umestitev vodov v prostor, da niso prizadete varovane vrednote in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati zagotavlja ohranjanje prostorske integritete dediščine.
(9) Linijsko GJI se načrtuje čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čimbolj se izogiba območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(3) Površine cest so namenjene gradnji in urejanju javnih cest. Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, cestnih priključkov, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so dopustni v skladu z določili tega odloka tudi izven površin cest. Dopustna je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni oskrbi z gorivom. V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic.
(4) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. Gradnja dovozov in priključkov, ki niso GJI, ter nekategoriziranih cest in poljskih poti je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva.
(5) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča.
(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.
(7) V naseljih je treba skladno s predpisi o javnih cestah ob javnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo.
(8) Javne ceste na območju urbanističnih načrtov se delijo na obvozne, primarne in sekundarne ceste. Javne ceste se izven območij urbanističnih načrtov delijo na avtoceste, regionalne in lokalne ceste.
(9) Javnim cestam na območju občine so določeni minimalni PIP glede prečnih profilov. V izvedbenem delu kartografskega dela tega OPN je prikazano omrežje javnih cest, za katere je ob upoštevanju razvrstitve ceste glede na njeno funkcijo in glede na vrsto javne ceste določen minimalni prečni profil.
(10) Na cestah, ki jim minimalni prečni profil v prejšnji točki tega člena ni določen, znaša minimalni profil lokalne ceste 6 m na vsako stran osi ceste, minimalni profil regionalne ceste pa 7 m na vsako stran osi ceste.
(11) Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih možnosti, kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, na odsekih, kjer ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost) in na odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.
(12) Lokalna kolesarska omrežja so predvidena na območjih večjih naselij, kjer se kolesarske povezave urejajo ob pomembnejših prometnicah in mestnih povezovalnih cestah ter se navežejo na državno kolesarsko omrežje.
(13) Omrežja peš poti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se navezujejo na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:
– z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami sektorjev),
– z drevoredi oziroma drugo zasaditvijo glede na v tem odloku določene profile posamezne prometnice,
– mestoma tudi z razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali (na območjih bolj strnjene pozidave) tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.),
– z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in info table, konfini ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).
(14) Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je treba upoštevati izhodišča:
– čim bolj racionalen posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin z učinkovito saniranim in oblikovanim gozdnim robom,
– sanacija obrežne vegetacije pri regulacijskih ureditvah z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov in ekoloških značilnosti območja,
– prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki,
– oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev na območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki, rampe, deviacije),
– zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti,
– obnova travniških površin na območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (zunanje brežine nasipov).
(15) Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja se uredi postajališča javnega potniškega prometa, predvsem na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter na območjih novih pozidav in širitev naselij.
(16) Izpusti cestne padavinske kanalizacije na območju naselij, ki so speljani v vodotoke, ne smejo biti vidni, praviloma morajo biti zgrajeni podzemno in z iztokom pod gladino vode.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje) PM ni mogoče zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih ali javnih, v ta namen zagotovljenih površinah, ki niso oddaljene več kot 200 m.
(2) Pri večstanovanjskih stavbah je treba čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
(4) Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves skladno z 80. členom (splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin) tega odloka.
(5) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
(6) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(7) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je mogoče na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.
(9) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(10) Na vseh javnih parkiriščih je treba skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
(11) Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe.
(12) Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.
(13) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zagotovi se vsaj 20 % od števila zahtevanih PM, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(14) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta za zaposlene in za obiskovalce.
(15) Glede na namembnost objektov ali dejavnosti se pri izračunu PM upošteva najmanjše število PM:
Preglednica 3: Število zahtevanih PM po vrstah objektov
Vrste objektov | Število PM |
1. STAVBE | |
Enostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
Dvostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
Tri- in večstanovanjske stavbe | 2 PM/ stanovanje, dodatno 10 % za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) | 1 PM/stanovanje, od tega 10 % za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi ipd.) | 1PM/12 postelj dodatno 10 % za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi, internati) | 1PM/4 postelje dodatno 10 % za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša) | 1PM/6 postelj |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (za socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje) | 1PM/3 stanovanje dodatno 10 % za obiskovalce |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1PM/3 sobe |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1PM/4 sedeže in 1PM/tekoči meter točilnega pulta oziroma ne manj kot 2PM |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1PM/10 sob |
Stavbe javne uprave | 1PM/40 m2 |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 1PM/35 m2 |
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1PM/40 m2 |
Trgovske stavbe (trgovina lokalna pod 500 m2) | 1PM/40 m2, ne manj kot 2 PM |
Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) | 1PM/70 m2, ne manj kot 2PM |
Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) | 1PM/35 m2 |
Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) | 1PM/30 m2 |
Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) | 1PM/30 m2 |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti: frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne ipd.) | 1PM/25 m2 ne manj kot 2PM na lokal |
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) | 1PM/25 m2 |
Bencinski servisi | 1PM/25 m2 prodajnih površin, ne manj kot 3PM |
Industrijske stavbe (do 200 m2) | 1PM/30 m2 površine oziroma ne manj kot 2PM |
Industrijske stavbe (več kot 200 m2) | 1PM/60 m2 površine |
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 6PM/popravljalno mesto |
Stavbe za kulturo in razvedrilo | 1PM/5 sedežev |
Muzeji in knjižnice | 1PM/60 m2 |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) | 1PM/učilnico in dodatno 1PM/oddelek prve triade za kratkotrajno parkiranje |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole) | 1,25PM/učilnico |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju) | 1PM/7 učencev in dodatno 1PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole) | 1PM/30 m2 |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci) | 2PM/oddelek in dodatno 1PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje |
Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) | 1PM/3 postelje |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1PM/20 m2 ne manj kot 3PM |
Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali) | 1PM/150 m2, ne manj kot 2PM |
Športne dvorane s prostori za gledalce | 1PM/30 m2 in dodatno 1PM/200 sedežev za avtobus. V bližini javnega prometa (oddaljenost do 1000 m) je dopustno normativ zmanjšati do 30 % |
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) | 1PM/25 m2 |
Stavbe za opravljanje verskih obredov | 1PM/10 sedežev |
2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI | |
Športna igrišča (stadion ipd.) | 1PM/20 sedežev in dodatno 1PM/250 sedežev za avtobus. V bližini javnega prometa (oddaljenost do 1000 m) je dopustno normativ zmanjšati do 30 % |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas | 1PM/600 m2 |
Pokopališča | 1PM/30 grobov oziroma ne manj kot 10PM |
(16) Če preglednica 3 ne določa najmanjšega števila PM po vrstah objektov, se pri izračunu upošteva drug posebni predpis.
(17) Pri vrstah objektov, ki ponujajo nastanitvene kapacitete, se predvidijo tudi kolesarnice.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je mogoča priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni mogoča, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna ipd.
(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti se praviloma umestijo v prostor na zelenih površinah in praviloma v odmiku 1 m od utrjenih površin.
(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.
(6) Najožja območja zajetij in vodohranov se zavarujejo z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Kanalizacija se praviloma gradi v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije. Kanalizacija se gradi vodotesno.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je mogoča priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni mogoča, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice.
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(5) Objektih, ki za sanitarne potrebe uporabljajo padavinsko vodo in so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, morajo imeti merilec porabe padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
(6) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(7) Kjer ponikanje padavinske vode ali odvod v okoliški prostor ni možen, se le ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije.
(8) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(9) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja lastnika takega zemljišča.
(10) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti locirani izven vozišča, kadar pa to ni mogoče, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(11) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.
(12) Izpusti padavinske vode, ki so speljani v vodotoke, ne smejo biti vidni, praviloma morajo biti zgrajeni podzemno in z iztokom pod gladino vode.
(splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih za komunalne odpadke. Zabojnik oziroma odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada in praviloma ni na javni površini. Če to zaradi danosti prostora ni mogoče, se v soglasju s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določi zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču. Odjemno mesto se lahko zaščiti z nadstrešnico na utrjeni površini.
(2) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna.
(3) Za ločeno zbiranje odpadkov se na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjenih površinah javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije, lahko tudi na zasebni površini s soglasjem lastnika. Ekološki otok se tlakuje in mora biti dobro prometno dostopen. Lahko se ogradi in nadkrije.
(4) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasna hramba posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij.
(5) Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno moteči.
(6) Viški zemeljskih izkopov in njihova priprava za ponovno uporabo po postopku z oznako R10, ki nastanejo pri gradnjah, se lahko odlagajo na kmetijskih površinah in gozdnih zemljiščih (na območjih krčitve za kmetijske namene), za kar mora investitor pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(7) Površina za stresanje snega v vodotoke se uredi skladno z zahtevami služb, pristojnih za ohranjanje narave in upravljanje voda ter ob upoštevanju varnostnih in okoljevarstvenih omejitev.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja se zagotovijo varnostni odmiki plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditve v skladu z veljavnimi predpisi.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko omrežje srednje in nizke napetosti se na območju naselja praviloma gradi v podzemni izvedbi. Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti na območju naselja zgrajeno praviloma v kabelski kanalizaciji. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja.
(3) Elektroenergetsko omrežje, kadar se gradi v nadzemni izvedbi, praviloma ne sme potekati na območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin.
(4) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako:
– da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter
– da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Za gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
(6) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.
(7) Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti dopušča umestitev v večje objekte. Zagotoviti je treba ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.
(8) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna v skladu z določili 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka na objektih (na območjih IG in IP pa tudi na objektom pripadajočih gradbenih parcelah) pod pogoji, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in kulturne dediščine in da je v skladu z lokalnim energetskim konceptom.
(9) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.
(10) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter v njihovih vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(splošni PIP za gradnjo malih vodnih elektrarn)
(1) Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.
(2) Režim na malih vodnih elektrarnah mora biti usklajen z zahtevami pristojnih služb za upravljanje voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na izvenmestnih območjih je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov je dopustna na način, ki ne prekinja teh povezav.
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se lahko umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na način, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih;
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti;
– objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna funkcija;
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije;
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno se umeščajo v obstoječe objekte, vendar na način, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči.
(4) Objekti in naprave ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij ali enote kulturne dediščine. Za postavitev objektov je treba predhodno pridobiti pisno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe GJI)
(1) Varovalni pasovi posameznih objektov obstoječe GJI, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran:
– avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 8 m, javne poti 6 m, zbirne krajevne ceste 10 m, krajevne ceste 8 m, državne kolesarske poti 5 m in občinske kolesarske poti 3 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta,
– progovnega pasu železniške proge 100 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 6 m od osi skrajnih tirov v naselju in 8 m od osi skrajnih tirov izven naselja,
– progovnega pasu industrijskega tira in proge drugih železnic 50 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 4,5 m od osi skrajnih tirov,
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m,
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m,
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m,
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m,
– od osi nadzemnega voda nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m,
– od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske postaje srednje napetosti 2 m,
– prenosnega plinovoda 65 m in distribucijskega plinovoda 5 m, merjeno od osi plinovoda,
– vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje), znaša 3 m, merjeno od osi posameznega voda.
(2) Pri vseh posegih v prostor v varovalnem pasu avtoceste je zaradi zagotavljanja možnosti za širitev avtoceste treba zagotoviti odmik najmanj 7 m obojestransko od roba cestnega sveta.
(3) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(4) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca GJI.
(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(6) Posegi v varovalni pas elektroenergetskih vodov morajo biti v skladu s predpisom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti na območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(7) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površine.
(8) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V tem pasu je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,
– obdelovati zemljišče, globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi,
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(9) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo upravljavci teh objektov.
(10) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine zunaj cone vzletišča Šentvid je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa. Zunaj cone letališča se za ovire štejejo:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, inštalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali so višje od 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča,
– objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje alineje in so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m.
(11) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je treba upoštevati zračne poti, pod katerimi se za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(12) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih predvidene GJI)
(1) Za gradnjo v varovalnem koridorju GJI je treba pridobiti soglasje pristojne službe.
(2) Varovalni koridor posameznih objektov GJI znaša na vsako stran načrtovane osi:
– 15 m vzdolž nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 20 kV do 110 kV,
– 5 m vzdolž podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 20 kV do 110 kV,
– 5 m vzdolž plinovoda z obratovalnim tlakom 10 bar in več,
– 3 m vzdolž plinovoda z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije 250 mm in več,
– 3 m vzdolž vodovoda dimenzije 400 mm in več,
– 5 m vzdolž kanalizacije dimenzije 1200 mm in več,
– državne ceste 25 m, lokalne ceste 20 m, javne poti 12,5 m, kolesarske poti 10 m.
(splošni PIP glede minimalne komunalne opreme in priključevanja objektov na GJI)
(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov ali če tako določa posebni predpis.
(3) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo stanovanjske stavbe, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(4) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske stavbe na območju naselja, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(5) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske stavbe izven območja naselja, če ima zagotovljeno lastno oskrbo s pitno vodo, lastno oskrbo z električno energijo, lastno čiščenje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Če je komunalno zemljišče na območju, kjer je mogoča priključitev na omrežje GJI, se vrsta infrastrukture, na katero je mogoča priključitev, šteje za minimalno komunalno opremo.
(6) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim predpisom o minimalni komunalni opremi je obvezna, če je obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena tehnična možnost priključitve.
(7) Zagotavljanje odvajanja odpadne vode se s soglasjem pristojnega upravljavca javnega omrežja za odvajanje voda lahko začasno ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(8) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja glede na namen za normalno obratovanje ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja odpadnih voda, se takšna komunalna oprema ne šteje za minimalno komunalno opremo.
(9) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je priključitev mogoča, priključijo na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
3.4 Ohranjanje kulturne dediščine in narave, varstvo zdravja ljudi, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.4.1 Ohranjanje kulturne dediščine
(splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni rekonstrukcija objekta ter gradnja novega objekta (vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta) na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(7) Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo, tako da čez objekte in območja kulturne dediščine ne potekajo gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na njih se ne urejajo deponije viškov materialov in podobno. V primeru, da so izčrpane vse druge možnosti, se začasne ureditve izjemoma dopustijo tudi na območjih kulturne dediščine, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v nadaljevanju tega člena.
(11) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(12) Varstveni režim za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami (če se pri posamezni enoti kulturne dediščine varujejo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je treba upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča).
(13) Varstveni režim za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(14) Varstveni režim za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
(15) Varstveni režim za registrirano arheološko najdišče: ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(16) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in posegi v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Če se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave OPPN.
(17) Varstveni režim za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(18) Varstveni režim za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(19) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranjajo se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(20) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege na območju posamezne EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to EUP.
(21) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
(22) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni javni službi za varstvo kulturne dediščine treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(23) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(24) Ob vseh posegih v zemeljske plasti na celotnem območju občine je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in pred nadaljevanjem del obvesti o najdbi pristojno javno službo za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(25) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi javne službe za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
3.4.2 Ohranjanje narave
(splošni PIP za ohranjanje narave)
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določeni s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(3) Pri posegih v cerkvah, v katerih je ugotovljena prisotnost netopirjev, je potrebna uskladitev s pristojno službo za varstvo narave.
(4) Upoštevajo se usmeritve za ohranjanje ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih vrst netopirjev:
– objektov, omenjenih v prejšnjem odstavku, se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje mogoče, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin, skozi katere izletavajo netopirji),
– upoštevajo se določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, za osvetljevanje zunanjih površin se namestijo popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico, po možnosti svetila s samodejnim vklopom in izklopom,
– v bližini omenjenih objektov se v največji možni meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija.
(5) Preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so npr. japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinija, žlezasta nedotika in kanadska rozga. Zato se po končanih posegih v prostor površine takoj rekultivirajo, zatravijo oziroma zasadijo z lesnato vegetacijo ter izvedejo drugi potrebni sanacijski ukrepi.
3.4.3 Varstvo zdravja ljudi, okolja in naravnih dobrin
(splošni PIP za trajnostno rabo virov in energije)
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi.
(splošni PIP za varstvo zraka)
(1) Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dopustno umeščati le na območja proizvodnih dejavnosti. Lastnik vira onesnaženja mora poskrbeti za meritve onesnaženosti in izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. Pri zasnovi nove zazidave se upoštevata tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(2) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom. Večja poselitvena in zaposlitvena območja ob železniški povezavi se navežejo na to omrežje.
(3) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa večja zaposlitvena območja na površinah za industrijo (IP), površinah gospodarskih con (IG), na večjih območjih centralnih dejavnosti (CD), namenjenih javni rabi in na večjih stanovanjskih območjih (SS, SB) povezavo z javnim potniškim prometom.
(4) Pri novogradnjah se upoštevajo predpisi za učinkovito rabo energije. Objekti se prednostno oskrbujejo z obnovljivimi viri energije.
(5) Objekti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja, se umeščajo le na območja, namenjena gospodarskim dejavnostim.
(6) Objekti se priključijo na daljinsko ogrevanje ali plinovod, kjer je to mogoče.
(splošni PIP za varstvo voda)
(1) Za posege, ki lahko trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
(2) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(3) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(4) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(5) Na vodovarstvenih območjih se vse odpadne komunalne vode iz objektov priključijo na vodotesno kanalizacijo ali na malo čistilno napravo. Pri posegih na kmetijske površine na vodovarstvenih območjih se upoštevajo predpisi glede vnosa hranljivih snovi v tla.
(6) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju, ne glede na to, ali imajo določena vodovarstvena območja (VVO) ali ne.
(7) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave.
(8) Pri načrtovanju aktivnosti – posegov v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki pri Krki znašajo 15 m od meje vodnega zemljišča v naseljih in 40 m od meje njenega vodnega zemljišča zunaj naselij ter 5 m od meje vodnega zemljišča na preostalih vodotokih, razen v primerih, ki jih določajo zakonski predpisi.
(9) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda. Na obstoječih objektih in napravah, ki so na vodnem ali priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(10) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov.
(11) Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje MHE so dovoljene ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in obstoječih ekoloških razmer prisotnih rastlinskih in živalskih vrst, oziroma kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov in pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora.
(12) Vsi posegi na mestih obstoječih objektov ali nekdanjih jezov, mlinov in žag morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo področje voda, in ob soglasju pristojne službe za upravljanje z vodami.
(13) Z namenom zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem se zagotovi ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode, skladno z določili 88. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) tega odloka.
(splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)
(1) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se brez spremembe namenske rabe lahko načrtujejo:
– agrarne operacije skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– omrežja gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest,
– enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, navedeni v Prilogi 2 tega odloka ter ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči, vse po pogojih 82. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka.
(2) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(3) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
– rekultivacije tal,
– nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali
– zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
(4) Pri poseganju v tla na območju vodotokov in na razgaljene površine je po koncu del treba izvesti sanacijska in zasaditvena dela za preprečitev erozijskih pojavov.
(5) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi se dela izvedejo tako, da se onemogoči izliv v okolico.
(splošni PIP za varstvo gozdov)
(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
(2) Na območjih varovalnih gozdov niso dopustni posegi v podtalje ali vegetacijo, če bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti ali spodbudilo erozijske procese. Za poseg v varovalne gozdove je treba pridobiti dovoljenje pristojnega ministrstva.
(3) V osrednjih delih velikih kompleksov gozdov je dopustno na račun gozda osnovati le travne površine za krepitev biotopske funkcije gozda.
(4) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(5) Na celotnem območju občine se zagotovi nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah; predvsem to velja za gozdove, ki mejijo na ureditvena območja naselij. Dostopi in dovozi do gozda se ohranijo oziroma se v primeru ukinitve nadomestijo z novimi. Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, se dimenzionirajo na 10 t osne obremenitve, uredijo se ustrezna obračališča, izogibališča, prostori za skladiščenje lesa ipd.
(6) Krčitev gozda zunaj načrtovanih stavbnih zemljišč in površin, namenjenih za gradnjo, ni dopustna. V primeru poseganja v gozd je potrebna sanacija novo nastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novo nastalih brežin z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(7) Dostop do gozda se mora ohranjati neoviran.
(8) Ograditev gozda ni dopustna, razen v izjemnih primerih, za kar je treba pridobiti dovoljenje pristojne službe.
(9) Na območju gozdov je dopustna umestitev NO in EO, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka, poleg tega so dopustni tudi:
– izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov, stojišč za začasne dovoze čebel na pašo na zemljiščih skladno s pašnim redom,
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom.
(10) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti naslednje najmanjše odmike:
– gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne javne gozdarske službe,
– drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m,
– če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
(11) V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja pristojne javne gozdarske službe razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
(12) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.
(13) Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor, vključno s krčitvami gozda za kmetijske namene, se pridobi soglasje pristojne javne gozdarske službe, ne glede na namensko rabo, določeno s tem odlokom.
(splošni PIP za varstvo pred hrupom)
(1) Skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se na območju OPN površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred hrupom:
– območje I. in II. stopnje varstva pred hrupom: na prostoru občine ni območij I. in II. stopnje varstva pred hrupom;
– območje III. stopnje varstva pred hrupom (SSs, SSn, SSv, SB, SKg, SKs, SKk, SP, CU, CD, CDo, CDk, CDv, CDi, CDz, BT, BTs, BC, ZS, ZP, ZK, ZD, ZDo, Ak, Ap, As, Az in Ag);
– območje IV. stopnje varstva pred hrupom (IP, IK, IG, PC, PŽ, PL, PO, E, O, K1, K2, Gg, Gp, Gv, VC in LN).
(2) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom.
(3) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.
(4) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bodo povzročali čezmejne obremenitve okolja s hrupom za območje varstva pred hrupom, v katero spada skladno s prvim odstavkom tega člena.
(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(6) V enotah urejanja prostora, v katerih je s tem odlokom določena podrobnejša namenska raba za poselitev (S, C, B, I, Z in A) upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito pred hrupom na območjih podrobnejše namenske rabe za poselitev (S, C, B, I, Z in A) je obveznost investitorjev. Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je treba upoštevati veljavne predpise na področju ocenjevanja in urejanja hrupa v okolju, določanja mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na področju zvočne zaščite stavb. Za enote urejanja prostora, ki se urejajo z OPPN in za gradnjo novih stanovanjskih ali drugih za hrup občutljivih objektov v oddaljenosti do 300 m od osi avtoceste obojestransko morajo investitorji ob pripravi prostorskega akta oziroma projektne dokumentacije zagotoviti oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe.
(7) Za pomembnejše nove ceste se natančno modelirajo vrednosti kazalcev hrupa in skladno z rešitvami se predvidijo protihrupni ukrepi.
(8) Pri izvajanju ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost aktivni ukrepi (zmanjšanje emisije hrupa na viru) pred pasivnimi ukrepi.
(9) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti prvo ocenjevanje hrupa in, če tako zahteva predpis za obratovalni monitoring hrupa, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(10) Za dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih barier je treba pridobiti strokovne prostorske preveritve.
(11) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
(splošni PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so omrežja, naprave in objekti določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Skladno s tem predpisom se površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem (SSs, SSn, SSv, SB, SKg, SKs, SKk, SP, CU, CD, CDo, CDk, CDv, CDi, CDz, BT, BTs, BC, ZS, ZP, ZK, ZD, ZDo, Ak, Ap, As, Az in Ag);
– II. stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči (IP, IK, IG, PC, PŽ, PL, PO, E, O, K1, K2, Gg, Gp, Gv, VC in LN).
(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjene za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v varovalne pasove obstoječih in načrtovanih VN elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.
(4) Umeščanje objektov z varovanimi prostori ni dopustno v varovalnem pasu:
– 15 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda za napetostni nivo 110 kV,
– 40 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda za napetostni nivo 220 kV in 400 kV.
(5) Za obstoječa območja, ki se nahajajo znotraj koridorjev daljnovodov in na katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru je treba na teh območjih spremeniti osnovno namensko rabo prostora oziroma razvrstiti ta območja na območja, na katerih velja II. stopnja varstva pred sevanjem, če je to skladno s predpisi. To velja tudi za območja razpršene poselitve, kjer bo prišlo do spremembe namenske rabe v koridorju daljnovoda zaradi ažuriranja dejanskega stanja.
(6) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.
(splošni PIP za varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je treba načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.
(4) Pri razsvetljavi cest in javnih površin je treba upoštevati naslednje ciljne vrednosti, ki izhajajo iz predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja: letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.
(5) Za osvetlitev se uporabijo svetila v skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja namestitve novih obcestnih svetilk zunaj strnjenih naselij naj se omeji na minimum.
(6) Morebitna osvetlitev okolice in samih cerkva ne sme sijati v preletne odprtine netopirjev in osvetljevati njihovih letalnih poti v bližini teh zatočišč.
(7) Vsa obstoječa svetila, ki se uporabljajo na prostem, in porabo električne energije, namenjene razsvetljavi na prostem, je treba uskladiti s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženje.
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja)
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne velja:
– za 20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah,
– kadar leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja,
– za gradnjo stavb v tradicionalni strnjeni pozidavi oziroma v vrstni pozidavi.
(spremljanje stanja okolja za zagotavljanje zdravja ljudi)
Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.
3.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
109. člen
(splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča:
– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici in projektnim pospeškom tal 0,175 g. Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
(3) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(4) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(5) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor. Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno, v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(6) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so dopustne rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(7) Ne glede na določila četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(8) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(9) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.
(10) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter za regijski logistični center se upoštevajo določila 62. člena (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja) tega odloka.
(splošni PIP za varstvo pred požarom)
(1) Zagotovi se vire vode za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi, ustrezne pretoke in tlak vode v omrežju. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve.
(2) Zagotovijo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
(3) Za preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se pri projektiranju zagotovijo potrebni odmiki in protipožarne ločitve od parcelnih mej in med objekti. Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(4) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(5) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu, ki določa zasnovo in študijo požarne varnosti.
(spremljanje stanja okolja)
Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.
(splošni PIP za ureditve za obrambne potrebe)
(1) Na območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dopustne prostorske ureditve ter gradnja objektov (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter ostale infrastrukture za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18 m, je treba v ožjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost do 1 km od navedenih območij.
(3) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25 m, je treba v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost do 2 km od navedenih območij.
(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja v širšem okolišu območij z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, ki so na vzpetinah.
(5) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah morajo biti skladne s predpisi s področja varstva okolja.
3.5 Podrobnejši PIP za posamezne PNR
(podrobnejši PIP za območja stanovanj)
(1) Območja stanovanj – S, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs):
1. SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
1 Tipologija zazidave: eno ali dvostanovanjska prostostoječa hiša |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,40 | FI: do 0,75 |
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin ter varstvu otrok. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 80 m2), ki ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve; – dejavnosti so dopustne v pritličju stavb. Izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center in podobno; – v stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih nastanitvenih kapacitet (turističnih sob in apartmajev) pod pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska. |
4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (praviloma L in T oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost objektov do K + P + 1 + M. Na nagnjenem terenu je dopustna etažnost do K + P + M. Največja višina stavbe nad terenom je 11 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s 3. odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Strehe: – dopustne so dvokapne in enokapne strehe. Ravne strehe in štirikapnice so dopustne, če so značilne v EUP. Naklon dvokapnih streh je od 30° do 45°, naklon streh nad objekti sodobne tipologije in nad NO in EO je lahko nižji; – v EUP-jih, kjer se dopusti sodobnejše oblikovanje objektov, so dopustne ravne in enokapne strehe nizkega naklona nad objekti sodobne tipologije in nad pomožnimi objekti; – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto in pred vhodom ter drugih dozidav; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in strehe. Frčade lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine, na enokapnih strehah frčade niso dopustne. |
Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni; – dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. |
(3) Podrobnejši PIP za urbano strnjeno stanovanjsko pozidavo (SSn):
2. SSn – urbana strnjena stanovanjska pozidava |
1 Tipologija zazidave: hiše v nizu, vrstne hiše |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,50 | FI: do 1,00 |
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 30 m2), ki ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve; – urbanistična in okoljska utemeljitev v projektni dokumentaciji za vse dejavnosti razen bivanja; – dejavnosti so dopustne v pritličju objektov, izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotnem objektu, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center in podobno. |
4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: – obvezna je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v nizih in vrstah; – dozidave so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu prostoru, v primeru končnega objekta v nizu in ob upoštevanju dopustne izrabe ter splošnih pogojev glede odmikov; – dozidave na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu prostoru, so dopustne, če se skladnost ulične fasade niza s tem ne poslabša in če se ne presega obstoječe gradbene linije; – nadzidave so dopustne, če se uredijo po celotnem nizu, vrsti; – zagotovi se skladna prenova niza, vrste oziroma medsebojna usklajenost posamičnih prenov v nizu. Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris glede na določila o dopustnih dozidavah za SSn; – višinski gabarit: dopustna je etažnost do K + P + 1 + M. Na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet, na nagnjenem terenu mora je dopustna etažnost do K + P + M Največja višina stavbe nad terenom je 11 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Strehe: – dopustne so dvokapne in enokapne strehe ter ravne strehe. Naklon dvokapnih streh je od 30° do 45°; naklon streh nad NO in EO je lahko nižji; – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto; – dopustni so strešna okna, enokapne frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha ob pogoju, da so vse frčade v nizu poenoteno oblikovane in da je streha dvokapna. Frčade lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine. Kritina celotnega niza je enotna. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni; – dopustna je uporaba tudi sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. |
(4) Podrobnejši PIP za urbano večstanovanjsko pozidavo (SSv):
3. SSv – urbana večstanovanjska pozidava |
1 Tipologija zazidave: večstanovanjske stavbe (večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok, blok, bloki v nizih, karejih ipd.) |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,50 FI: do 2,00 | FI je lahko večji v primeru večjega števila podzemnih etaž, če ni drugih omejitev in če je v posebnih PIP za EUP določena višja etažnost |
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. |
Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, razen vzdrževanja in popravila motornih vozil, gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 100 m2), ki ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo dodatna parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta ali v kletnih etažah; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve; – dejavnosti, ki generirajo obiskovalce, so dopustne v pritličju stavb, izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center ipd. |
4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti: – višinski gabarit: do K + P + 4. Višji gabariti so dopustni v EUP, kjer je to posebej določeno ali če je večja višina že značilna za EUP; – dopustno je združevanje blokov v nize, kareje; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s 3. odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Streha: – dopustne so eno-, dvo- in večkapne strehe. Naklon dvo- in večkapnih streh je od 30° do 40°; naklon streh nad sodobno oblikovanimi objekti in nad pomožnimi objekti naj bo nižji; – dopustno je kombiniranje dvokapnih ali enokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd. Dopustni so strešna okna, strešne terase ipd. Dopustne so enokapne frčade, vse frčade v nizu so poenoteno oblikovane. Kritina celotne stavbe oziroma niza stavb je enotna. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in oblikovno poenoteni po celi fasadi, nizu oziroma kareju; – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (oblikovanje in materiali). |
7 Druga merila in pogoji: – pri izvedbi rednih in investicijskih vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali drugih del, ki vplivajo na zunanjo podobo večstanovanjske stavbe se vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno in skladno podobo objekta; – dopustna je izvedba nadstrešnic za avtomobile v nizu, kot en objekt. Konstrukcija je lahka, streha ravna ali enokapna. |
(5) Podrobnejši PIP za stanovanjsko pozidavo za posebne namene (SB):
4. SB – stanovanjska pozidava za posebne namene |
1 Tipologija zazidave: eno- alivečstanovanjske prostostoječe stavbe in spremljajoči objekti |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,40 | FI: do 1,50 |
3 Dopustne dejavnosti: Površine so namenjene za občasno ali stalno bivanje ostarelih (dom starejših občanov, varovana stanovanja ipd.), otrok in drugih socialnih skupin ter spremljajočim dejavnostim. Dopustne so tudi spremljajoče dejavnosti in sicer zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, trgovina in storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem ter druge dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti vključno z zadostnimi parkirnimi površinami; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – da dejavnosti ne bodo bistveno povečale negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (praviloma L in T oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost stavb do K + P + 1 + M. Na nagnjenem terenu je klet vsaj delno vkopana, dopustna etažnost do največ K + P + M; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. |
Strehe: – dopustne so dvokapne in enokapne strehe. Ravne strehe in štirikapnice so dopustne, če so značilne v EUP. Naklon dvokapnih streh je od 30° do 45°; naklon streh nad stavbami sodobne tipologije in nad pomožnimi objekti naj bo nižji; – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto in pred vhodom ter drugih dozidav; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in strehe. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. Dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; – zagotovi se usklajeno oblikovanje kompleksa, vendar naj imajo objekti specifičnih namembnosti in simbolnih pomenov (npr. kapela) lasten arhitekturni izraz. |
7 Druga merila in pogoji: – zagotovijo se parkovne in športne površine, ki zavzemajo najmanj 20 % območja. |
(6) Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja (SKs):
5. SKs – površine podeželskega naselja |
1 Tipologija zazidave: eno ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe, kmetijski objekti: hlevi, kašče, skednji, kozolci, zidanice ipd., tudi spremljajoči objekti v okviru podeželskega naselja in objekti namenjeni dopolnilni dejavnosti na kmetiji. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,40 FI: do 0,75 | Dopustna so odstopanja (FZ do 50 %) na območju kmetij, kjer je strnjena gradnja tradicionalna. |
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene bivanju in kmetijam. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina ter storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti – površina prostorov za dejavnost do 120 m2 (za dopolnilne dejavnosti na kmetiji je ta površina lahko večja), ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 9,6 m širine), razlika med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (praviloma L in U oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do K + P + 1 + M. Na nagnjenem terenu je dopustna etažnost do K + P + M. Največja višina stavbe nad terenom je 11 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s 3. odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Strehe: – dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne, če so v EUP značilne, če je smiselno optično znižanje stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost; – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°; – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni oziroma prevladujoči; – v EUP-jih, kjer se dopusti sodobnejše oblikovanje objektov, so dopustne ravne in enokapne strehe nizkega naklona nad objekti sodobne tipologije in nad pomožnimi objekti; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in strehe. Frčade lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine. Frčade na enokapnih strehah niso dopustne. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti. Dopustni so je tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; detajli na objektih so na območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. |
b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 12 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris. Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – višinski gabarit: do K + P + p ali P + 1 + p; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit za kapjo strehe. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka; – izjemoma se dopustijo gospodarski objekti (hlev, senik ipd.) večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebni zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljeni na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo. Strehe: – dopustne so eno- in dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°, nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij in če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti. V teh primerih je dopustna tudi ravna streha; – dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni oziroma prevladujoč. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. Zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi. |
(7) Podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk):
6. SKk – površine kmetij |
1 Tipologija zazidave: eno- ali dvostanovanjska prostostoječa stavba v okviru osamele kmetije, kmetijske stavbe: hlevi, kašče, skednji, kozolci in objekti namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,40 (na območju kmetij, kjer je strnjena gradnja tradicionalna, do 0,50) | FI: 0,40-0,75 |
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene območju kmetij in bivanju. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina ter storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti – površina prostorov za dejavnost do 60 m2 (za turizem na kmetiji in dopolnilne dejavnosti so površine lahko večje), ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stavbe – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 9,6 m širine), razlika med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, in U oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do K + P + 1 + M. Na nagnjenem terenu je dopustna etažnost do K + P + M. Največja višina stavbe nad terenom je 11 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Strehe: – dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne, če so v EUP značilne, če je smiselno optično znižanje stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost; – naklon dvo- in večkapnih streh je od 35° do 45°. Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; – v EUP-jih, kjer se dopusti sodobnejše oblikovanje objektov, so dopustne ravne in enokapne strehe nizkega naklona nad objekti sodobne tipologije in nad pomožnimi objekti; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in strehe. Frčade lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine. Frčade na enokapnih strehah niso dopustne. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti. Dopustno je tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; detajli na objektih naj bodo na območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. |
b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 12 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris. Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – višinski gabarit: do K + P + p ali P + 1 + p; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit za kapjo strehe. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka; – izjemoma se dopustijo gospodarski objekti (hlev, senik ipd.) večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebni zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljeni na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo. Strehe: – dopustne so eno- in dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°, nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij in če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti v okviru kmetije. V teh primerih je dopustna tudi ravna streha; – dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi gospodarskimi objekti; – zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi. |
7 Druga merila in pogoji: – če je območje z oznako SKk v PIP za EUP določeno za preselitev kmetije iz naselja, mora gradbeno dovoljenje za gradnjo kmetije za namen njene preselitve obravnavati objekte celotne kmetije in ne samo stanovanjske stavbe. Gradbeno dovoljenje za gradnjo nove kmetije lahko obravnava samo kmetijske objekte, ne sme pa obravnavati samo stanovanjske stavbe. Gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt na novi lokaciji kmetije se lahko izda šele po izdaji gradbenega dovoljenja za gospodarske objekte na novi lokaciji kmetije; – na robovih gradbene parcele se zasadi avtohtono drevje in sadno drevje na visokih podlagah. |
(8) Podrobnejši PIP za površine kmetijskih objektov (SKg):
7. SKg – površine kmetijskih objektov |
1 Tipologija zazidave: kmetijski objekti (kozolci, seniki, čebelnjaki ipd.), dislocirani od kmetij |
3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo – spravilo orodja, kmetijskih pridelkov ter čebelarstvo. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe – kmetijske stavbe, od tega seniki, skednji, kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka ter stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope in podobno), enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: za oblikovanje objektov se smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk) za kmetijske stavbe. Oblikovanje novih objektov mora biti usklajeno s kakovostnimi oziroma avtohtonimi obstoječimi objekti (kozolci, čebelnjaki, seniki ipd.) po tlorisnih in višinskih gabaritih, oblikovanju streh in fasad ter uporabi materialov. |
7 Druga merila in pogoji: niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za avtohtone obstoječe objekte. |
(9) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš (SP):
8. SP – površine počitniških hiš |
1 Tipologija zazidave: enostanovanjske prostostoječe stavbe, tudi spremljajoči objekti v okviru počitniškega naselja. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,25 | FI: do 0,40 |
3 Dopustne dejavnosti: počitniško bivanje. |
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Počitniške stavbe: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 50 m2 BEP), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4; – višinski gabarit: na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, višina objekta je do K + P. Na ravnem terenu mora biti klet popolnoma vkopana, višina objekta je do K + P + M. Največja višina stavbe nad terenom je 9 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe. Strehe: – dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°; kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine. Na eni strešini je lahko največ ena frčada, ki lahko zavzema največ tretjino površine strešine. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladi s kakovostnimi objekti v naseljih, poleg katerih nastaja počitniška gradnja. |
(podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti)
(1) Območja centralnih dejavnosti – C, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
(2) Podrobnejši PIP za osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij (CU):
9. CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij |
1 Tipologija zazidave: eno- ali večstanovanjske hiše, prostostoječe ali v nizu, stavbe v javni rabi, v tipologiji historične zazidave na območjih naselbinske dediščine ali v tipologiji oblikovanja jedra na preostalih območjih. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,50 | FI: do 1,50 |
3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja so dopustne dejavnosti trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, verske, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge dejavnosti. Sprememba obstoječe stanovanjske namembnosti več etažnih stavb je dopustna pod pogojem, da se v stavbi ohranja vsaj eno stanovanje – praviloma v nadstropju ali v mansardi oziroma v duhu tradicionalne razporeditve funkcij prostorov in v skladu z dopustnimi dejavnostmi v okviru PNR. Izjemoma se dopusti odstopanje, da se za javno dejavnost nameni tudi cela stavba, vendar le v primeru, ko gre za izrazito mestotvorno dejavnost, ki povečuje prepoznavnost jedra naselja in privablja obiskovalce. Sem spadajo kulturne dejavnosti, gostinstvo in turizem, kot galerija, hotel, knjigarna, izobraževalne dejavnosti in podobno. |
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. Za gradnje, ki so posegi v kulturni spomenik, posegi na vplivno območje kulturnega spomenika ali posegi v varstveno območje kulturnega spomenika (če obveznost določa akt o razglasitvi), je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti: – v tipologiji historične zazidave: ni dopustno posegati v prostor prek obstoječih horizontalnih in vertikalnih gabaritov, razen v EUP, kjer je to posebej predpisano in če gre za povečave objektov, ki so usklajene s pogoji varstva kulturne dediščine, ter če gre za povečave objektov, ki so usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti v EUP; – v tipologiji oblikovanja jedra: s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na območja CU v tipologiji historične zazidave in na stanovanjska območja; pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije ob javnem mestnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki. Strehe: a) v tipologiji historične zazidave: – dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°; kolenčni zid je skrit za kapjo strehe, dopustna so odstopanja v smislu upoštevanja historične tipologije objektov in pogojev varstva kulturne dediščine; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine. Frčade lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine; – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto in pred vhodom ter drugih dozidav, če to ni v nasprotju s pogoji varstva kulturne dediščine; – strehe na območjih varstva kulturne dediščine morajo biti v naklonu od 38° do 49° stopinj, kritina pa opečni zareznik ali bobrovec. Dopustna odstopanja so odvisna od statusa in lastnosti objekta in se jih določi s kulturnovarstvenimi pogoji; – snegolovi so praviloma linijski in ne točkovni; – dopustna je bakrena ali druga ustrezna barvna pločevina za prekrivanje nizkih naklonov, frčad ipd.; – pri določanju tipa, naklona in smeri slemena oziroma strehe in kritine se upoštevajo obstoječi kakovostni objekti na območju EUP; – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr. cerkev, samostan) je dopusten drugačen naklon strehe in kritina z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve. b) v tipologiji oblikovanja jedra: – dopustne so dvokapne, ravne in enokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne, kjer so v prostoru značilne ali kjer se z njimi vizualno zniža višina objekta. Kolenčni zid je skrit za kapjo strehe, dopustna so odstopanja v smislu upoštevanja kakovostne tipologije obstoječih objektov; – strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z obliko, naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. |
Fasade: a) v tipologiji historične zazidave: – pri obdelavi fasad historičnih objektov se uporabljajo izvirni materiali, pri novih fasadah pa materiali, ki so skladni s kakovostnimi obstoječimi objekti (avtohtona gradiva, ometi). Ohranja se obstoječe dekorativne elemente, če ti niso prisotni, se fasado ustrezno oblikuje v sodobnem duhu, v skladu z objekti znotraj posamezne EUP. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) ne smejo predstavljati prevladujočega elementa na fasadi, razen v primerih, če to dopušča kulturnovarstveno soglasje; – fasade historičnih objektov se prenovijo v skladu s smernicami službe za varstvo kulturne dediščine in tako, da se ohranijo fasadna členitev, razmestitev in velikost odprtin ter barve in materiali. Stavbno pohištvo na objektih, ki pomembno soustvarjajo zgodovinsko podobo jedra, mora biti izvedeno v originalnih oblikah, dimenzijah, materialih in barvah. |
b) v tipologiji oblikovanja jedra: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); – v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora biti mestotvorno oblikovana. |
7 Druga merila in pogoji: – oprema avtobusnih postajališč in ulična oprema (tlaki, konfini, klopi, korita za cvetje in zelenje) je poenotena. Njihova postavitev in oblikovanje morata upoštevati urbanistično-arhitektonske in krajinske značilnosti prostora; – namestitev zabojnikov za odpadke na za to označena mesta ne sme razvrednotiti spomeniško-varstvenih in drugih kvalitet prostora; – dopustni so reklamni izveski in zložljivi senčniki, oblikovani skladno s stavbo, na katero so nameščeni. Najmanjša svetla višina do izveskov oziroma senčnikov, ki segajo v ulični prostor, je 2,5 m, širina pa ne sme presegati polovice širine pločnika; – plakatiranje je dopustno na posebnih, za ta namen oblikovanih stebrih in panojih ter na posebej rezerviranih mestih; – umeščanje naprav in objektov ter elementov, kot so satelitske in druge antene, pokrovi revizijskih jaškov, nadstreški, kioski, stojnice, lokacije in oblika posod za odpadke, gostinski vrtovi, druga urbana oprema, omarice za plin, zunanji deli klimatskih naprav, oglasne in info table, zračni vodi elektrike in ostale inštalacije, mora biti podrejeno zahtevam za ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih ter dediščinskih kakovosti jedra naselja. Dimenzije, oblike, materiali in barve teh elementov naprav in objektov morajo upoštevati obstoječe kvalitete v jedru naselja; – za posege na območje registrirane kulturne dediščine veljajo splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka. |
(3) Podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti (CD):
10. CD – območja centralnih dejavnosti |
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,50 | FI: 2,00 |
3 Dopustne dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, zaščite in reševanja, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti. Prevladujejo centralne dejavnosti, dopustno je bivanje. |
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti: – gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije ob javnem mestnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki. Streha: – dopustne so dvokapne, ravne in enokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne, kjer so v prostoru značilne ali kjer se z njimi vizualno zniža višina objekta; – strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z obliko, naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. Fasade: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); – v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora biti mestotvorno oblikovana. |
7 Druga merila in pogoji: – zagotovi se parkovne, športne ali druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 20 % območja CD; – dopustna je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni oskrbi z gorivom, če to ni v neskladju z drugimi PIP tega odloka. |
(4) Podrobnejši PIP za območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa ter zdravstva (CDi, CDz):
11. CDi – območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa CDz – območja zdravstva |
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,50 | FI: do 2,00 |
3 Dopustne dejavnosti: izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, poleg tega pa tudi spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, dejavnosti za potrebe osnovne dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Bencinski servis ni dopusten. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti: – gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov. To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so prostorske dominante. Streha: – dopustne so dvokapne, ravne in enokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne, kjer so v prostoru značilne ali kjer se z njimi vizualno zniža višina objekta dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih streh z ravnimi strehami; – dopustni so strešna okna, strešne terase, frčade ipd. Fasade: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora biti mestotvorno oblikovana. |
7 Druga merila in pogoji: – zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, urejene za javno rabo, ki zavzemajo najmanj 20 % površine PNR; – območja kompleksov se oblikujejo prepoznavno kot posebni poudarki v prostoru in točke identifikacije; – za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in dozidav je obvezna pridobitev strokovne rešitve skladno s predpisi o javnih natečajih oziroma pridobitev variantnih strokovnih prostorskih preveritev. |
(5) Podrobnejši PIP za območja kulturnih dejavnosti (CDk):
12. CDk – območja kulturnih dejavnosti |
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,50 | FI: do 2,00 |
3 Dopustne dejavnosti: kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter trgovina in storitvene dejavnosti za potrebe osnovnih kulturnih dejavnosti. Bencinski servis ni dopusten. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve. |
7 Druga merila in pogoji: – zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, namenjene javni rabi, ki zavzemajo najmanj 20 % površine PNR. |
(6) Podrobnejši PIP za območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami (CDv):
13. CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,30 | FI: 0,70 |
3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti verskih organizacij ter spremljajoče gostinske dejavnosti in izobraževanje. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti: – gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. To ne velja za cerkve, ki se gradijo kot prostorski poudarki. Streha in fasade: – uredijo se skladno s tipologijo objekta in ob upoštevanju pogojev varstva kulturne dediščine. |
7 Druga merila in pogoji: – ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve; – območja se oblikujejo prepoznavno, kot posebni poudarki v prostoru in točke identifikacije. |
(7) Podrobnejši PIP za območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjše obrti (CDo):
14. CDo – območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjše obrti |
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,75 | FI: do 1,50 |
3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti in gradbeništvo manjšega obsega, storitve, skladiščenje, poslovne dejavnosti. V manjši meri (na manj kot 40 % površine stavbe) se dopusti bivanje. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: – poslovno-upravne ipd. dejavnosti se praviloma organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in druge stavbe so v notranjosti gradbene parcele in so praviloma nižje od stavb ob javnem prostoru; – tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani, vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih oziroma prevladujočih obstoječih objektov na območju. Nove stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele stavb ali objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji (dimniki, silosi ipd.). Streha: – strehe se poenotijo. Za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe ali enokapne strehe naklona do 20°. Dopustna je temna kritina. Fasade: – horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni; – v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.). V vaškem naselju se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. |
7 Druga merila in pogoji: – stavbe ali deli stavb, namenjeni javni rabi (trgovina, storitve), se uredijo na delu gradbene parcele, ki meji na javni prostor; – pri gradnji objektov se je treba prilagoditi neposredni bližini bivalnega območja, tako da so objekti čim manj moteči in funkcionalno ter oblikovno prilagojeni posebnim in podrobnejšim PIP območja, v katerem se nahajajo. Zagotovijo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. |
(podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja proizvodnih dejavnosti – I, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Podrobnejši PIP za površine za industrijo (IP):
15. IP – površine za industrijo |
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,60 | FI: do 1,00 |
3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti, proizvodne, industrijske dejavnosti, promet in skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki. Dopustne so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti: – poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in druge stavbe so v notranjosti kompleksov in so praviloma nižje od stavb ob javnem prostoru; – tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani, vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih oziroma prevladujočih obstoječih stavb na območju. Nove stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele stavb ali objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki. Streha: – strehe v kompleksu se poenotijo, izjema so stavbe, v katerih so poslovno-upravne in trgovske dejavnosti gospodarske družbe ter objekti s posebnimi tehnološkimi zahtevami; – za stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne in enokapne strehe naklona do 20° ali ločne strehe; – dopustna je temna kritina, odstopanje je dopustno v primeru prilagajanja obstoječim objektom. Fasade: – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni; – fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem se zagotovijo kakovostni javni in poljavni ambienti. |
7 Druga merila in pogoji: – zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 10 % območja; – spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov; – parcelna mreža in shema pozidave se zasnujejo v obliki razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene obstoječemu reliefu in omrežju cest; – dopustni so bencinski servisi, namenjeni lastni oskrbi z gorivom za dopustne dejavnosti. |
(3) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG):
16. IG – gospodarske cone |
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,60 | FI: 1,00 |
3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti, proizvodne, industrijske dejavnosti, promet in skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki. Dopustne so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti: – poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in druge stavbe so v notranjosti kompleksov in so praviloma nižje od stavb ob javnem prostoru; – tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani, vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih oziroma prevladujočih obstoječih stavb na območju. Nove stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele stavb ali objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki. Streha: – strehe v kompleksu se poenotijo, izjema so objekti, v katerih so poslovno-upravne in trgovske dejavnosti gospodarske družbe in objekti s posebnimi tehnološkimi zahtevami; – za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne in enokapne strehe naklona do 20° ali ločne strehe; – dopustna je temna kritina, odstopanje je dopustno v primeru prilagajanja obstoječim objektom. Fasade: – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni; – fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade. Z njihovim oblikovanjem se zagotovijo kakovostni javni in poljavni ambienti. |
7 Druga merila in pogoji: – zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 10 % območja; – spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov; – omrežje javnih komunikacij (cest s pločniki, kolesarskimi stezami, lahko z drevoredi) naj bo enostavno, opremljeno z javnimi odprtimi prostori in dobro označeno; – parcelna mreža in shema pozidave se zasnujejo v obliki razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene obstoječemu reliefu in omrežju cest; – dopustni so bencinski servisi, namenjeni lastni oskrbi z gorivom za dopustne dejavnosti. |
(4) Podrobnejši PIP za površine za kmetijsko proizvodnjo (IK):
17. IK – površine za kmetijsko proizvodnjo |
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,60 | FI: do 1,00 |
3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo ter s kmetijstvom povezane predelovalne dejavnosti, obdelava in predelava lesa ter spremljajoče dejavnosti trgovine in storitev, prometa in skladiščenja, kadar te dejavnosti dopolnjujejo izvajanje osnovne kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, od tega kmetijske stavbe za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali (objekti v sklopu farm, rastlinjaki, hlevi, ribogojnice ipd.), žage (sušilnice, decimirnice, pokrita in odprta skladišča, kotlovnice za kogeneracijo na lesno biomaso, silosi za žagovino, proizvodni objekti ipd.) in gradbeno inženirski objekti. Bencinski servis ni dopusten. Dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Kmetijske stavbe: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4; – višinski gabarit: do K + P + p ali P + 1 + p; – izjemoma se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebni zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljeni na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo. Streha: – dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°. Za objekte velikih dimenzij so dopustne eno- in dvokapne strehe nižjega naklona do 20° ter ravne strehe; – dopustna je kritina v temni barvi. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladi s tradicionalnimi gospodarskimi objekti; – zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi. b) Druge stavbe: – druge stavbe morajo biti po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajene s kmetijskimi objekti. |
7 Druga merila in pogoji: – spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. |
(podrobnejši PIP za območja posebnih dejavnosti)
(1) Posebna območja – B, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, športni centri in podobno.
(2) Podrobnejši PIP za površine za turizem – območja za turizem, sejmišča in prireditveni prostori (BT):
18. BT – površine za turizem |
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,35 | FI: 1,50 |
3 Dopustne dejavnosti: gostinstvo in turizem ter spremljajoče dejavnosti, kot npr. trgovina in storitvene dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske, športne dejavnosti in podobno ter bivanje za upravitelja dejavnosti, tudi planinski, lovski, gozdarski dom ipd. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti: – gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – pri gabaritih posameznih dislociranih objektov (lovski, gozdarski, planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven večjih turističnih kompleksov, se smiselno upoštevajo pogoji za območje SKs; – objekti, namenjeni turizmu, se lahko združujejo v večje ali manjše turistične komplekse z jasno strukturo in razmerji med večjimi osrednjimi stavbami (hotel, upravni objekt ipd.) ter manjšimi enotami (bungalovi, apartmaji ipd.); – tudi objekti v vaškem prostoru so lahko sodobno arhitekturno oblikovani, če predstavljajo kakovosten in prepoznaven poudarek v prostoru. Streha: – dovolijo se strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti v širšem prostoru. Dopustijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost; – za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe ter eno- ali dvokapne strehe nizkega naklona; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne dvignjene frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe, v primeru tradicionalno oblikovanih objektov se locirajo nad vhod v objekt. Fasade: – horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in poenoteno na celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu; – pri oblikovanju posameznih dislociranih objektov (lovski, gozdarski, planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven večjih turističnih kompleksov, se smiselno upoštevajo pogoji za območje SKs. |
7 Druga merila in pogoji: – zagotovijo se parkovne in športne ali druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 20 % območja. |
(3) Podrobnejši PIP za površine turizma na podeželju (BTs):
19. BTs – površine turizma na podeželju |
1 Tipologija zazidave: kot SKs. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,40 FI: 0,40 – 0,75 | Dopustna so odstopanja (FZ do 50 %) na območju kmetij, kjer je strnjena gradnja tradicionalna. |
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene turizmu na podeželju – kmečki turizem, kmetijam in bivanju (ena stanovanjska enota, za upravitelja dejavnosti). Dopustne so tudi druge dejavnosti (s površina prostorov do 120 m2), in sicer: gostinstvo, trgovina ter storitvene dejavnosti in poslovne dejavnosti, ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: kot SKs. |
(4) Podrobnejši PIP za športne centre (BC):
20. BC – športni centri |
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,40 | FI: do 1,00 |
3 Dopustne dejavnosti: poleg kulturnih, razvedrilnih, rekreacijskih in športnih dejavnosti so dopustne tudi z njimi povezane dejavnosti trgovine ter storitvenih dejavnosti, gostinstva in izobraževanja. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: – poslovno-upravne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma organizirajo ob javnem prostoru. Druge stavbe so v notranjosti kompleksov in so praviloma nižje od stavb ob javnem prostoru; – tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani, vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih oziroma prevladujočih obstoječih objektov na območju. Nove stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele stavb in objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji. Ti objekti se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki. Streha: – strehe v kompleksu se poenotijo. Za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne strehe naklona do 20o ali ločne strehe; – dopustna je temna kritina, odstopanje je dopustno v primeru prilagajanja obstoječim objektom. Fasade: – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad. Horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni; – fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem se zagotovijo kakovostni javni in poljavni ambienti. |
7 Druga merila in pogoji: – zagotovijo se parkovne in športne ali druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 20 % območja; – zagotovijo se odprti prostori ter navezave na odprt prostor izven območja BC. |
(podrobnejši PIP za zelene površine)
(1) Območja zelenih površin – Z, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Podrobnejši PIP za površine za rekreacijo in šport (ZS):
21. ZS – površine za rekreacijo in šport |
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: FZ rekreacijskih in športnih površin je do 1,00. FZ gradbenih parcel objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in športne površine, je do 0,20. |
3 Dopustne dejavnosti: rekreacijske in športne dejavnosti ter kot spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne in izobraževalne. |
4 Dopustni objekti: – objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, vključno z nadstreški za balinišča, shrambami za športne rekvizite, klubskimi in društvenimi prostori, garderobami in sanitarijami; – enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka; – zabaviščni parki, čolnarna, dostopi do vode; – začasni objekti, kot so paviljoni, stojnice; – namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave; – gradbeno inženirski objekti. Niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je mogoče primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. |
5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Pri urejanju novih površin se v največji možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine ter obstoječa drevesna in grmovna vegetacija. Zagotavlja se zasaditev drevnine, tako da se oblikujejo zaključeni ambienti in zagotavlja funkcionalnost celotnega območja. Ob javnih objektih in na vstopih na posamezna območja se z ureditvami odprtih površine oblikujejo prepoznavne strukture. |
(3) Podrobnejši PIP za parke (ZP) kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa:
22. ZP – parki |
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: FZ parkov je do 1,00. FZ gradbenih parcel objektov in parkirišč (razen parkirišč za tovorna vozila), ki dopolnjujejo parkovne površine, je do 0,20. |
3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne in izobraževalne dejavnosti). |
4 Dopustni objekti: – enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka; – parki, paviljoni, stojnice; – namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave; – gradbeno inženirski objekti. |
5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
7 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.Niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je mogoče primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. |
(4) Podrobnejši PIP za površine za druge zelene površine (ZD), ki vključujejo zelene pasove z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi in zelene bariere):
23. ZD – druge urejene zelene površine |
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: urejanje in vzdrževanje zelenih površin. |
4 Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka, poleg tega pa še ureditve zelenih površin, namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
7 Druga merila pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. |
(5) Podrobnejši PIP za površine za zelene obvodne površine (ZDo):
24. ZDo – zelene obvodne površine |
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in preživljanju prostega časa ter dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, urejanje in vzdrževanje zelenih površin. |
4 Dopustni objekti: – enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka; – namestitev klopi, ureditev počivališč; – objekti za vodne športe, kopališča, ureditve dostopov do vode in privezov in pristanov za čolne ter drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih; – objekti grajenega javnega dobra po predpisih o vodah; – objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; – objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem; – objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije; – vodna zajetja, ureditve manjših zajemališč požarne vode in manjših zajetij za ureditev ribnikov, postavitve naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti ter objektov za opazovanje narave; – gradbeno inženirski objekti. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še: – posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave; – spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora; – vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih ali nekdanjih jezov, mlinov in žag. Spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti, niso dopustne. |
7 Druga merila in pogoji: – prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje retenzijskega območja; – ni dopustno utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov; – pri urejanju priobalnega zemljišča se v največji možni meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranja obstoječa vegetacija. Zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi materiali; – zagotavlja se redno vzdrževanje obrežij vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti; – ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. |
(6) Podrobnejši PIP za površine za pokopališča (ZK):
25. ZK – pokopališča |
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: pogrebna in spremljajoče dejavnosti. |
4 Dopustni objekti: pokopališča, spremljajoče stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti. Dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka, poleg tega pa še namestitev klopi, ureditev počivališč in stojnica kot začasni objekt, če služijo potrebam pokopališča. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Lokacija in gabariti: – gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – pri umeščanju stavb v prostor se upošteva umestitev ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so prostorske dominante. Streha: – dopustne so ravne in enokapne strehe. Dvokapne in štirikapne strehe so dopustne, kjer so v prostoru značilne ali kjer se z njimi vizualno zniža višina objekta dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih streh z ravnimi strehami. Fasade: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); – v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na stanovanjska območja. |
(podrobnejši PIP za površine GJI)
(1) Podrobnejši PIP za površine cest, železnic in drugih prometnih površin (PC, PŽ, PO):
26. PC – površine cest PŽ – površine železnic PO – druge prometne površine |
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje, od tega kopenski promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu. Dopustna je tudi trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi. Na avtobusnih in železniških postajah so dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in gostinstvo. |
4 Dopustni objekti: stavbe za promet, bencinski servisi, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega območja; – oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
(2) Podrobnejši PIP za površine letališča (PL)
27. PL – površine letališč |
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje, od tega zračni promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu. |
4 Dopustni objekti: stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega območja letališča; – oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav na letališču. |
7 Druga merila in pogoji: dopustne so začasne ureditve za prireditve na prostem. |
(3) Podrobnejši PIP za območja energetske infrastrukture (E)
28. E – območja energetske infrastrukture |
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: oskrba z električno energijo, plinom in paro. |
4 Dopustni objekti: – elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, cevovodi in ostali gradbeno inženirski objekti ter nestanovanjske stavbe; – enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega območja; – oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
(4) Podrobnejši PIP za površine za območja okoljske infrastrukture (O)
29. O – območja okoljske infrastrukture |
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. |
4 Dopustni objekti: cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi, objekti ravnanja z odpadki, ostali gradbeno inženirski objekti ter nestanovanjske stavbe, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega območja; – oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
(podrobnejši PIP za potrebe obrambe)
(1) Podrobnejši PIP za potrebe obrambe zunaj naselij (f):
30. f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: izključno za obrambne potrebe. |
4 Dopustni objekti: – nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: objekti in naprave, ki so nujni za normalno funkcioniranje območij za potrebe obrambe in gradbeno inženirski objekti za potrebe obrambe, – ob nevarnosti nastanka in ob nastanku naravnih in drugih nesreč se lahko območje uporabi za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev v skladu z zakonom vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje potrebni, – enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje na območju: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti: – gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. Streha: – dopustne so enokapne in ravne strehe. Na stavbah manjših tlorisnih in višinskih gabaritov so dopustne dvokapne strehe. Fasade: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju. |
(podrobnejši PIP za razpršeno poselitev)
(1) Podrobnejši PIP za zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih (Az):
31. Az – zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih |
1 Tipologija zazidave: tradicionalna ali sodobna oblika zidanice, hrama, vinotoča in vinske kleti (prostostoječa stavba). |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: / |
3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo, vinogradništvo in vinarstvo ter sadjarstvo, občasno bivanje, gostinsko-turistična dejavnost, povezana z vinogradništvom in sadjarstvom (točenje vina, prodaja sadja in vina, sobodajalstvo), kulturne in javne dejavnosti (organiziranje prireditev). |
4 Dopustni objekti: zidanice, hrami in vinotoči kot posebna oblika zidanice, vinske kleti, gradbeno inženirski objekti ter enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del ob upoštevanju naslednjih pogojev: – novogradnje zidanic, vinskih kleti in ureditev vinotočev na zemljiščih, ki izpolnjujejo pogoje glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih zemljišč, določene v točki 7 te preglednice (Druga merila in pogoji); – dozidave in nadzidave obstoječih objektov, vendar samo do največjega dopustnega tlorisnega in višinskega gabarita glede na velikost vinograda; – rekonstrukcije zidanic in vinskih kleti tudi na zemljiščih, ki ne izpolnjujejo pogojev glede minimalnih zasajenih površin z vinsko trto in/ali sadnim drevjem, ob upoštevanju pogojev in meril za oblikovanje, ki veljajo za novogradnjo; – odstranitve objektov, če s tem ni ogrožena značilna podoba območja. Površina, s katere je odstranjen objekt, se rekultivira in ureja kot integralni del vinograda, sadovnjaka oziroma dvorišča ali prometne površine; – sprememba namembnosti stavb, če so izpolnjeni pogoji glede dostopnosti, parkirnih mest in infrastrukturne opremljenosti ter zaradi katerih se ne spremeni velikost in zunanji videz objekta ter bistveno ne povečujejo vplivi na okolico, skladno z dopustnimi dejavnostmi (turistično-gostinske, kulturne). Spremembe namembnosti stavb v stanovanjsko rabo niso dopustne. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Zidanica: zidanica je stavba, katere arhitekturna zasnova se podreja vinogradniški rabi. Zasnova je lahko tradicionalna ali sodobna. |
Lokacija in gabariti: – tlorisni gabariti: osnovni volumen stavbe nad zemeljsko površino ima pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:1,4 do 1:2 z dopustnimi prizidki ali nadstreškom k osnovnemu volumnu stavbe, ki so osnovnemu volumnu stavbe podrejeni; zazidana površina zidanice, skupaj s površino prizidka ali prizidkov, lahko znaša do 50 m2. Zazidano površino je v kletnem delu, ki je pretežno vkopan, dopustno povečati za 1 m2 za vsakih 0,5 ara dodatnega vinograda ali sadovnjaka, ki pripada FZP, s tem, da skupna zazidana površina zidanice v kletnem delu, ki je pretežno vkopan, ne sme preseči 100 m2 v primeru kleti, namenjeni lastni pridelavi vina oziroma sadja, za gospodarsko pridelavo pa 200 m2. Kadar je klet v celoti vkopana, dopustna zazidana površina zidanice v kletnem delu ni omejena; – dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki in nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi podrejeni. Sleme prizidkov in nadstreškov mora biti vsaj 1 m nižje od slemena osnovne stavbe. Dopustna je tudi gradnja kletnih prizidkov, če so le ti v celoti ali pretežno vkopani v zemljo tako, da je vidna le čelna stran kleti; – višinski gabarit: do K + M. Klet je lahko delno ali v celoti vkopana. Kolenčni zid je visok do 1,40 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Največja višina stavbe nad terenom je 9 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe. V primerih, kadar je višinska razlika naklona raščenega terena, kjer stoji objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne etaže, je namesto mansarde nad kletjo dopustna gradnja pritličja, nad katerim se izvede streha v obliki simetrične dvokapnice naklona od 35° do 45°; – odmiki: treba je zagotoviti razmik najmanj dvakratne širine zidanice med sosednjimi zidanicami, pri čemer so odmiki lahko tudi manjši glede na minimalne požarnovarstvene odmike, če to pogojujeta oblika tradicionalne parcelne strukture ali relief, kar mora biti v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno. Zahtevan odmik kapi glavnega objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je najmanj 2 m in je lahko manjši ob soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele; – izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je odmik najmanj 1 m ter je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste; – ob zidanici mora biti zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto, ob vinotoču pa vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske površine. Če ni mogoče zagotoviti parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš dostop (oddaljenost do 800 m); – za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material. Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m. Obdelani naj bodo kot kamnite škarpe z uporabo lokalnih materialov, dopustijo se kombinacije z betonom, opeko in lesom. |
Streha: – dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°; – na strehi zidanice se lahko izvede svetlobne in prezračevalne frčade vseh oblik razen trapezne, po ena na vsaki strešini. Tlorisna površina frčad je do 20 % tlorisne projekcije strehe: – dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; – dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi in temni sivi barvi; – orientacija slemena se prilagaja vzorcu postavitve zidanic na območju. Fasade: oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno. Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in avtohtonih materialov s sodobnimi. b) Vinska klet: arhitekturna zasnova se podreja tehnologiji kletarjenja in transporta. Osnovni volumen stavbe nad zemeljsko površino naj ima pravokoten tloris z dopustnim prizidkom ali prizidki k osnovnemu volumnu stavbe, ki so osnovnemu volumnu stavbe podrejeni. Tlorisne zasnove prizidkov in oblike streh prizidkov so lahko sodobne, vendar ne neznačilne. Dopustna je popolnoma ali delna vkopana klet, lahko z ozelenjeno streho. Lokacija in gabariti: – arhitekturna zasnova je lahko tradicionalna ali sodobna; – objekti na stavbnem zemljišču se lahko sestavljajo v niz ali gručo glede na historično ali obstoječe stanje, z neposrednim dostopom do javne ceste in tako, da je zagotovljeno parkiranje; – tlorisni gabariti: pravokoten tloris s stranicami v razmerju od 1:1,4 do 1:3 z dopustnimi prizidki. Dopusten je sestavljen tloris za namen prilagoditve večjega tehnološkega objekta volumnom v širšem vinogradniškem območju. Dopustna je gradnja kletnih prizidkov, če so v celoti ali pretežno vkopani v zemljo, tako da je vidna le čelna stran kleti; – dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki in nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi podrejeni; – višinski gabarit: do K + P + M, pri čemer mora biti klet z zadnje strani v celoti vkopana; – kolenčni zid pri najvišjem dopustnem višinskem gabaritu je skrit pod kapjo strehe. Kolenčni zid pri manjših višinskih gabaritih je lahko visok do največ 1,40 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka; – odmiki: zahtevan odmik kapi glavnega objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je najmanj 2 m in je lahko manjši ob soglasju lastnika druge zemljiške parcele; – izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je odmik najmanj 1 m ter je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste; – ob vinski kleti morajo biti zagotovljena vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske površine. Če ni mogoče zagotoviti parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš dostop; – za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material. Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m. Obdelani so kot kamnite škarpe z uporabo lokalnih materialov, dopustijo se kombinacije z betonom, opeko in lesom. |
Streha: – dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°. Za stavbe, širše od 10 m, so dopustne tudi dvokapne strehe manjšega naklona ter enokapne in ravne strehe; – na strehi stavbe se lahko izvede svetlobne in prezračevalne frčade vseh oblik razen trapezne, po največ ena na vsaki strešini. Tlorisna površina frčad je do 20 % tlorisne projekcije strehe; – dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; – dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi in temni sivi barvi. Fasade: Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno. Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in avtohtonih materialov s sodobnimi. |
7 Druga merila in pogoji: 7.1 Pogoji glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih zemljišč: a) Zidanice: – gradnja zidanice je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli, če ima zemljišče v sklopu FZP v lasti in obdelavi lastnika površino najmanj 12 arov, od tega najmanj 8 arov trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka; – pri novogradnjah na mestu odstranjenih zidanic, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka, površina FZP ne sme biti manjša od 6 arov vinograda ali/in sadovnjaka; – pri rekonstrukcijah obstoječih zidanic se pogoj najmanjše površine FZP ne uporablja. b) Vinske kleti: gradnja vinske kleti je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da je stavbno zemljišče oziroma gradbena parcela v sklopu FZP, katerega površina je najmanj 50 arov ali več vinograda ali/in sadovnjaka; – da skupna površina FZP, doseže najmanj 200 arov vinograda ali/in sadovnjaka; – da ima investitor registrirano kmetijsko gospodarstvo ali turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko dejavnost, povezano s turizmom ali proizvodnjo vina. c) Hrami in vinotoči: za gradnjo hramov in vinotočev se smiselno uporabljajo določila tega odloka, ki veljajo za zidanice. 7.2 Pogoji za parcelacijo v vinogradniških območjih: glej določilo sedmega odstavka 127. člena (posebni PIP za EUP na območju vinogradniških območij) 7.3 Pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja: pri pridobitvi uporabnega dovoljenja mora biti površina FZP, zasajena z vinogradom ali/in sadovnjakom enaka, kot je bila ob pridobitvi gradbenega dovoljenja. |
(2) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve (As):
32. As – površine razpršene poselitve |
1 Tipologija zazidave: eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe, kmetijske stavbe (hlevi, kašče, skednji, kozolci ipd.), tudi spremljajoči objekti in objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: / |
3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem, kultura, trgovina ter storitvene in poslovne dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 60 m2, omejitev velikosti površine ne velja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji), če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev); – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov okolje. |
4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Stanovanjske stavbe: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 9,5 m širine), razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:2,0. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovati tloris (praviloma L in U oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet. Dopustna je etažnost objektov do K + P + 1 + M. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dopustna etažnost je do K + P + M. Največja višina stavbe nad terenom je 11 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s 3. odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. |
Streha: – dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost v objektu; – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°; – izven območij strnjenih tradicionalnih delov naselja so dopustne tudi enokapne in ravne strehe z naklonom do 20°; – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav; – dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade; – dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temni sivi barvi. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončne oblike; – dopustna je postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, pa tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom, detajli na objektih naj bodo na območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les. b) Nestanovanjske stavbe: Lokacija in gabariti: – objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča; – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:3; – višinski gabarit: do K + P + p ali P + 1 + p. Največja višina stavbe nad terenom je 11 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit za kapjo strehe. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka; – izjemoma se dopustijo odstopanja od v tem členu določenih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in če objekt ni vidno izpostavljen oziroma je zakrit z vegetacijo. Streha: – dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom do 35° do 45°. Odstopanja se dopustijo za objekte velikih dimenzij, če je to usklajeno s stanovanjskim in drugimi objekti v okviru kmetije. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha nižjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha; – dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; – dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temni sivi barvi. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi gospodarskimi objekti; – dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov; – zatrepi naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi; – pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les. |
7 Druga merila in pogoji: spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije, objektov za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. |
(3) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za kmetije (Ak):
33. Ak – površine razpršene poselitve za kmetije |
Za površine Ak se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, ki so s tem odlokom določeni za površine SKk. |
(4) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš v razpršeni poselitvi (Ap):
34. Ap – površine počitniških hiš v razpršeni poselitvi |
Za površine Ap se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, ki so s tem odlokom določeni za površine SP, razen določila v drugem odstavku 78. člena o najmanjši velikosti gradbene parcele – za površine Ap najmanjša velikost gradbene parcele ni predpisana. |
(5) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe (Ag):
35. Ag – površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe |
Za površine Ag se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, ki so s tem odlokom določeni za površine SKg. |
(podrobnejši PIP za kmetijska zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča (K1):
36. K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
1 Tipologija ureditev: / |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo. |
4 Dopustni objekti: – objekti, navedeni v 102. členu (splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) tega odloka; – enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v prilogi 2 tega odloka, po pogojih 82. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka; – gradnja škarp in podpornih zidov je dopustna le na delu kmetijskega zemljišča, ki meji na stavbno zemljišče pod pogojem, da je tak objekt potreben za ohranitev stabilnosti zemljišča. |
5 Dopustne gradnje: skladno s 76. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka ter gradnje, navedene v 102. členu (splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) tega odloka, poleg tega pa še: – agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih; – začasne vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda; – rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno zgrajene objekte; – dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve. |
7 Druga merila in pogoji – gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati; – globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je mogoča normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih; – na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da se izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da se zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo; – vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora; – agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; – vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene; – bazne postaje mobilne telefonije se lahko postavljajo ob pogoju, da so lokacije utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo; – za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo; – sanacije obstoječih površinskih kopov so dopustne z zasutjem z zemljino in z inertnimi materiali in rekultivacijo (vzpostavitev kmetijske rabe površin) ali s sprožitvijo naravne sukcesije, če ne gre za poplavna območja ali območja varstva narave, izjemnih krajin ali kulturne dediščine in če je pridobljeno ustrezno dovoljenje v skladu s predpisi. |
(2) Podrobnejši PIP za druga kmetijska zemljišča (K2):
37. K2 – druga kmetijska zemljišča |
kot pri K1 |
(podrobnejši PIP za gozdna zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega pomena (Gg):
38. Gg – gozd gospodarskega pomena |
1 Tipologija ureditev: / |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: gozdarstvo. |
4 Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka, poleg tega pa še objekti in naprave za opazovanje narave ter gradbeno inženirski objekti. |
5 Dopustne gradnje: – gozdarske prostorsko-ureditvene operacije, skladno s predpisi o gozdovih; – sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov; – vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih; – raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na površini in v podtalju ter da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje; – omrežja gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje; – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda; – postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); – rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno zgrajene objekte; – rekonstrukcije in novogradnje cest; – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna. |
7 Druga merila in pogoji: – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč; – za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe; – navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe; – gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za brezžični prenos signalov je dopustna le ob pogoju, da so lokacije utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo; – sanacije obstoječih površinskih kopov so dopustne z zasutjem z zemljino in z inertnimi materiali in rekultivacijo (zaraščanje zasutih površin) ali s sprožitvijo naravne sukcesije, če ne gre za poplavna območja ali območja varstva narave, izjemnih krajin ali kulturne dediščine in če je pridobljeno ustrezno dovoljenje v skladu s predpisi. |
(2) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom (Gp):
39. Gp – gozd s posebnim namenom |
1 Tipologija ureditev: / |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na podlagi predpisov o razglasitvi gozdov s posebnim namenom in gozdnogospodarskih načrtov. |
4 Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti. |
5 Dopustne gradnje: – sanacije površinskih kopov; – posegi, ki so predvideni z gozdnogospodarskim načrtom (oprema v raziskovalne namene, predstavitvene table za gozdove s posebnim namenom, markiranje pešpoti skozi gozdove ipd.). Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna. |
7 Druga merila in pogoji: območja gozdov s posebnim namenom (že razglašena oziroma predvidena za razglasitev) so namenjena rekreaciji in ohranjanju ekoloških vrednost ter prepoznavnosti prostora, zato: – se upoštevajo določila predpisa, s katerim je gozd razglašen za gozd s posebnim namenom; – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ni dopustna; – niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela ter enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti izgubo naravnosti in posek drevja (krčitve); – je z gozdovi, ki še niso razglašeni, treba gospodariti prilagojeno, tako da se ohranja njihova gozdna raba v skladu s predpisi in gozdnogospodarski načrti; – so navedeni posegi dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe; – sanacije obstoječih površinskih kopov so dopustne z zasutjem z zemljino in z inertnimi materiali in rekultivacijo (zaraščanje zasutih površin) ali s sprožitvijo naravne sukcesije, če ne gre za poplavna območja ali območja varstva narave, izjemnih krajin ali kulturne dediščine in če je pridobljeno ustrezno dovoljenje v skladu s predpisi. |
(3) Podrobnejši PIP za varovalne gozdove (Gv):
40. Gv – varovalnigozd |
1 Tipologija ureditev: / |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na podlagi gozdnogospodarskih načrtov. |
4 Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti. |
5 Dopustne gradnje: – izvajanje raziskav; – v omejenem obsegu so dopustne oblike rekreacije, ki ne zahtevajo posebnih ureditev (sprehod, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti z uporabo obstoječih poti). |
7 Druga merila in pogoji: – varovalni gozd ima poudarjeno ekološko in varovalno funkcijo zlasti na strmih legah, zato je raba omejena; – v varovalnem gozdu so dopustni samo posegi, namenjeni izvajanju ekološke funkcije gozda s soglasjem javne gozdarske službe. Niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela ter enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela in posek drevja; – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozda; – za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe; – navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. |
(podrobnejši PIP za vodna zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za celinske vode (VC):
41. VC – celinske vode |
3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah. |
4 Dopustni objekti: – enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka, – objekti javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalni priključki na javno infrastrukturo, – objekti grajenega javnega dobra skladno s predpisi o varstvu voda in drugimi predpisi, – ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, – objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven strnjeno pozidanih območij dopustna gradnja objektov, funkcionalno vezanih na vodotok (skladno z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami) na podlagi predhodne prostorske preveritve, hidrološko-hidravlične analize, pozitivne ocene vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb. Zajem in izpust vode sta dopustna pod pogojem, da predhodno pridobi vodno soglasje in se zagotovi ekološko sprejemljivi pretok. |
5 Dopustne gradnje: – dopustni so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave ter ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov; – za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali obnova, ki praviloma ne spreminja namembnosti in velikosti objekta in ki ne vpliva negativno na kakovost vode in vodni režim; – na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče objektov, ki s tem členom niso določeni kot dopustni, gradnja novih objektov ni dopustna; – premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost, da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok; – pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe; – spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov ter obvodnega prostora; – pri poseganju na območje celinskih voda je prepovedano povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje retenzijskega območja; – dopustna so tekoča vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih ali nekdanjih jezov, mlinov in žag; – vsi posegi so dopustni v skladu s predpisi, ki urejajo področje voda. |
7 Druga merila in pogoji: – niso dopustni pridobivanje gramoza in proda, utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov; – pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča se v največji možni meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije; – zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi materiali; – zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda prek vodotoka ali ko gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh); – gradnja mostov in cest na območju vodotokov mora biti taka, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z minimalno varnostno višino; – zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo izven gnezdilne sezone ptic; – rekonstrukcije jezov in gradnja novih jezov se načrtuje tako, da so jezovi prehodni za ribe. |
(podrobnejši PIP za območja pridobivanja mineralnih surovin)
(1) Podrobnejši PIP za površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN):
42. LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
1 Tipologija ureditev: / |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: / |
3 Dopustne dejavnosti: izkoriščanje mineralnih surovin. |
4 Dopustni objekti: – gradbeno inženirski objekti; – rudarski objekti za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin – samo odprti kop: rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, objekti za proizvodnjo betonskih izdelkov, strešnikov in podobno; – enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka; – objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do območja pridobivanja, do objektov in naprav; – po uvedbi nadomestne rabe so dopustni objekti, namenjeni dejavnostim, ki so določene v PIP za posamezne EUP. |
5 Dopustne gradnje: – dopustni so posegi v zvezi s pridobivanjem in predelavo mineralnih surovin ter sanacijo teh območij in posegi v zvezi z urejanjem nadomestne rabe, ki so določene v PIP za posamezne EUP. |
7 Druga merila in pogoji: – območja mineralnih surovin so namenjena izkoriščanju mineralnih surovin, sprotni in končni sanaciji. Za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu z opredeljeno novo namembnostjo, ki je določena v PIP za posamezno EUP; – vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Z namestitvijo ograj se zagotovi varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena; – sanacije obstoječih površinskih kopov so dopustne z zasutjem z zemljino in z inertnimi materiali in rekultivacijo (zaraščanje zasutih površin oziroma vzpostavitev kmetijske rabe) ali s sprožitvijo naravne sukcesije, če ne gre za poplavna območja ali območja varstva narave, izjemnih krajin ali kulturne dediščine in če je pridobljeno ustrezno dovoljenje v skladu s predpisi. |
(podrobnejši PIP za objekte razpršene gradnje)
Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, temveč so prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru) je dopustna izvedba odstranitev objektov, vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na gradbeni parceli teh objektov in če se prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem in se smiselno upoštevajo splošni PIP, PIP za PNR in EUP. Če ni drugače določeno, se za stanovanjske stavbe upoštevajo PIP za As, za kmetije PIP za Ak, za kmetijske stavbe PIP za Ag, za zidanice PIP za Az, za počitniške hiše PIP za Ap, za objekte GJI PIP za P, E ali O, za cerkve, kapelice in znamenja PIP za CDv.
(posebni PIP za posamezne EUP na območjih UN in drugih naselij)
Posebni PIP za posamezne EUP na območjih UN in drugih naselij so v Prilogi 1 tega odloka.
(posebni PIP za EUP na območju vinogradniških območij)
(1) V Občini Ivančna Gorica je 9 vinogradniških območij kot območij avtohtone razpršene poselitve:
ŠIFRA EUP | IME EUP |
VIN-1 | Češnjice pri Zagradcu |
VIN-2 | Valična vas |
VIN-3 | Boveljska gora |
VIN-4a do VIN-4c | Ambruški vinogradi |
VIN-5 | Brezovški vinogradi |
VIN-6 | Debeli hrib |
VIN-7 | Žabnica |
VIN-8 | Čagoški hrib |
VIN-9 | Nogradi |
(2) V EUP vinogradniških območij se prepletajo vse vrste namenskih rab prostora, predvsem pa:
– najboljša kmetijska zemljišča – K1,
– druga kmetijska zemljišča – K2,
– gozdna zemljišča – G,
– stavbna zemljišča kot površine razpršene poselitve – A (Az).
(3) Prevladujoča namenska raba so kmetijska zemljišča zasajena z vinsko trto ali sadnim drevjem ter travinjem. Najboljša in druga kmetijska zemljišča v vinogradniških EUP se namenjajo za vinograde in sadovnjake.
(4) Gozdne enklave v vinogradniških območjih se ohranjajo tam, kjer v preteklosti površine niso bile zasajene z vinogradom, kar se ugotovi na podlagi značilne parcelacije oziroma iz historiata uradnih evidenc.
(5) Stavbna zemljišča v vinogradniških EUP se v pretežni meri namenjajo za pozidavo z zidanicami kot gospodarskimi objekti, z vinotoči, z vinskimi kletmi, v manjši meri pa za pozidavo s stanovanjskimi stavbami in osamelimi kmetijami.
(6) Izven stavbnih zemljišč v vinogradniških EUP so dopustni objekti, naprave in omrežja GJI, ki je potrebna za oskrbo objektov. Izvaja se v zemeljskih izvedbah, z zračnimi vodniki le primeru strmih leg, ko bi zemeljska izvedba povzročila erozijska jedra.
(7) Parcelacija zemljišč: dopustno je s parcelacijo deliti parcele, na katerih je že zgrajena zidanica s pripadajočim vinogradom, le pod pogojem, da po parcelaciji parcela (s parcelnim delom za stavbišče), na kateri je že zgrajena zidanica s pripadajočim vinogradom, ne bo manjša od 12 arov. Izjema je lahko le parcelacija za potrebe gradnje GJI. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dopusten.
(8) Drugi pogoji:
– golosek vinograda ni dopusten, razen v času premene,
– dopustno je ohranjanje in ponovno uvajanje tradicionalnih sort grozdja, jabolk, sliv idr., tudi z obnovo travniških sadovnjakov,
– ohranja se način obdelave z vrstami po padnicah, izjemoma je dopustno tudi urejanje obdelovalnih teras na območjih z manjšimi nakloni terena, kjer je omogočena poudarjena gospodarska funkcija vinograda,
– dopustne so arondacije in komasacije, ob pogoju, da se s potmi in živicami zagotovi prostorska členjenost posameznih parcelnih enot, ki ne smejo presegati 5000 m2,
– bazne postaje mobilne telefonije niso dopustne.
(9) Posebni PIP za VIN-2: za posege na območje registrirane kulturne dediščine veljajo splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka. Na območju registrirane kulturne dediščine (arheološko najdišče Valična vas, EŠD 795) postavitev novih objektov ni dopustna.
(10) Posebni PIP za VIN-6: na parc. št. 500/1 k.o. Temenica so dopustne le ureditve, skladno z že izdanimi gradbenimi dovoljenji za obstoječe objekte.
(posebni PIP za EUP na območju izjemnih krajin)
(1) Posebni PIP veljajo za izjemne krajine:
ŠIFRA EUP | IME EUP | POSEBNI PIP |
IKR-1 | izvir Krke | veljajo PIP za izjemne njivske krajine na ravnici |
(2) Na območjih izjemnih krajin se upoštevajo PIP:
– za potrebe izboljšanja razmer za kmetijsko pridelavo se lahko izvedejo melioracije ter komasacije in arondacije, pri čemer se s potmi in živicami zagotovi prostorska členjenost posameznih parcel, tako da velikost posameznih delov ne sme presegati 1 ha,
– odstranjevanje osamelih dreves, živic ni dopustno, razen v primerih, ko gre za vzdrževanje travniških in njivskih površin,
– umeščanje zračnih vodov in nadzemnih infrastrukturnih objektov ni dopustno,
– gradnja novih cest ni dopustna,
– pri prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter pri drugih gradbenih posegih se zagotavlja sprotno sanacijo poškodovanih površin z upoštevanjem krajinskih značilnosti,
– infrastrukturne objekte, ki se kot posamični, točkovni objekti pojavljajo v krajini (npr. čistilne naprave, črpališča, vodohrani, transformatorji oziroma trafo postaje in bazne postaje mobilne telefonije), se v prostor umešča na podlagi prostorskih preveritev in usmeritev, oblikovanje objektov pa se prilagaja konkretnim prostorskim razmeram (dimenzije, proporci, barve, oblika strehe in podobno) in sledi sodobnim oblikovalskim pristopom,
– odlaganje materialov, zasipavanje depresij ter nadvišanja terena niso dopustni.
(3) Posebni PIP za izjemne njivske krajine na ravnici:
– postavitev objektov, razen ograj za pašo, ni dopustna. Ne glede na to določbo je dopustna rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev in prestavitev obstoječih kozolcev na območjih kmetij in v 20 m pasu ob njih, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč ali zaradi obstoječe ali projektirane GJI;
– pri morebitnih izboljševalnih ukrepih (ureditev odvodnjavanja in hidromelioracije, komasacije, arondacije) se zagotovi ohranitev parcelne strukture in vegetacijskih struktur (obvodne grmovne in drevesne živice, posamična drevesa).
(posebni PIP za EUP na območju avtoceste in daljnovoda)
(1) EUP na območju avtoceste in daljnovoda se opredelijo na delih veljavnega DPN za avtocesto in delih veljavnega DPN za daljnovod 110 kV Grosuplje–Trebnje na območju Občine Ivančna Gorica.
ŠIFRA EUP | IME EUP |
AC-DPN1, AC-DPN2, AC-DPN3, AC-DPN4, AC-DPN5 | del območja Državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Višnja Gora–Bič (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00) |
AC-DV-DPN1 AC-DV-DPN2 AC-DV-DPN3 | del območja Državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Višnja Gora–Bič (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00) in del območja Državnega prostorskega načrta za daljnovod 110 kV Grosuplje–Trebnje (Uradni list RS, št. 71/10, 55/12) |
DV-DPN1, DV-DPN2, DV-DPN3, DV-DPN4 | del območja Državnega prostorskega načrta za daljnovod 110 kV Grosuplje–Trebnje (Uradni list RS, št. 71/10, 55/12) Za DV-DPN3 velja še: ureditve obvoznice Ivančna Gorica na območju RTP Ivančna Gorica niso dopustne, v varovalnem pasu RTP pa se prilagodijo predpisanim omejitvam RTP. Po izvedbi obvoznice Ivančne Gorice se prilagodi obseg namenske rabe PC na obseg dejanskega izvedenega posega. |
(posebni PIP za EUP na območju preostalega odprtega prostora)
ŠIFRA EUP | IME EUP |
OPR-1 do OPR-25 | Preostali odprti prostor |
(1) Preostali prostor občine se ureja ob upoštevanju krajinskih značilnosti posameznih predelov.
(2) Zagotavlja se predvsem ohranjanje ekoloških procesov v kulturni krajini in na naravnih območjih ter krajinskih značilnosti:
– sklenjena gozdna območja in gozdni fragmenti,
– doline Krke, Višnjice, Temenice, Bukovice in drugih potokov z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in pritokov, obvodne ravnice),
– ožji obvodni prostori vodotokov z vodosilnimi objekti,
– značilne kraške prvine (vrtače in erodirana tla do kamninske podlage, drobna parcelna struktura, mozaična izmenjava kmetijskih in gozdnih zemljišč),
– ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače),
– stična območja med naselji in kmetijskimi površinami (sadovnjaki, ohišnice, odprte površine naselja),
– vodosilni objekti ob vodotokih se ohranjajo; lahko se obnavljajo za enak namen in/ali v kombinaciji z bivanjem in turistično ponudbo, in sicer v enakih gabaritih ali z odstopanji od teh gabaritov, kar se uskladi s pristojnimi službami za upravljanje voda in za varstvo narave ter kulturne dediščine.
Pri tem se smiselno upoštevajo smernice za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(3) Posebni PIP za OPR-2, OPR-3, OPR-4, OPR-17, OPR-18, OPR-19, OPR-20, OPR-21, OPR-22, OPR-23, OPR-25: Na delu območja te EUP velja Državni prostorski načrt za daljnovod 110 kV Grosuplje–Trebnje (Uradni list RS, št. 71/10, 55/12).
(4) Posebni PIP za OPR-1: Na območju registrirane kulturne dediščine arheološko najdišče Gornje Brezovo – Arheološko najdišče (EŠD 15744) ter arheološko najdišče Vrh pri Višnji Gori – Gradišče (EŠD 842) gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov ni dopustna. Za posege na območje kulturnega spomenika veljajo določila Odloka o razglasitvi cerkve sv. Ožbolta v Leskovcu za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 34/09) ter splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka.
(5) Posebni PIP za OPR-2: Za posege na območje kulturnega spomenika veljajo določila Odloka o razglasitvi Samostana Stična in Samostanske cerkve za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99), določila Odloka o razglasitvi arheološkega kompleksa Stične za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 7/94), določila Odloka o razglasitvi cerkve sv. Ane v Velikih Češnjicah za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 34/09) ter splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka. ter splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka.
(6) Posebni PIP za OPR-3: Za posege na območje kulturnega spomenika veljajo določila Odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike (Uradni list SRS, št. 7/87) ter splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka.
(7) Posebni PIP za OPR-4: Za posege na vplivno območje kulturnega spomenika veljajo določila Odloka o razglasitvi podružnične cerkve sv. Martina v Zgornji Dragi za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 28/91) ter splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka.
(8) Posebni PIP za OPR-5: Na območju registrirane arheološke dediščine Arheološko najdišče Škufca (EŠD 15735) gradnja novih objektov ni dopustna. Za posege na območje kulturnega spomenika veljajo določila Odloka o razglasitvi arheološkega terena in podružnične cerkve Marijinega vnebovzetja na Muljavi za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 16/91) ter splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka.
(9) Posebni PIP za OPR-6: Na območju registrirane arheološke dediščine Velike Reberce – Rimsko grobišče (EŠD 15715) gradnja novih objektov ni dopustna.
(10) Posebni PIP za OPR-7: Za posege na območje kulturnega spomenika veljajo določila Odloka o razglasitvi podružnične cerkve sv. Petra na Kamnem Vrhu za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 28/91) ter splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka.
(11) Posebni PIP za OPR-9 in OPR-25: Za posege na območje kulturnega spomenika veljajo določila Odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Višnja Gora s Starim gradom in grajskim pobočjem za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 5/91) ter splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka.
(12) Posebni PIP za OPR-13, OPR-14 in OPR-20: Za posege na območje kulturnega spomenika veljajo določila Odloka o razglasitvi arheološkega kompleksa Stične za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 7/94) ter splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka.
(13) Posebni PIP za OPR-25: Na območju registrirane kulturne dediščine arheološko najdišče Podsmreka pri Višnji Gori – Prazgodovinska naselbina (EŠD 15564) gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov ni dopustna.
3.6 PIP na območjih predvidenih OPPN
(splošni pogoji za urejanje območij, za katere se pripravi OPPN)
(1) Kompleksna gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN:
a) Na območju UN Ivančna Gorica:
Zap št. | šifra enote | ime enote |
1 | IVG-OPPNe | OPPN Vodotučine |
2 | IVG-OPPNf | OPPN Studenec – vzhod |
3 | IVG-OPPNg | OPPN Široke njive |
4 | IVG-OPPNh | OPPN Marof |
5 | IVG-OPPNi | OPPN Gospodarska cona Malo Hudo – zahod |
b) Na območju UN Stična:
Zap št. | šifra enote | ime enote |
1 | STI-OPPNd | OPPN Pri Starem Viru |
c) Na območju UN Višnja Gora:
Zap št. | šifra enote | ime enote |
1 | VIG-OPPNa | OPPN Zgodovinsko jedro Višnje Gore |
2 | VIG-OPPNb | OPPN Novo jedro Višnje Gore |
3 | VIG-OPPNe | OPPN Gospodarska cona Piskovka |
4 | VIG-OPPNf | OPPN Žabjek |
5 | VIG-OPPNi | OPPN Cestna baza |
d) Na območju UN Šentvid pri Stični:
Zap št. | šifra enote | ime enote |
1 | ŠES-OPPNc | OPPN Širitev pokopališča |
2 | ŠES-OPPNd | OPPN Dom ostarelih Šentvid |
3 | ŠES-OPPNe | OPPN Grbčev dovc |
e) Na območju UN Krka:
Zap št. | šifra enote | ime enote |
1 | KRK-OPPNa | OPPN Prenova jedra Krke |
2 | KRK-OPPNc | OPPN Stanovanjsko območje ob Krki |
f) Na območju UN Zagradec-Fužina:
Zap št. | šifra enote | ime enote |
1 | ZAF-OPPNa | OPPN Prenova jedra Zagradca |
2 | ZAF-OPPNb | OPPN Prenova jedra Fužine |
3 | ZAF-OPPNc | OPPN Gospodarska cona Zagradec |
4 | ZAF-OPPNd | OPPN Pod Dečjo vasjo |
5 | ZAF-OPPNe | OPPN Lesna dejavnost pri Zagradcu |
g) Na območju UN Ambrus:
Zap št. | šifra enote | ime enote |
1 | AMB-OPPNa | OPPN Jedro – sever |
2 | AMB-OPPNb | OPPN Na hribu – vzhod |
e) Na območju preostalih naselij:
Zap št. | šifra enote | ime naselja | ime enote |
1 | BJV-OPPN | Bojanji Vrh | OPPN Bojanji Vrh vzhod |
2 | BRZ-OPPN | Breg pri Zagradcu | OPPN turistični kamp »Park Loka« |
3 | GAZ-OPPN | Gabrovka | OPPN Roje |
4 | GRA-OPPN | Gradiček | OPPN Turistično naselje Gradiček |
5 | KIV-OPPN | Kriška vas | OPPN Počitniško naselje Kriška vas |
6 | KŠV-OPPNa | Krška vas | OPPN Žvajdrga vzhod |
7 | KŠV-OPPNb | Krška vas | OPPN Žvajdrga jug |
8 | MGL-OPPN | Malo Globoko | OPPN Malo Globoko jug |
9 | MHU-OPPN | Malo Hudo | OPPN Malo Hudo zahod |
10 | PEV-OPPNa | Petrušnja vas | OPPN Petrušnja vas jug |
11 | PEV-OPPNb | Petrušnja vas | OPPN Petrušnja vas SV |
12 | PEV-OPPNc | Petrušnja vas | OPPN Petrušnja vas SZ |
13 | PEV-OPPNd | Petrušnja vas | OPPN Gradišče |
14 | PEV-OPPNe | Petrušnja vas | OPPN Motokros v Dolini pod Kalom |
15 | PBU-OPPNa | Podbukovje | OPPN Čižence |
16 | PBU-OPPNb | Podbukovje | OPPN Podbukovje jug |
17 | PRI-OPPN | Primča vas | OPPN Primča vas vzhod |
18 | PUJ-OPPN | Pusti Javor | OPPN Kamnolom Sobrače |
19 | RDV-OPPN | Radohova vas | OPPN Vzletišče Šentvid |
20 | RAD-OPPN | Ravni Dol | OPPN Počitniško naselje Ravni Dol |
21 | SUŠ-OPPN | Sušica | OPPN Sušica vzhod |
22 | ŠTP-OPPN | Šentpavel | OPPN Šentpavel sever |
23 | TEM-OPPN | Temenica | OPPN Debeli hrib |
24 | TRG-OPPN | Trebnja Gorica | OPPN Trebnja Gorica sever |
25 | ZDR-OPPN | Zgornja Draga | OPPN Zgornja Draga zahod |
26 | ZNK-OPPN | Znojile | OPPN Znojile vzhod |
(splošni pogoji za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN)
(1) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi površinami in GJI ter da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje.
(3) PNR in poteki GJI na območju OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v strokovnih podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN, ki ureja območje.
(4) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo so dopustne dejavnosti za območja SSs oziroma SKs oziroma skladno s kartografskim prikazom tega odloka. Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom. Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, se izdelajo strokovne podlage in predvidijo prostorske rešitve na način, da prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, cestnega in drugega infrastrukturnega omrežja ter opremljenosti prostora z družbeno infrastrukturo in javnim prostorom v obstoječih naseljih, v katerih se načrtujejo.
(5) Določila tega člena odloka veljajo tudi za spremembe in dopolnitve veljavnih OPPN.
(6) Na območjih veljavnih OPPN in OPPN v postopkih sprememb in dopolnitev so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR. Za dovoljevanje posegov v prostor se uporabljajo določila veljavnega OPPN.
(splošni pogoji za parcelacije na območjih, ki se urejajo z OPPN)
(1) Na območjih, ki se urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni postopki spreminjanja in urejanja mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili veljavnega OPPN.
(2) Na območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve OPPN dopustne nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI.
(3) Na območjih, za katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN dovoljujejo gradnje objektov, so dopustni geodetski postopki zaradi določanja gradbene parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dopustne so tudi obodne parcelacije po meji EUP, v kateri so dopustne gradnje do uveljavitve OPPN, določene s tem odlokom.
(splošni pogoji za pripravo OPPN, ki niso grafično prikazani s tem odlokom)
(1) OPPN, ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se lahko izdelajo za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega odloka.
(2) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko izdela OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,
– igrišče za golf ne glede na velikost, kamp nad 1 ha,
– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev) in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov,
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje objektov in con in za sanacijo ali za spremembe tehnologije,
– gradnja GJI s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb,
– graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta PNR bi zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo alternativnih virov energije, delovanje ali prezentacijo posebnih dejavnosti in podobno bistveno odstopale od PIP, določenih s tem odlokom,
– graditev objektov in prostorske ureditve za zagotovitev javnih koristi in za kompleksne prostorske ureditve v mestnem jedru Višnje Gore in Stične,
– urejanje širšega obvodnega prostora Krke in pritokov, ki poleg varovalnega pasu vodotoka obsega tudi vplivno območje vodotoka (predvsem za kompleksne ali prostorsko obsežne ureditve),
– sanacija razpršene poselitve in razpršene gradnje na vinogradniških in drugih območjih ter sanacija drugih razvrednotenih območij,
– izkoriščanje mineralnih surovin,
– prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih za prepoznavnost občine,
– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje.
(3) Za OPPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, je treba v okviru strokovnih podlag obvezno izdelati tudi krajinske preveritve in utemeljitve.
4 PREHODNE, POSEBNE IN KONČNA DOLOČBA
4.1 Prehodne določbe
(veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi oziroma delno prenehajo veljati naslednji izvedbeni akti:
EUP – ŠIFRA ENOTE | IME DOKUMENTA | OBJAVA ODLOKA | OBMOČJE RAZVELJAVITVE (parcelne številke oziroma njihovi deli) IN/ALI DRUGA DOLOČILA |
IVG-OPPNa | Občinski podrobni prostorski načrt I3 SC Ivančna Gorica – center | Uradni list RS, št. 95/12 | Ostane v veljavi do preklica |
IVG-OPPNb | Zazidalni načrt I4/a Novi center Ivančna Gorica (prva faza) | Uradni list RS, št. 38/03, 67/03, 112/05 in Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 6/03, 2/04 | Ostane v veljavi do preklica |
IVG-OPPNc | Občinski podrobni prostorski načrt I4/b SC Novi center Ivančna Gorica | Uradni list RS, št. 57/10 | Ostane v veljavi do preklica |
IVG-OPPNd | Občinski podrobni prostorski načrt I6/c Stransko polje Ivančna Gorica | Uradni list RS, št. 65/08 | Ostane v veljavi do preklica |
VIG-OPPNc | Zazidalni načrt za zazidalni otok G-1 Višnja Gora | Uradni list SRS, št. 21/79, 9/88, Uradni list RS, št. 39/05, 17/06 | Delno ostane v veljavi do preklica, razveljavi se na zemljiščih parc. št.: 93/2, 94, 172/1 del, 172/2 del, 95/1 del 95/2 del, k.o. Višnja Gora |
VIG-OPPNd | Zazidalni načrt gospodarsko-stanovanjske cone Pristava G5/2 v Višnji Gori | Uradni list RS, št. 57/06 | Ostane v veljavi do preklica |
VIG-OPPNh | Zazidalni načrt za območje urejanja G4 – nove osnovne šole v Višnji Gori | Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 8/96 | Ostane v veljavi do preklica |
STI-OPPNa | Ureditveni načrt središče Stične | Uradni list SRS, št. 1/88, Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 | Ostane v veljavi do preklica |
STI-OPPNb | Zazidalni načrt S3/a – Kojina | Uradni list RS, št. 124/04, 124/08 | Ostane v veljavi do preklica |
STI-OPPNc | Občinski lokacijski načrt S3/b – Kojina | Uradni list RS, št. 33/07 | Ostane v veljavi do preklica |
ŠES-OPPNa | Občinski podrobni prostorski načrt Š/1a Centov hrib (Kavka) | Uradni list RS, št. 103/08, 48/13 | Ostane v veljavi do preklica |
ŠES-OPPNb | Ureditveni načrt pokopališče v Šentvidu pri Stični | Uradni list SRS, št. 9/88, Uradni list RS, št. 46/09 | Ostane v veljavi do preklica |
KRK-OPPNb | Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za del območja center – Krka (severovzhodni del) | Uradni list RS, št. 57/06 | Ostane v veljavi do preklica |
GAB-OPPN | Občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje v Gabrovčcu – Virje | Uradni list RS, št. 43/11 | Ostane v veljavi do preklica |
PSM-OPPN | Ureditveni načrt za območje kamnoloma Podsmreka v Občini Ivančna Gorica | Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/02 | Ostane v veljavi do preklica |
SBR-OPPN | Ureditveni načrt Komunalna deponija Špaja dolina | Uradni list RS, št. 70/98, 13/99 – popr., 83/03 – popr., 3/07, 24/08 | Ostane v veljavi do preklica |
VČR-OPPN | Občinski lokacijski načrt za deponijo Suhi most | Uradni list RS, št. 38/06 | Ostane v veljavi do preklica |
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni akti:
IME DOKUMENTA | OBJAVA ODLOKA |
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje, ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986–2000, za območje Občine Ivančna Gorica | Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 7/96 |
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica | Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98, 7/99 in 3/00, Uradni list RS, št. 75/04,124/04 |
Odlok o usklajenosti prostorskih izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica | Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 1/99, 4/99 |
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko Polje | Uradni list RS, št. 22/06 – UPB, 5/07 – popr., 97/07 – obvezna razlaga, 101/08 – teh. popr. |
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih zaPPC I/2 – Leskovec in II72 – Metnaj (uradno prečiščeno besedilo) | Uradni list RS, št. 16/06 – UPB, 101/08 – teh.popr. |
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC IV. – Dolina Krke (uradno prečiščeno besedilo) | Uradni list RS, št. 19/06 – UPB, 101/08 – teh. popr. |
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični III/1, III/2, III/3 (uradno prečiščeno besedilo) | Uradni list RS, št. 22/06 – UPB, 101/08 – teh. popr., 10/11 – obvezna razlaga |
Odlok o lokacijskem načrtu območja S3/c – Kojina | Uradni list RS, št. 33/07, 103/09 |
Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Krka | Uradni list SRS, št. 43/86 |
Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Grosuplje | Uradni list RS, št. 62/94 |
(varstvena območja dediščine)
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi iz 97. člena (splošni PIP za varstvo kulturne dediščine) tega odloka. Gradivo za smernice za OPN Občine Ivančna Gorica, junij 2010, se hranijo na sedežu Občine Ivančna Gorica in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana.
4.2 Posebne določbe
Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim spreminja namembnost, če:
– so pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka,
– se uporabna površina ne povečuje za več kot 30 %,
– bi prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta.
Objekti, ki so nedovoljena gradnja, lahko pridobijo ustrezna dovoljenja s področja graditve objektov skladno z določbami tega odloka. Za posege na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(1) Za objekte za oglaševanje, za postavitev katerih niso bila pridobljena ustrezna upravna dovoljenja, vendar so postavljena v skladu z določbami 82. člena tega odloka (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) in Prilogo 3 tega odloka, je treba v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka pridobiti ustrezna upravna dovoljenja.
(2) Objekte za oglaševanje, ki niso postavljeni v skladu z določbami 82. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka in Prilogo 3 tega odloka, je treba odstraniti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen v primeru, če je bil objekt za oglaševanje postavljen na podlagi gradbenega ali drugega ustreznega upravnega dovoljenja.
(neskladje med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN)
V primeru neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN, ki so v veljavi ob sprejetju tega OPN, se uporabljajo določila OPPN.
(gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih veljavnih OPPN)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih OPPN, navedenih v 135. členu (veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov) tega odloka, je dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN in je skladna s z določili 82. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka.
(dokončanje že začetih postopkov)
Zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, za katere so bile vloge oddane pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine veljavnih v času popolne vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
(1) OPN Občine Ivančna Gorica je izdelan v digitalni obliki in tiskan v treh (3) izvodih v analogni obliki.
(2) OPN Občine Ivančna Gorica v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na sedežih Občine Ivančna Gorica, Upravne enote Grosuplje, Upravne enote Litija in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
Nadzor nad OPN Občine Ivančna Gorica opravljajo pristojna ministrstva.
4.3 Končna določba
(veljavnost občinskega prostorskega načrta)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 18/16) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
4. POSEBNE IN KONČNA DOLOČBA
4.1 Posebne določbe
(1) SD OPN Občine Ivančna Gorica so izdelane v digitalni obliki in tiskane v štirih (4) izvodih v analogni obliki.
(2) SD OPN Občine Ivančna Gorica v analogni in digitalni obliki se hranijo in so na vpogled na sedežu Občine Ivančna Gorica.
Nadzor nad SD OPN Občine Ivančna Gorica opravljajo pristojna ministrstva.
4.2 Končna določba
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0150/2014-118
Dušan Strnad l.r.
