Vsebina Uradnega lista

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB7, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14 in 75/16; v nadaljevanju: ZViS) na svoji 116. seji dne 19. 7. 2017 sprejel

Po teh merilih Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: agencija) presoja izpolnjevanje pogojev za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. V njih so upoštevani dogovorjeni standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo v evropskem visokošolskem prostoru.

Poglavitna naloga agencije je ugotavljanje, ali visokošolski zavodi poleg zakonskih določb izpolnjujejo ta merila oziroma dosegajo standarde kakovosti, določene v njih, ter druge predpise agencije.

Pomembne naloge agencije so redno sodelovanje z deležniki v visokem šolstvu, svetovanje pri vzpostavljanju sistemov kakovosti visokošolskih zavodov ter stalno spodbujanje izboljševanja kakovosti visokega šolstva. Zato redno opravlja tudi letne evalvacije vzorca študijskih programov.

Agencija uporablja ta merila za opravljanje svojih nalog v skladu z:

– zakonom, ki ureja področje visokega šolstva (v nadaljevanju: ZViS),

– standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru – Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area – ESG (v nadaljevanju: evropski standardi),

– zakonom o splošnem upravnem postopku,

– zakonom, ki ureja strokovne in znanstvene naslove,

– zakonom, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost;

ter z:

– merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu,

– merili za prehode med študijskimi programi,

– minimalnimi standardi za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih,

– merili za uvrstitev v register strokovnjakov.

Agencija odloča o:

– akreditacijah visokošolskih zavodov;

– akreditacijah študijskih programov prve, druge in tretje stopnje, skupnih študijskih programov slovenskih visokošolskih zavodov ter študijskih programov za izpopolnjevanje;

– spremembah visokošolskih zavodov;

– evalvaciji vzorca študijskih programov ter

– preverja spremembe obveznih sestavin študijskih programov.

Agencija odločitve sprejema samostojno in neodvisno, pri čemer poleg zakonodaje dosledno uporablja merila in standarde, tako da:

– zagotavlja objektivno presojo vseh visokošolskih zavodov in študijskih programov ter objektivno odločanje;

– upošteva samoevalvacijska poročila visokošolskih zavodov kot podlago za zunanjo evalvacijo;

– javno objavlja poročila skupin strokovnjakov, svoje odločitve, letna poročila in analize ter

– vodi javno dostopne evidence akreditiranih visokošolskih zavodov in študijskih programov v skladu z ZViS.

V pristojnosti agencije so:

– prva akreditacija visokošolskega zavoda,

– akreditacija študijskega programa,

– podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda,

– akreditacija sprememb visokošolskega zavoda.

Redna zunanja evalvacija visokošolskega zavoda je obvezni del postopka podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda. Zunanja evalvacija se lahko izvede tudi kot izredna evalvacija visokošolskega zavoda ali izredna evalvacija študijskega programa kadar koli med veljavnostjo akreditacije.

V pristojnosti agencije so:

– redna evalvacija visokošolskega zavoda,

– izredna evalvacija visokošolskega zavoda,

– izredna evalvacija študijskega programa,

– evalvacija vzorca študijskih programov.

AKREDITACIJA OZIROMA ZUNANJA EVALVACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
PRVA AKREDITACIJA	PODALJŠANJE AKREDITACIJE Z REDNO ALI IZREDNO EVALVACIJO
1. delovanje visokošolskega zavoda	1. delovanje visokošolskega zavoda
2. kadri	2. kadri
3. materialne razmere	3. študenti
	4. materialne razmere
	5. notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti, spreminjanje, posodabljanje in izvajanje študijskih programov
AKREDITACIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
AKREDITACIJA	IZREDNA ALI VZORČNA EVALVACIJA
1. sestava in vsebina študijskega programa	1. notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa
2. zasnova izvedbe študijskega programa	2. spreminjanje in posodabljanje študijskega programa
2. zasnova izvedbe študijskega programa	3. izvajanje študijskega programa

Standardi kakovosti in vsebine presoje doseganja teh standardov so opredeljeni po posameznih področjih presoje. Vsebine presoje doseganja posameznih standardov kakovosti so podrobneje opredeljene v obrazcih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, določenih v V. poglavju teh meril (v nadaljevanju: merila).

V postopku prve akreditacije visokošolskega zavoda v ustanavljanju (v nadaljevanju: visokošolski zavod) vsa dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev in standardov kakovosti predloži njegov ustanovitelj.

1. standard:

Ustanovitelj ima formalno sprejete poslanstvo, vizijo in strategijo s strateškim načrtom z jasnimi in preverljivimi organizacijskimi in izvedbenimi cilji, ki omogočajo načrtovano visokošolsko dejavnost.

Presojajo se:

a) umeščenost visokošolskega zavoda v visokošolski in širši družbeni prostor;

b) vsebinska povezanost poslanstva, vizije in strategije s strateškim načrtom;

c) izvedljivost ciljev, opredeljenih v strateškem načrtu;

č) predlogi študijskih programov, ki jih bo visokošolski zavod izvajal.

2. standard:

Zagotovljeni in načrtovani finančni viri omogočajo kakovosten razvoj visokošolskih dejavnosti.

Presoja se finančna projekcija ustanovitelja, iz katere morajo biti razvidni viri za financiranje vseh predvidenih dejavnosti visokošolskega zavoda.

3. standard:

Notranja organiziranost visokošolskega zavoda je zasnovana tako, da zagotavlja sodelovanje zaposlenih, študentov in drugih deležnikov pri upravljanju in izvajanju dejavnosti visokošolskega zavoda.

Presoja se ustreznost osnutka akta o ustanovitvi ter osnutka statuta visokošolskega zavoda, iz katerega morajo biti med drugim razvidni pravice in dolžnosti študentov, visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter drugih notranjih deležnikov, enakopravno varstvo pravic in zasnova pritožbenih organov zavoda.

4. standard:

Praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju, če je predvideno s študijskimi programi, je dobro načrtovano. Zagotovljeni so zadostni viri za njegovo izvedbo.

Presojata se primernost podjetij, inštitutov, zavodov ali drugih organizacij (v nadaljevanju: podjetja) za izvedbo praktičnega izobraževanja ter povezanost tega izobraževanja s področji in disciplinami, s katerih so predlogi študijskih programov.

5. standard:

Notranji sistem kakovosti je zasnovan na način, da bo zagotovil sklenjen krog kakovosti na vseh področjih delovanja visokošolskega zavoda.

Presojata se poslovnik kakovosti ali ustrezen dokument v osnutku ter načrt za vzpostavitev notranjega sistema kakovosti.

6. standard:

Zagotovljeni so visokošolski učitelji za vsa študijska področja oziroma za vse obvezne in notranje izbirne predmete, določene v predlogih študijskih programov.

Presojajo se:

a) veljavnost izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in ustreznost področja izvolitve glede na predmete, katerih nosilci bodo;

b) kadrovski načrt;

c) sestava začasnega senata;

č) upoštevanje minimalnih standardov agencije v osnutku meril visokošolskega zavoda za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju: merila za izvolitve v nazive).

7. standard:

Znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo nosilcev in izvajalcev študijskih programov je ustrezno na področjih in disciplinah, za katera se zavod ustanavlja in s katerih so predlogi študijskih programov.

Presojajo se:

a) poročilo o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu nosilcev in izvajalcev študijskih programov v zadnjih petih letih ter ustreznost tega dela;

b) program znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela za naslednje akreditacijsko obdobje;

c) izpolnjevanje pogojev za mentorstvo doktorskim študentom in ustrezno število mentorjev glede na načrtovano število vpisanih študentov, kadar bo visokošolski zavod izvajal študijske programe tretje stopnje.

8. standard:

Ustanovitelj zagotavlja ustrezne prostore za izvajanje visokošolske dejavnosti.

Prostori se presojajo ob upoštevanju izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti, predlogov študijskih programov, kadrov ter predvidenega števila vpisanih študentov.

9. standard:

Ustanovitelj zagotavlja ustrezno tehnično-tehnološko in drugo opremo za izvajanje visokošolske dejavnosti.

Oprema se presoja ob upoštevanju izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti, predlogov študijskih programov, predvidenega načina njihovega izvajanja (e-študij, študij na daljavo …), kadrov ter predvidenega števila vpisanih študentov.

10. standard:

Zagotovljene so ustrezne prilagoditve študentom z različnimi oblikami invalidnosti.

Presojajo se prilagoditve prostorov in opreme ter komunikacijska in informacijska dostopnost.

11. standard:

Zagotovljene so storitve knjižnice visokošolskega zavoda.

Presojajo se:

a) študijska, strokovna in znanstvena literatura ter načrt razvoja knjižnične dejavnosti in storitev;

b) usposobljenost knjižničnih delavcev.

Če se ustanavlja univerza, mora ustanovitelj izkazati razvito izobraževalno, znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško dejavnost. Presoja se izpolnjevanje:

– standardov iz 7. člena meril (delovanje visokošolskega zavoda), določenih za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda;

– 3. standarda iz 12. člena meril ter standardov iz 13., 14., 15. in 16. člena meril (kadri, študenti, materialne razmere, zagotavljanje in izboljševanje kakovosti, spreminjanje, posodabljanje in samoevalvacija študijskih programov), določenih za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda.

Postopek za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda se izvaja z zunanjo evalvacijo in konča z odločitvijo o podaljšanju akreditacije.

Zunanja evalvacija je postopek celostne presoje delovanja visokošolskega zavoda v obdobju od zadnje akreditacije.

Presojata se napredek in razvoj od zadnje akreditacije na vseh področjih presoje, še posebej pa notranji sistem kakovosti visokošolskega zavoda. Temelj za presojo je samoevalvacijsko poročilo, ki mora vsebovati evalvacijo celotne dejavnosti ter evalvacijo izvajanja in spreminjanja študijskih programov zaradi zagotavljanja kakovostnega pedagoškega, znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela na področjih in disciplinah študijskih programov.

1. standard:

Visokošolski zavod uspešno uresničuje poslanstvo v slovenskem in mednarodnem visokošolskem prostoru. Z doseganjem organizacijskih in izvedbenih ciljev zagotavlja kakovostno visokošolsko dejavnost in njen razvoj.

Če gre za prvo podaljšanje akreditacije, je iz poslanstva, vizije in strategije visokošolskega zavoda razvidno, da nadaljuje obveze ustanovitelja.

Presojajo se:

a) usklajenost strateškega načrtovanja s poslanstvom, nacionalnimi in evropskimi usmeritvami;

b) izvedljivost in celovitost strateškega načrtovanja;

c) ustreznost načina preverjanja uresničevanja strateškega načrtovanja.

2. standard:

Notranja organiziranost visokošolskega zavoda zagotavlja sodelovanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev in nepedagoških delavcev, študentov in drugih deležnikov pri upravljanju in razvijanju dejavnosti visokošolskega zavoda.

Presojata se predstavništvo deležnikov v organih visokošolskega zavoda ter uresničevanje njihovih pravic in obveznosti.

3. standard:

Visokošolski zavod izkazuje kakovostno znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško dejavnost in z njo povezane pomembne dosežke na področjih in disciplinah, na katerih jo izvaja.

Presojajo se kakovost, razvoj in napredek znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti.

4. standard:

Praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju, če je del izobraževalne dejavnosti, je dobro organizirano in se tako tudi izvaja. Zagotovljeni so viri za njegovo izvedbo.

Presojata se:

a) sistemska ureditev praktičnega izobraževanja študentov in njegovega izvajanja;

b) zadovoljstvo udeležencev praktičnega izobraževanja.

5. standard:

Visokošolski zavod spremlja potrebe po znanju in zaposlitvene potrebe v okolju. Zagotavlja informacije o zaposlitvenih možnostih na področjih, ki so primerna kompetencam oziroma učnim izidom diplomantov.

Presojata se:

a) sodelovanje visokošolskega zavoda z okoljem ali delodajalci in s svojimi diplomanti;

b) razvitost kariernih centrov, klubov diplomantov ali drugih organiziranih oblik.

6. standard:

Notranji sistem kakovosti omogoča sklenitev kroga kakovosti na vseh področjih delovanja visokošolskega zavoda.

Presojajo se:

a) poznavanje pomena in vloge notranjega sistema kakovosti;

b) samoevalvacijsko poročilo za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje, ukrepi na podlagi samoevalvacije v obdobju od zadnje akreditacije ter načrt izboljšav za prihodnje samoevalvacijsko obdobje;

c) kako notranji sistem kakovosti omogoča in spodbuja razvijanje, povezovanje in posodabljanje izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti ter vpliv te dejavnosti na okolje.

7. standard:

Visokošolski zavod deležnike in javnost pravočasno obvešča o študijskih programih in svoji dejavnosti.

Presojajo se dostopnost, vsebina, zanesljivost, razumljivost in natančnost informacij o dejavnosti visokošolskega zavoda, še posebej pa informacije o študijskih programih, njihovem izvajanju in znanstveni, strokovni, raziskovalni oziroma umetniški dejavnosti s področij in disciplin teh programov.

8. standard:

Zagotovljeni so visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci za kakovostno opravljanje pedagoškega, raziskovalnega in drugega dela.

Presojajo se:

a) zagotavljanje pedagoškega in strokovnega razvoja visokošolskih učiteljev in sodelavcev od zadnje akreditacije;

b) znanstveni, strokovni, raziskovalni oziroma umetniški dosežki visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev;

c) merila visokošolskega zavoda za izvolitve v nazive in področja za izvolitve;

č) vrsta zaposlitve visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

9. standard:

Zagotovljeni so strokovno-tehnični in upravno-administrativni delavci (v nadaljevanju: nepedagoški delavci) za učinkovito pomoč in svetovanje.

Presojajo se:

a) vrste in ustreznost pomoči ter svetovanja študentom in drugim deležnikom;

b) število, delovno področje in izobrazbena struktura nepedagoških delavcev;

c) izobraževanje in usposabljanje nepedagoških delavcev.

10. standard:

Visokošolski zavod študentom zagotavlja ustrezno pomoč in svetovanje.

Presojajo se:

a) upoštevanje raznolikosti in potreb študentov pri vzpostavljanju in določanju vsebine svetovanja oziroma pomoči zanje;

b) pravočasno in učinkovito obveščanje študentov;

c) spremljanje zadovoljstva študentov s storitvami.

11. standard:

Študenti imajo zagotovljene ustrezne razmere za kakovosten študij, znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo ter za obštudijsko dejavnost.

Presojajo se:

a) izvajanje študija in razmere zanj glede na potrebe in pričakovanja študentov;

b) omogočanje ustreznega strokovnega, umetniškega in raziskovalnega dela študentov;

c) razmere za obštudijsko dejavnost.

12. standard:

Visokošolski zavod varuje pravice študentov.

Presojajo se:

a) delovanje organov visokošolskega zavoda na tem področju;

b) mehanizmi za prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije ranljivih skupin študentov ter diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin in prepričanj študentov;

c) sodelovanje predstavnikov študentov v organih zavoda z drugimi študenti.

13. standard:

Študenti sodelujejo pri vrednotenju ter posodabljanju vsebin in izvajanja dejavnosti visokošolskega zavoda.

Presojajo se:

a) sodelovanje študentov pri oblikovanju poslanstva, strateških usmeritev, pri samoevalvaciji visokošolskega zavoda in študijskih programov ter pri njihovem spreminjanju;

b) načini zagotovitve sodelovanja pri samoevalvaciji in posodabljanju dejavnosti.

14. standard:

Visokošolski zavod zagotavlja primerne prostore in opremo za izvajanje svoje dejavnosti.

Presojanje prostorov in opreme se opravi ob upoštevanju potreb za pedagoško, znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško dejavnost, načina izvajanja študijskih programov in števila vpisanih študentov.

15. standard:

Zagotovljene so prilagoditve študentom z različnimi oblikami invalidnosti.

Presojajo se:

a) prilagoditve prostorov in opreme;

b) komunikacijska in informacijska dostopnost;

c) prilagoditve študijskih gradiv in izvajanja študija.

16. standard:

Zagotovljeni so ustrezni in stabilni finančni viri za izvajanje in nadaljnji razvoj visokošolske dejavnosti.

Presojata se finančni načrt za naslednje akreditacijsko obdobje oziroma obdobje, za katerega je sklenjena pogodba s pristojnim ministrstvom, in uspešnost pri uresničevanju finančnih načrtov v zadnjih štirih letih.

17. standard:

Knjižnica visokošolskega zavoda ima ustrezno študijsko, strokovno in znanstveno literaturo ter zagotavlja kakovostne knjižnične storitve.

Presojajo se:

a) ustreznost študijske, strokovne in znanstvene literature;

b) založenost knjižnice, dostopnost gradiva, informacijska bibliografska podpora in dostop do baz podatkov;

c) strokovna pomoč zaposlenih v knjižnici;

č) razvoj knjižnične dejavnosti.

V skladu s tretjim odstavkom 51.r člena ZViS-K lahko skupina strokovnjakov po prvem evalvacijskem obisku predlaga svetu agencije študijske programe, katerih zagotavljanje in izboljševanje kakovosti, spreminjanje in posodabljanje ter izvajanjese presoja na drugem obisku visokošolskega zavoda v skladu s standardi, določenimi v točki II.2.2 Zunanja evalvacija študijskega programa.

1. standard:

Študijski program po sestavi in vsebini študentom ponuja celovito znanje ter jim omogoča doseči postavljene cilje in načrtovane kompetence oziroma učne izide.

Presojajo se:

a) konsistentnost in vsebinska povezanost posameznih predmetov in učnih načrtov ter študijskega programa kot celote;

b) povezanost (skladnost) ciljev, kompetenc oziroma učnih izidov, določenih v učnih načrtih, s cilji in kompetencami študijskega programa in z njegovo vsebino glede na vrsto in stopnjo študija;

c) v program integrirane znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške vsebine;

č) vrstni red predmetov oziroma razporejenost predmetov po semestrih in letnikih (horizontalna in vertikalna povezanost) ter njihovo kreditno ovrednotenje.

2. standard:

Študijski program se po imenu, namenu in vsebini primerno umešča v predvideno področje in disciplino.

Presojajo se povezanost vsebin študijskega programa, njihovo razmerje do uporabnih oziroma temeljnih znanj s področja in discipline ter idejni izbor vsebin, jasno opredeljenih in smiselno povezanih z aktualnim stanjem in razvojnimi trendi v znanosti, stroki oziroma umetnosti.

3. standard:

Študijski program je povezan z okoljem, v katerem visokošolski zavod deluje.

Presojajo se:

a) analize oziroma raziskave potreb zaposlovalnega okolja, trga dela in zaposljivosti diplomantov ali potreb po znanju in ciljev družbe;

b) razmere za praktično izobraževanje študentov.

Izpolnjevanje standarda ni obvezno za študijske programe tretje stopnje.

4. standard:

Zasnova izvajanja študijskega programa ustreza njegovi vsebini, sestavi, vrsti, stopnji in namenu (ciljem), tako da so kakovostno prilagojene in zagotovljene študijske vsebine, izvedbene prakse in viri (kadrovski in materialni).

Presojajo se:

a) predvideni načini, oblike in potek poučevanja;

b) ustreznost kadrov v skladu s 13. členom meril ter:

– področna primernost izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in sodelavcev;

– izpolnjevanje pogojev za mentorstvo doktorskim študentom in ustreznost mentorjev;

c) materialne razmere, povezane z izvajanjem študijskega programa, v skladu s 15. členom meril.

5. standard:

Pogoji za študij in obvezne sestavine študijskega programa so določeni, pregledni in razumljivi. Omogočajo uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti vseh deležnikov v študijskem procesu.

Presojajo se:

a) pogoji za vpis v študijski program in napredovanje študentov;

b) merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program;

c) načini ocenjevanja;

č) pogoji za dokončanje študija;

d) pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje;

e) strokovni oziroma znanstveni naslov;

f) pogoji za prehode med študijskimi programi.

Točka d ne velja za študijske programe tretje stopnje.

Študijski programi za izpopolnjevanje se presojajo po 17. in 18. členu meril, razen pridobitve strokovnega ali znanstvenega naslova (točka e 18. člena meril), pogojev za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje, in pogojev za prehode med študijskimi programi (točki d in f 18. člena meril). Študijski programi za izpopolnjevanje se ne presojajo po 2. standardu 17. člena meril.

Skupni študijski program sprejmejo vsi akreditirani slovenski visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri njegovem izvajanju. Za akreditacijo skupnega študijskega programa se poleg izpolnjevanja 17. in 18. člena meril presoja poseben sporazum med visokošolskimi zavodi, v katerem so opredeljeni predvsem:

– pravice in obveznosti visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa,

– samoevalvacija skupnega študijskega programa, njegovega spreminjanja in posodabljanja,

– delež skupnega študijskega programa, ki ga bo izvajal posamezni visokošolski zavod,

– diploma in skupna priloga k diplomi;

ter koordinacija

– razpisa za vpis, izbire in vpisa študentov, poteka in dokončanja študija,

– pridobivanja kompetenc oziroma učnih izidov študentov in diplomantov skupnega študijskega programa,

– zagotavljanja pravic študentov, vpisanih v skupni študijski program, visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter drugih deležnikov, ki sodelujejo pri izvajanju tega programa.

Zunanja evalvacija študijskega programa se opravi v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, izredne evalvacije študijskega programa ali se izvede kot evalvacija vzorca študijskih programov.

Zunanja evalvacija je postopek presoje spreminjanja in posodabljanja študijskega programa, njegovega izvajanja ter sistema kakovosti visokošolskega zavoda v delu, ki se nanaša na zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa (samoevalvacije). Temelj za presojo je samoevalvacijsko poročilo, ki vsebuje evalvacijo področij presoje iz tega poglavja.

1. standard:

Visokošolski zavod evalvira in posodablja vsebino, sestavo in izvajanje študijskega programa.

Presojajo se:

a) ali samoevalvacija študijskega programa omogoča njegovo razvijanje in posodabljanje, tako da se ohranja njegova aktualnost ter ustvarja kakovostno izobraževalno okolje;

b) načini in postopki zbiranja informacij ali predlogov za spreminjanje študijskega programa ter njihovega analiziranja;

c) primernost obveščanja deležnikov o uresničevanju načrtovanih nalog oziroma o izsledkih in ugotovitvah pri samoevalvaciji študijskega programa.

2. standard:

Uresničevanje nalog, načrtovanih na podlagi izsledkov samoevalvacije študijskega programa, je razvidno iz samoevalvacijskih poročil.

Presoja se uresničevanje nalog, povezanih s samoevalvacijo študijskega programa, v zadnjih treh letih in:

– sodelovanje deležnikov pri sprejemanju ukrepov za izboljšave, spremljanju njihovega uresničevanja in nastajanju samoevalvacijskega poročila ter

– sklenjenost kroga kakovosti.

3. standard:

Visokošolski zavod spremlja izvajanje študijskega programa, ga pregleduje in izboljšuje ob upoštevanju razvoja študijskih, znanstvenih, strokovnih, raziskovalnih oziroma umetniških področij in disciplin (razvoja stroke), v katera se primerno umešča, ob evalviranju doseganja postavljenih ciljev, kompetenc oziroma učnih izidov ter potreb po znanju in ciljev družbe – odvisno od vrste in stopnje študijskega programa. Spremembe in posodobitve upoštevajo temeljne cilje programa ter ohranjajo povezanost njegovih vsebin oziroma predmetov.

Presoja se, ali je ob vsebinskem razvijanju in spreminjanju študijski program še vedno vsebinsko in po sestavi dovršen, ali se ohranja povezanost učnih načrtov in predmetnika s cilji in kompetencami študijskega programa ter ali so vsebine povezane po horizontalni in vertikalni osi; ob upoštevanju 17. člena meril.

4. standard:

Način, oblika in obseg izvajanja študijskega programa ustrezajo njegovi vsebini, sestavi, vrsti in stopnji, tako da so kakovostno prilagojene in zagotovljene študijske vsebine, izvedbene prakse in viri (kadrovski in materialni).

Presojajo se:

a) načini in oblike poučevanja, njihov razvoj oziroma prilagojenost (vključno z viri):

– različnim skupinam študentov,

– različnim študijskim potrebam in načinom študija (na študenta osredinjen študij in poučevanje),

– potrebam visokošolskih učiteljev in sodelavcev;

b) število izvedenih kontaktnih ur, določenih s študijskim programom, ali drugih oblik dela s študenti;

c) študijska gradiva in njihova prilagojenost načinom in oblikam poučevanja ter potrebam študentov;

č) delo študentov v znanstvenih, strokovnih, raziskovalnih oziroma umetniških projektih ob upoštevanju 33. člena ZViS;

d) praktično izobraževanje študentov;

e) ustreznost urnikov, števila govorilnih ur ali dostopnosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev študentom;

f) ustreznost in usposobljenost kadrov v skladu s 13. členom meril;

g) materialne razmere, povezane z izvajanjem študijskega programa, v skladu s 15. členom meril.

5. standard:

Zagotovljeno je varovanje pravic deležnikov v študijskem procesu.

Presoja se:

a) ali je vsem študentom ob rednem izpolnjevanju obveznosti, določenih s študijskim programom, omogočeno nemoteno napredovanje in dokončanje študija;

b) ali je vsem visokošolskim učiteljem in sodelavcem zagotovljeno spoštovanje njihove avtonomije pri poučevanju in raziskovanju ter pomoč in svetovanje pri razvijanju karierne poti;

c) obveščenost deležnikov v skladu s 7. standardom 12. člena meril.

Spremembe visokošolskih zavodov so:

– preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda;

– pripojitev, spojitev ali razdelitev visokošolskih zavodov;

– sprememba lokacije v Sloveniji.

Ustanovitelj visokošolskega zavoda lahko odloči, da se zavod preoblikuje v drugo vrsto (npr. visoka strokovna šola v fakulteto).

Preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda se obravnava v skladu z merili za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda.

Sprememba imena visokošolskega zavoda se ne šteje za preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda.

Akreditacija se podeli za pet let.

Ustanovitelj visokošolskega zavoda lahko odloči, da se visokošolski zavod pripoji drugemu visokošolskemu zavodu, da se dva visokošolska zavoda ali več spojita v nov visokošolski zavod ali da se visokošolski zavod razdeli na dva visokošolska zavoda ali več.

Ob pripojitvi se vsi akreditirani študijski programi pripojenega visokošolskega zavoda prenesejo na visokošolski zavod, h kateremu se pripoji. Akreditacija slednjega velja za obdobje, določeno ob njegovi zadnji akreditaciji.

Ob spojitvi visokošolskih zavodov se vsi njihovi akreditirani študijski programi prenesejo na visokošolski zavod, ki nastane s spojitvijo. Visokošolskemu zavodu, ki nastane s spojitvijo, akreditacija velja za obdobje, določeno ob zadnji akreditaciji spojenega visokošolskega zavoda, ki mu akreditacija poteče najprej.

Ob razdelitvi visokošolskega zavoda na več visokošolskih zavodov se njegovi akreditirani študijski programi prenesejo na visokošolske zavode, nastale z razdelitvijo. Akreditacija na novo nastalih visokošolskih zavodov velja za obdobje, določeno za visokošolski zavod pred razdelitvijo.

Pripojitev, spojitev ali razdelitev visokošolskih zavodov se obravnava v skladu z merili za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda.

Za spremembo lokacije se šteje:

– uvedba nove lokacije, kadar bo visokošolski zavod izvajal celotni študijski program tudi zunaj kraja svojega sedeža (dislocirana enota);

– dodatni prostori ali zamenjava prostorov za izvajanje dela ali celote študijskega programa, kadar ne gre za uvedbo dislocirane enote zavoda.

Za dislocirano enoto se presoja:

1. primernost prostorov, opreme, knjižnice oziroma dostopa do ustrezne literature in informacijsko-komunikacijska tehnologija;

2. prilagoditev prostorov in opreme študentom z različnimi oblikami invalidnosti;

3. zagotavljanje kadrov, ki po številu in kakovosti ustrezajo pedagoškemu, znanstvenemu, strokovnemu, raziskovalnemu oziroma umetniškemu delu, povezanemu s študijskimi področji in disciplinami oziroma študijskimi programi, ki jih visokošolski zavod načrtuje izvajati na dislocirani enoti;

4. zagotavljanje svetovalnih storitev in nepedagoških delavcev na dislocirani enoti;

5. zagotavljanje finančnih virov za dislocirano enoto;

6. delovanje sistema kakovosti na visokošolskem zavodu in načrtovanje samoevalvacije dislocirane enote.

Visokošolski zavod lahko na akreditirani dislocirani enoti izvaja vse akreditirane študijske programe, če so za to izpolnjene določbe iz prejšnjega odstavka. Ustreznost njihovega izvajanja in pogojev zanj presoja svet agencije v postopkih podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda ter v postopkih izredne evalvacije študijskih programov in visokošolskih zavodov.

Visokošolski zavod podatke o dodatnih prostorih ali njihovi zamenjavi za izvajanje dela ali celote študijskega programa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena sporoča agenciji v 30 dneh od spremembe tako, da jih vnese v izpolnjen elektronski obrazec za akreditacijo oziroma podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda in priloži ustrezno dokumentacijo.

Agencija spremembe iz prejšnjega odstavka sproti pregleduje in kadar upravičeno sumi, da ne gre za spremembo v skladu drugo alinejo prvega odstavka tega člena, jo obravnava v skladu z merili za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda, pri čemer presoja izpolnjevanje standardov kakovosti iz 9. člena (materialne razmere); če je za zagotovitev kakovostnega izvajanje študija na novi lokaciji potrebno, pa še izpolnjevanje drugih standardov kakovosti, določenih za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda.

Akreditacije in zunanje evalvacije visokošolskih zavodov in študijskih programov opravlja agencija.

Odločitve o akreditacijah in zunanjih evalvacijah na prvi stopnji sprejema svet agencije.

O pritožbah zoper odločitve sveta agencije odloča pritožbena komisija agencije.

Lastnost stranke v postopku ima vlagatelj; druge osebe imajo položaj stranke v postopku, če jim agencija ta položaj na podlagi izkazanega pravnega interesa prizna s posebnim sklepom.

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi položaja stranke v postopku zadrži njegovo izvršitev in prekine postopek akreditacije.

Pravico do pregleda dokumentov – vloge, poročil in drugih dokumentov v posamični zadevi – imajo vlagatelj oziroma osebe, ki jim agencija prizna položaj stranke v postopku.

Postopek za pridobitev akreditacije ali podaljšanje akreditacije ter akreditacije spremembe visokošolskega zavoda, razen v primeru izredne evalvacije in evalvacije vzorca študijskih programov, se začne na predlog vlagatelja.

Vlogo za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda vloži ustanovitelj oziroma ustanovitelji (v nadaljevanju: ustanovitelj).

V vseh drugih postopkih vlogo vloži visokošolski zavod:

– univerza,

– samostojni visokošolski zavod.

Vlogo za pripojitev visokošolskega zavoda k drugemu visokošolskemu zavodu vloži slednji.

Vlogo za spojitev visokošolskih zavodov v en visokošolski zavod vloži visokošolski zavod, za katerega se visokošolski zavodi dogovorijo.

V akreditacijskih in evalvacijskih postopkih svet agencije praviloma imenuje skupine neodvisnih strokovnjakov z najmanj tremi člani, od katerih je vsaj en tuji strokovnjak in en študent.

Tuji strokovnjaki so evalvatorji tujih agencij, vpisanih v register EQAR (European Quality Assurance Register for Higher Education), ali strokovnjaki s področja presoje kakovosti v visokem šolstvu.

Kandidate za strokovnjake agencije in strokovnjake izobražuje agencija.

V sodelovanju z agencijo skupina strokovnjakov opravi ogled ali obisk visokošolskega zavoda oziroma evalvacijo študijskega programa. Napovedan mora biti najmanj petnajst dni vnaprej. Vlagatelj mora skupini strokovnjakov omogočiti učinkovito delo in predložiti vso dokumentacijo, ki jo zahteva za presojo.

Presoja skupine strokovnjakov je neodvisna. Ugotovitve so razvidne iz akreditacijskega in evalvacijskega poročila ter poročila o spremembah visokošolskih zavodov, ki morajo biti napisana na predpisanih obrazcih, po področjih presoje iz meril ob upoštevanju vseh standardov kakovosti in določil za njihovo presojo ter zakonskih določb.

Vloga za akreditacijo in zunanjo evalvacijo mora biti pripravljena v skladu z ZViS in temi merili. Izpolnjena mora biti v elektronski obliki na obrazcu, določenem v V. poglavju meril, in elektronsko podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, AC-NLB, HALCOM-CA, POSTAR-CA, SIGOV-CA). Vlagatelj mora potrdilo poprej registrirati v varnostni shemi. Priloge, določene v tem členu, se pripnejo na elektronski obrazec v elektronski obliki.

Vloga je v slovenskem jeziku. Če so priloge v tujem jeziku, lahko agencija od vlagatelja zahteva, da predloži prevod dela ali vseh prilog. V spornih primerih pa agencija od vlagatelja zahteva overjen prevod.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je treba povzetek vloge kot prilogo oddati tudi v angleškem jeziku.

Vloga se vloži pri agenciji. Agencija obravnava vloge po vrsti, kot so bile vložene.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so postopki za izredno evalvacijo prednostni.

K vlogam za akreditacijo in zunanjo evalvacijo se priložijo naslednje priloge:

Izpolniti je treba elektronski obrazec »Prva akreditacija visokošolskega zavoda« in priložiti:

1. odločitev ustanovitelja, če gre za ustanavljanje javnega visokošolskega zavoda;

2. formalno sprejete poslanstvo, vizijo in strategijo ustanovitelja s strateškim načrtom;

3. predlog(e) študijskega(ih) programa(ov) z osnutkom predmetnika in učnih načrtov, ki ga (jih) bo visokošolski zavod izvajal, ter raziskavo ali analizo potreb po znanju in ciljev družbe na področjih in disciplinah tega(h) predloga(ov);

4. finančno projekcijo ustanovitelja;

5. osnutek akta o ustanovitvi in osnutek statuta visokošolskega zavoda ter osnutek poslovnika kakovosti ali ustreznega dokumenta;

6. dogovore s podjetji o praktičnem izobraževanju študentov;

7. veljavne odločbe o izvolitvah v naziv visokošolskega učitelja za vse nosilce in izvajalce predmetov v predlogih študijskih programov ter njihove izjave o sodelovanju in soglasja delodajalcev, pri katerih so zaposleni;

8. kadrovski načrt;

9. osnutek meril za izvolitve v nazive;

10. poročilo ustanovitelja o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu nosilcev in izvajalcev študijskih programov v zadnjih petih letih;

11. program ustanovitelja o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu visokošolskega zavoda za naslednje akreditacijsko obdobje;

12. dokazila o prostorih in opremi: ustrezno dokazilo o lastništvu oziroma najemu prostorov in opreme (najemne pogodbe, uporabna dovoljenja, izjave o varnosti, popis opreme);

13. načrt za izvedbo študijskega programa, kadar so prostori na različnih lokacijah;

14. načrt razvoja knjižnične dejavnosti, dokazila o usposobljenosti knjižničnih delavcev in izjave o njihovem sodelovanju.

Dogovori s podjetji iz 6. točke se priložijo za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično izobraževanje študentov.

Izpolniti je treba elektronski obrazec »Podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda« in priložiti:

– priloge iz 1., 2., 4., 5., 7. in 10. točke, določene za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda (točka III.2.1.1), ter

– priloge iz 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke, določene za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda (tudi priloge iz te alineje priloži ustanovitelj).

Izpolniti je treba elektronski obrazec »Akreditacija študijskega programa« in priložiti:

1. sklep senata univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda o sprejetju predlaganega študijskega programa;

2. učne načrte;

3. analizo oziroma raziskavo potreb zaposlovalnega okolja, trga dela in zaposljivosti diplomantov, če se akreditira visokošolski strokovni študijski program;

4. analizo potreb po znanju in ciljev družbe, če se akreditira univerzitetni študijski program ali študijski program druge stopnje;

5. dogovore s podjetji o praktičnem izobraževanju študentov;

6. načrt za praktično izobraževanje študentov ali ustrezen dokument o tem (npr. letni delovni načrt), če ni razviden iz učnega načrta;

7. veljavne odločbe o izvolitvi v naziv, izjave o sodelovanju, soglasja delodajalcev;

8. dokazila o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu izvajalcev programa ali naslov spletnih strani, s katerih je to razvidno;

9. dokazila o prostorih in opremi, potrebnih za izvajanje študijskega programa;

10. načrt za izvajanje študijskega programa, kadar gre za študij na različnih lokacijah, na daljavo, e-študij.

Dogovori ali pogodbe s podjetji iz 5. točke ter načrt za praktično izobraževanje študentov iz 6. točke se priložijo za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično izobraževanje študentov.

Prilog iz 3., 4., 5. in 6. točke ni treba priložiti, če se akreditira študijski program tretje stopnje.

III.2.3Akreditacija skupnega študijskega programa slovenskih visokošolskih zavodov

Izpolniti je treba elektronski obrazec »Akreditacija študijskega programa« in poleg prilog, določenih v točki III.2.2, priložiti še:

1. poseben sporazum o sodelovanju visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa, ki ga podpišejo vsi visokošolski zavodi, sestavljen v skladu z 20. členom meril.

2. vzorec priloge k diplomi.

Izpolniti je treba elektronski obrazec »Podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda« in priložiti:

1. ustanovitveni akt in statut visokošolskega zavoda;

2. strateški načrt visokošolskega zavoda;

3. poslovnik kakovosti visokošolskega zavoda ali drug ustrezen dokument;

4. samoevalvacijsko poročilo za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje in dokument, iz katerega je razvidno uresničevanje nalog na podlagi izsledkov iz samoevalvacijskega poročila za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje ter načrt ukrepov za prihodnje samoevalvacijsko obdobje;

5. merila visokošolskega zavoda za izvolitve v nazive;

6. kadrovske preglednice;

7. načrt visokošolskega zavoda za izobraževanje ali usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev;

8. poročilo visokošolskega zavoda o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu v zadnjih petih letih;

9. načrt visokošolskega zavoda za izobraževanje, izpopolnjevanje znanja ali usposabljanje nepedagoških delavcev;

10. finančni načrt za naslednje akreditacijsko obdobje oziroma obdobje, za katerega je sklenjena pogodba s pristojnim ministrstvom;

11. poročilo o razvoju knjižnične dejavnosti od zadnje akreditacije;

12. seznam evidenc, ki jih vodi visokošolski zavod.

Prilog pod 7., 8., 9. in 11. točko ni treba priložiti, če so načrti in poročila vsebovani v samoevalvacijskem poročilu visokošolskega zavoda. Določba velja tudi za akreditacijo sprememb visokošolskih zavodov.

Če iz prilog k vlogi za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ni razvidno izvajanje, spreminjanje in samoevalvacija študijskih programov v skladu s točko II.2.2 meril, agencija vlagatelja pozove, da za študijske programe, ki jih s sklepom določi svet agencije, izpolni obrazec v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena meril.

III.2.5 Spremembe visokošolskih zavodov

Izpolniti je treba elektronski obrazec oziroma nastale spremembe vnesti v že izpolnjeni obrazec »Podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda«.

Za preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda ter pripojitev visokošolskega zavoda k drugemu visokošolskemu zavodu je treba priložiti priloge, določene v točki III.2.4. Za preoblikovanje visokošolskega zavoda je treba priložiti odločitev ustanovitelja, za pripojitev pa poseben sporazum med ustanovitelji visokošolskih zavodov o pripojitvi.

Za spojitev visokošolskih zavodov je treba priložiti poseben sporazum med ustanovitelji visokošolskih zavodov o spojitvi ter priloge iz točke II.2.1.2.

Za razdelitev visokošolskega zavoda na več visokošolskih zavodov je treba priložiti:

1. odločitev ustanovitelja visokošolskega zavoda o razdelitvi, ki mora poleg splošnih podatkov o nastalih visokošolskih zavodih vsebovati podatke o:

– tem, kateri akreditirani študijski programi se bodo prenesli na posamezni visokošolski zavod,

– tem, kateri visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci in drugi strokovni delavci bodo delali na posameznem visokošolskem zavodu,

– prenosu znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela na posamezni visokošolski zavod,

– razdelitvi prostorov in opreme,

– razdelitvi knjižnične dejavnosti,

– vodstvu posameznega visokošolskega zavoda;

2. samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda, ki se razdeljuje, ter

3. za vsak na novo nastali visokošolski zavod izpolniti elektronski obrazec »Podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda« in priložiti:

– priloge iz 2., 5., 7. in 10. točke, določene za prvo akreditacijo samostojnega visokošolskega zavoda (točka III.2.1.1), ter

– priloge iz 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke, določene za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda.

Za dislocirano enoto je treba priložiti:

1. dokazila o prostorih in opremi za dislocirano enoto: ustrezno dokazilo o lastništvu oziroma najemu prostorov in opreme (najemne pogodbe, uporabna dovoljenja, izjave o varnosti, popis opreme);

2. načrt za izvedbo študijskega programa na dislocirani enoti;

3. podatke o visokošolskih učiteljih in sodelavcih ter nepedagoških delavcih na dislocirani enoti;

4. načrt razvoja knjižnične dejavnosti na dislocirani enoti.

III.2.6 Evalvacija študijskega programa

Izpolniti je treba elektronski obrazec »Evalvacija študijskega programa« in priložiti:

1. samoevalvacijska poročila za zadnja tri leta in dokumente, iz katerih je razvidno uresničevanje nalog na podlagi izsledkov samoevalvacijskega poročila za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje (kadar niso del samoevalvacijskega poročila) ter načrt ukrepov za prihodnje samoevalvacijsko obdobje;

2. načrt za praktično izobraževanje študentov ali ustrezen dokument o tem (npr. letni delovni načrt), če ni razviden iz učnega načrta.

III.3.1 Prva akreditacija visokošolskega zavoda in akreditacija študijskega programa

Vloga je formalno popolna, ko je ustrezno izpolnjen predpisan elektronski obrazec za akreditacijo ter so priložene vse priloge, določene v 33. členu meril.

Če vloga ni formalno popolna, agencija zahteva njeno dopolnitev in določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če vlagatelj pomanjkljivosti v postavljenem roku ne odpravi, svet agencije vlogo s sklepom zavrže.

V enem mesecu po prejemu popolne vloge za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali akreditacijo študijskega programa svet agencije imenuje skupino strokovnjakov.

Skupina strokovnjakov pripravi skupno poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali akreditacijo študijskega programa (v nadaljevanju: akreditacijsko poročilo) v treh mesecih od svojega imenovanja. Pripravi ga po področjih presoje in standardih kakovosti, določenih v merilih za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali akreditacijo študijskega programa, in sicer na podlagi vloge s prilogami, druge zahtevane dokumentacije in ogleda prostorov, v katerih bo visokošolski zavod opravljal svojo dejavnost oziroma izvajal študijski program.

Ogled prostorov je obvezen, kadar gre za akreditacijo visokošolskega zavoda. Če se akreditira študijski program, se ogled opravi takrat, kadar je to potrebno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja (kadar je za izvedbo programa potrebna posebna oprema, laboratoriji ipd.).

Agencija pošlje akreditacijsko poročilo vlagatelju, ki lahko nanj da svoje pripombe v enem mesecu od njegovega prejema. Če vlagatelj v tem roku pripomb na poročilo ne da, to postane končno. Če pripombe da, skupina strokovnjakov v enem mesecu od njihovega prejema pripravi končno akreditacijsko poročilo, v katerem se opredeli do vseh pripomb.

Končno akreditacijsko poročilo in pripombe vlagatelja iz prejšnjega odstavka tega člena se predložijo svetu agencije v enem mesecu od priprave končnega akreditacijskega poročila. Svet agencije v treh mesecih od njihovega prejema odloči o prvi akreditaciji visokošolskega zavoda ali o akreditaciji študijskega programa, pri čemer ne upošteva morebitnih pripomb ali novih dokazil vlagatelja, poslanih agenciji po izdaji končnega akreditacijskega poročila.

III.3.2 Podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda

Visokošolskemu zavodu je akreditacijo mogoče podaljšati, če izvaja akreditirane študijske programe najmanj dve leti.

Postopek za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda se začne z vložitvijo vloge visokošolskega zavoda v skladu z določbo petega odstavka 14. člena ZViS, nadaljuje z zunanjo evalvacijo ter konča z odločitvijo o podaljšanju akreditacije.

Zunanjo evalvacijo praviloma sestavljata dva večdnevna obiska visokošolskega zavoda. Število članov v skupini strokovnjakov ter število dni posameznega obiska agencija določi glede na velikost visokošolskega zavoda, razvejenost njegovih dejavnosti (števila področij in disciplin) ter število študijskih programov, ki jih izvaja. Temelj za zunanjo evalvacijo je samoevalvacijsko poročilo.

Skupina strokovnjakov opravi prvi obisk in pripravi poročilo o ugotovitvah z morebitnimi predlogi za natančnejšo presojo posameznih področij delovanja zavoda na drugem obisku, povezano predvsem z organizacijo, izvajanjem, spreminjanjem in samoevalvacijo določenih študijskih programov (v nadaljevanju: ugotovitveno poročilo), v treh mesecih od svojega imenovanja. Ugotovitveno poročilo v enem mesecu od njegovega prejema obravnava svet agencije in odloči o predlogih za drugi obisk. Agencija o tem v enem tednu obvesti visokošolski zavod, ki v enem mesecu od seznanitve z odločitvijo izpolni obrazec za vlogo »Evalvacija študijskega programa« (za vse programe, ki jih določi svet agencije).

Drugi obisk skupina strokovnjakov opravi praviloma tri mesece po odločitvi sveta agencije o predlogih zanj. Na njem podrobneje in poglobljeno presoja področja delovanja zavoda oziroma študijske programe, ki jih je s sklepom določil svet agencije. Skupina strokovnjakov svoje ugotovitve predstavi visokošolskemu zavodu zadnji dan obiska. Visokošolski zavod se lahko po predstavitvi ugotovitev v roku petih delovnih dni izreče o njih oziroma pisno pojasni stanje. Skupina strokovnjakov morebitne utemeljene pripombe zavoda upošteva pri pripravi evalvacijskega poročila.

Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko svet agencije odloči, da skupina strokovnjakov opravi samo en obisk visokošolskega zavoda. Tako odločitev lahko sprejme, kadar gre za visokošolski zavod z majhnim številom študijskih programov na sorodnih področjih in disciplinah, ob spremembah visokošolskih zavodov oziroma kadar je iz ugotovitvenega poročila skupine strokovnjakov razvidno, da drugi obisk ni potreben.

Skupina strokovnjakov mesec dni po drugem obisku pripravi evalvacijsko poročilo na podlagi presoje samoevalvacijskega poročila visokošolskega zavoda, vloge s prilogami in morebitne druge dokumentacije, ki jo zahteva na obisku visokošolskega zavoda, ter ugotovitev na obisku. Evalvacijsko poročilo vsebuje presojo izpolnjevanja meril po področjih presoje in standardih kakovosti za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda oziroma evalvacijo študijskega programa.

Kadar svet agencije v skladu s petim odstavkom tega člena sprejme sklep, da drugi obisk visokošolskega zavoda ni potreben, skupina strokovnjakov pripravi evalvacijsko poročilo na podlagi ugotovitvenega poročila.

Evalvacijsko poročilo se pošlje visokošolskemu zavodu v pripombe. Če visokošolski zavod pripomb v enem mesecu od njegovega prejetja ne da, evalvacijsko poročilo postane končno. Če pripombe da, skupina strokovnjakov v enem mesecu od njihovega prejema pripravi končno evalvacijsko poročilo, v katerem se opredeli do vseh pripomb.

Samoevalvacijsko poročilo, pripombe visokošolskega zavoda iz prejšnjega odstavka in končno evalvacijsko poročilo skupine strokovnjakov se predložijo svetu agencije v enem mesecu od priprave končnega evalvacijskega poročila. Svet agencije v treh mesecih od prejema dokumentacije odloči o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda, pri čemer ne upošteva morebitnih pripomb ali novih dokazil visokošolskega zavoda, poslanih agenciji po izdaji končnega evalvacijskega poročila.

III.3.3 Izredna evalvacija visokošolskega zavoda in študijskega programa

Pobudo za začetek postopka izredne evalvacije lahko poleg agencije dajo ustanovitelji, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, študenti ali drugi visokošolski deležniki, kadar upravičeno sumijo, da gre za večje kršitve pri delovanju visokošolskega zavoda oziroma izvajanju študijskega programa.

O izvedbi izredne evalvacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa odloči svet agencije.

Postopek izredne evalvacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa poteka po enakem postopku kot podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ali evalvacija študijskega programa v tem postopku z naslednjimi izjemami:

a) postopek začne agencija na lastno pobudo ali na podlagi prejete pobude za izvedbo izredne evalvacije, kadar upravičeno sumi o:

– večjih pomanjkljivostih oziroma neskladnostih pri delovanju visokošolskega zavoda oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda (izredna evalvacija visokošolskega zavoda);

– večjih pomanjkljivostih oziroma neskladnostih pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistema zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda v delu, ki se nanaša na študijski program (izredna evalvacija študijskega programa);

b) pred uvedbo postopka agencija pozove visokošolski zavod, da se izjasni o navedbah v prejeti pobudi, ne da bi razkrila identiteto prijavitelja; visokošolski zavod se lahko o tem izjasni v enem mesecu od prejema poziva;

c) po izteku roka iz prejšnje točke svet agencije sprejme odločitev o izvedbi izredne evalvacije. S sklepom o začetku postopka izredne evalvacije agencija seznani visokošolski zavod ter sklep javno objavi na svoji spletni strani; pritožba zoper sklep ni mogoča. Visokošolski zavod pozove, da izpolni obrazec za vlogo in mu priloži priloge, ki se zahtevajo pri podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda ali evalvacije študijskega programa.

Tudi če visokošolski zavod ne predloži dokumentacije iz točke c tega člena, svet agencije imenuje skupino strokovnjakov in postopek nadaljuje.

III.3.4 Spremembe visokošolskega zavoda

Vloga je formalno popolna, ko je ustrezno izpolnjen predpisan elektronski obrazec za akreditacijo ter so ji priložene vse priloge, določene v 33. členu teh meril.

Če vloga ni formalno popolna, agencija zahteva njeno dopolnitev in določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če vlagatelj pomanjkljivosti v postavljenem roku ne odpravi, svet agencije vlogo s sklepom zavrže.

V enem mesecu po prejemu popolne vloge za akreditacijo sprememb visokošolskega zavoda svet agencije praviloma imenuje skupino strokovnjakov. Postopek za akreditacijo sprememb poteka v skladu s 36. členom meril.

Skupina strokovnjakov pripravi skupno poročilo o izpolnjevanju meril za spremembo visokošolskega zavoda (v nadaljevanju: poročilo o spremembah) po področjih presoje in standardih kakovosti ob upoštevanju 25., 26. in 27. člena meril, in sicer na podlagi vloge s prilogami, druge zahtevane dokumentacije in obiska visokošolskega zavoda.

Obisk visokošolskega zavoda je obvezen za vse spremembe visokošolskega zavoda, razen kadar gre za dodatne prostore ali zamenjavo prostorov za izvajanje dela ali celote študijskega programa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 27. člena meril.

Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko svet agencije akreditira spremembe visokošolskega zavoda brez imenovanja skupine strokovnjakov in brez obiska visokošolskih zavodov, kadar gre za:

– spojitev akreditiranih visokošolskih zavodov, ki imajo istega ustanovitelja in ne spreminjajo lokacije izvajanja študijskih programov;

– pripojitev enega akreditiranega visokošolskega zavoda k drugemu akreditiranemu visokošolskemu zavodu, kadar je iz sporazuma jasno razvidno, da se akreditirano stanje razen ustanoviteljstva in vodstva pripojenega visokošolskega zavoda ter drugih skupnih služb, potrebnih za delovanje spremenjenega visokošolskega zavoda, ne spreminja.

V primerih iz prejšnjega odstavka svet agencije odloči o zadevi najpozneje v treh mesecih od prejetja popolne vloge.

III.4 Odločitve sveta agencije

III.4.1 Prva akreditacija visokošolskega zavoda in akreditacija študijskega programa

Svet agencije lahko:

– podeli akreditacijo visokošolskemu zavodu za obdobje petih let ali

– zavrne vlogo za akreditacijo visokošolskega zavoda.

Svet agencije visokošolskemu zavodu podeli akreditacijo, če so izpolnjeni zakonski pogoji za ustanovitev visokošolskega zavoda in standardi kakovosti po področjih presoje iz meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda.

Svet agencije lahko:

– podeli akreditacijo študijskemu programu za nedoločen čas ali

– zavrne vlogo za akreditacijo študijskega programa.

Svet agencije študijskemu programu podeli akreditacijo, če so izpolnjeni zakonski pogoji in standardi kakovosti po področjih presoje iz meril za akreditacijo študijskega programa.

III.4.2 Podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda

Svet agencije lahko:

– podaljša akreditacijo visokošolskemu zavodu za obdobje petih let,

– podaljša akreditacijo visokošolskemu zavodu za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti pri njegovem delovanju ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti, ter mu naloži rok za njihovo odpravo;

– ne podaljša akreditacije visokošolskemu zavodu, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri njegovem delovanju ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti v celotnem obdobju od zadnje akreditacije.

Po poteku roka iz druge alineje prvega odstavka tega člena svet agencije ponovno opravi evalvacijo, na podlagi katere podaljša akreditacijo visokošolskemu zavodu za obdobje petih let, če niso ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti pri njegovem delovanju ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti. Če so te ugotovljene, lahko:

– ponovno podaljša akreditacijo visokošolskemu zavodu za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let, ter mu naloži rok za njihovo odpravo ali

– ne podaljša akreditacije visokošolskemu zavodu, če so bile ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti pri njegovem delovanju ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti v celotnem obdobju podaljšanja akreditacije za krajše obdobje.

Po poteku roka iz prejšnjega odstavka svet agencije tretjič opravi evalvacijo, na podlagi katere lahko podaljša akreditacijo visokošolskemu zavodu za obdobje petih let ali mu je ne podaljša, če ponovno ugotovi večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri njegovem delovanju ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti.

Če svet agencije ne podaljša akreditacije visokošolskemu zavodu, veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem postane odločitev sveta agencije dokončna.

III.4.3 Izredna evalvacija visokošolskega zavoda

Svet agencije lahko na podlagi izredne evalvacije visokošolskega zavoda:

– podaljša akreditacijo visokošolskemu zavodu za obdobje petih let,

– podaljša akreditacijo visokošolskemu zavodu za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri njegovem delovanju ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti, ter mu naloži rok za njihovo odpravo;

– ne podaljša akreditacije visokošolskemu zavodu, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri njegovem delovanju ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti v celotnem obdobju od zadnje akreditacije.

Po poteku roka za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti iz druge alineje prvega odstavka tega člena svet agencije postopa in odloča tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 42. člena z naslednjo izjemo:

– pri tretji evalvaciji lahko v skladu z drugo alinejo šestega odstavka 51.š člena ZViS odvzame akreditacijo posameznemu študijskemu programu, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma evalvaciji študijskega programa v celotnem obdobju podaljšanja akreditacije za krajše obdobje.

III.4.4 Izredna evalvacija študijskega programa

Svet agencije lahko na podlagi izredne evalvacije študijskega programa:

– ugotovi ustreznost izvajanja študijskega programa;

– ugotovi delno ustreznost izvajanja študijskega programa;

– odvzame akreditacijo študijskemu programu.

Svet agencije sprejme odločitev iz druge alineje prejšnjega odstavka, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda – samoevalvaciji študijskega programa, ter mu naloži rok za njihovo odpravo, ki ne sme biti daljši od treh let.

Svet agencije odvzame akreditacijo študijskemu programu, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti v celotnem obdobju trajanja študijskega programa.

Po poteku roka za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti svet agencije ponovno opravi evalvacijo, na podlagi katere lahko ugotovi ustreznost izvajanja študijskega programa, če niso ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda – samoevalvaciji študijskega programa. Če so te ugotovljene, lahko:

– ponovno ugotovi delno ustreznost izvajanja študijskega programa ter visokošolskemu zavodu naloži rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma neskladnosti, ki ne sme biti daljši od treh let, ali

– odvzame akreditacijo študijskemu programu, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda – samoevalvaciji študijskega programa v obdobju od zadnje evalvacije.

Po poteku roka iz prve alineje prejšnjega odstavka svet agencije tretjič opravi evalvacijo, na podlagi katere lahko:

– ugotovi ustreznost izvajanja študijskega programa;

– odvzame akreditacijo študijskega programa, če so ponovno ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda – samoevalvaciji študijskega programa.

Večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti so ugotovljene takrat, kadar visokošolski zavod ne izpolnjuje zakonskih določb ali standardov kakovosti iz teh meril. Zaviralno vplivajo na kakovost visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa in so take narave, da po presoji skupine strokovnjakov oziroma sveta agencije njihovih posledic ni mogoče odpraviti v obdobju treh mesecev.

Mednje spadajo predvsem:

1. delovanje visokošolskega zavoda:

– neustrezno razvijanje in opravljanje izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti na področjih in disciplinah, za katera je visokošolski zavod akreditiran,

– neustrezni viri za praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju (materialni in kadrovski), kadar je to obvezni del študija,

– notranja organiziranost visokošolskega zavoda, ki ne zagotavlja uresničevanja pravic in obveznosti vseh deležnikov,

– onemogočanje delovanja ali razvijanja notranjega sistema kakovosti, kulture kakovosti in sklenitve kroga kakovosti;

2. kadri:

– znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo visokošolskih učiteljev, ki ni povezano s področjem predmetov v študijskih programih, katerih nosilci so,

– neustreznost mentorjev doktorskega študija,

– strokovno in številčno pomanjkljiva kadrovska zasedba,

– nezagotavljanje strokovnega razvoja kadrov ter pedagoškega razvoja visokošolskih učiteljev in sodelavcev;

3. študenti:

– neupoštevanje raznolikosti in potreb študentov,

– onemogočanje sodelovanja študentov pri samoevalvaciji visokošolskega zavoda in študijskih programov ter pri njihovem spreminjanju;

4. materialne razmere:

– neustrezne knjižnične storitve,

– izvajanje študija na neprimerni lokaciji (v neprimernih (neakreditiranih) prostorih z neustrezno opremo);

5. notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa:

– neustreznost evalvacije študijskega programa in samoevalvacijskega poročila o tem;

6. spreminjanje in posodabljanje študijskega programa:

– študijski program zaradi sprememb ni več vsebinsko in po sestavi dovršen, učni načrti in predmetnik niso več povezani s cilji in kompetencami programa,

– spremembe so takšne narave, da je nastal nov program, ki ga je treba na novo akreditirati (na primer sprememba KLASIUS (razen nacionalno specifičnih področij po KLASIUS-P-16), vrste, temeljnih ciljev in večine kompetenc oziroma učnih izidov, ki se s programom pridobijo, lahko pa tudi imena in strokovnega naslova);

7. izvajanje študijskega programa:

– nezadostno (premajhno) število ur izvajanja študijskega programa (predavanj, vaj, seminarjev, praktičnega izobraževanja),

– neprimeren način izvajanja študijskega programa, kadar je študentom onemogočeno pridobivanje s študijskim programom določenih kompetenc oziroma učnih izidov,

– nevključevanje študentov v znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo v skladu s 33. členom ZViS,

– neustrezno praktično izobraževanje študentov;

8. neuskladitev že akreditiranih visokošolskih zavodov z določbami 14. člena ZViS v skladu z 38. členom ZViS-K.

Kadar svet agencije podaljša akreditacijo za krajše obdobje ali ugotovi delno skladnost izvajanja študijskega programa in visokošolskemu zavodu naloži roke za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti oziroma neskladnosti, mora visokošolski zavod v dveh mesecih po prejetju odločbe sveta agencije (od dokončnosti odločbe) izdelati načrt za odpravo neskladnosti oziroma večjih pomanjkljivosti, navedenih v odločbi. Načrt mora vsebovati ukrepe in z njimi povezane naloge za odpravo neskladnosti oziroma večjih pomanjkljivosti, nosilce za izvedbo ukrepov in nalog ter natančne roke za njihovo izvedbo, pri čemer mora visokošolski zavod upoštevati roke, ki mu jih z odločbo naloži svet. Visokošolski zavod mora v obdobju do ponovne evalvacije agencijo sproti obveščati o opravljenih nalogah iz načrta.

III.4.5 Spremembe visokošolskih zavodov in študijskih programov

Svet agencije lahko visokošolskemu zavodu:

– akreditira spremembo ali

– zavrne vlogo za akreditacijo spremembe.

Visokošolski zavod študijske programe spreminja sam. O spremembah obveznih sestavin študijskih programov mora v 30 dneh od njihove potrditve na pristojnih organih visokošolskega zavoda seznaniti agencijo tako, da jih vnese oziroma prenese v izpolnjen elektronski obrazec za akreditacijo študijskega programa in v prilogah priloži izpis sklepa senata, s katerim so bile spremembe sprejete.

Agencija spremembe sproti pregleduje in ugotavlja, ali je visokošolski zavod upošteval zakonska določila in standarde kakovosti iz meril. Če ugotovi neskladnosti oziroma večje pomanjkljivosti pri spreminjanju študijskega programa, določene v 45. členu meril, ukrepa v skladu s 37. in 38. členom meril.

Svet agencije lahko ukrepa v skladu s 37. in 38. členom meril tudi, če visokošolski zavod agencije o spremembah študijskega programa ne obvesti v roku iz prvega odstavka.

III.4.6 Pritožba

Zoper odločbo sveta agencije je mogoče vložiti pritožbo v 30 dneh od njene vročitve.

Pritožba se pošlje svetu agencije, o njej pa odloča pritožbena komisija.

Pritožbena komisija odloči o pritožbi v treh mesecih od vložitve popolne pritožbe. Če pritožbi ugodi, vrne zadevo svetu agencije v ponovno odločanje.

Odločitev pritožbene komisije se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu.

III.4.7 Ponovna vloga za akreditacijo

Če svet agencije zavrne vlogo za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali akreditacije visokošolskemu zavodu ne podaljša, lahko vlagatelj ponovno vloži vlogo za prvo akreditacijo tega zavoda po preteku dveh let od dokončnosti odločbe o akreditaciji.

Če svet agencije zavrne vlogo za akreditacijo študijskega programa ali mu akreditacijo odvzame, lahko visokošolski zavod ponovno vloži vlogo za akreditacijo tega programa po preteku enega leta od dokončnosti odločbe o akreditaciji.

V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se vloge obravnavajo po merilih za prvo akreditacijo.

Če visokošolski zavod zamudi rok za vložitev vloge za podaljšanje akreditacije iz petega odstavka 14. člena ZViS, lahko ustanovitelj ponovno vloži vlogo za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda po dokončnosti sklepa o zavrženju.

Svet agencije vsako leto za naslednje študijsko leto določi vzorec študijskih programov in sprejme načrt, po katerem jih bo agencija evalvirala. V vzorcu je vsako leto najmanj 2 odstotka akreditiranih študijskih programov, ki se takrat izvajajo v Republiki Sloveniji. Namen teh evalvacij je svetovanje visokošolskim zavodom pri razvijanju samoevalvacije in izboljševanju kakovosti študijskih programov.

Pri določanju vzorca lahko svet upošteva različne dejavnike oziroma kazalnike, povezane z ugotovitvami iz preteklih postopkov. V vzorec lahko zajame študijske programe glede na:

– posamezne stopnje in vrste,

– posamezna študijska, umetniška ali strokovna področja oziroma znanstvene discipline,

– način izvajanja,

– samoevalvacijske postopke,

– drugo.

Predloge za zajetje posameznih študijskih programov v vzorec lahko dajo tudi visokošolski zavodi. Agencija jih ob koncu koledarskega leta obvesti, katere dejavnike bo upoštevala pri oblikovanju vzorca za naslednje študijsko leto in do kdaj ji je treba predloge posredovati. Svet agencije predloge upošteva, kadar visokošolski zavodi te dejavnike upoštevajo oziroma kadar je v vzorcu dovolj prostora za predlagane študijske programe.

Ko je seznam študijskih programov, zajetih v vzorec, določen, ga agencija skupaj s časovnico, po kateri bo evalvacija vzorca potekala, objavi na svoji spletni strani.

Postopek evalvacije vzorca se začne z obvestilom sveta agencije visokošolskim zavodom, ki izvajajo študijske programe, zajete v vzorec. Po prejetju obvestila morajo visokošolski zavodi najmanj v dveh mesecih na agencijo oddati izpolnjen elektronski obrazec za evalvacijo študijskih programov s prilogami.

Postopek evalvacije vzorca poteka po postopku evalvacije posameznih programov v okviru podaljšanja akreditacije visokošolskih zavodov z obveznim obiskom skupine strokovnjakov.

Postopek evalvacije vzorca študijskih programov se konča s priporočili visokošolskim zavodom za izboljšanje samoevalvacije, izvajanja, posodabljanja oziroma kakovosti študijskega programa v celoti.

Vlagateljem bo omogočena oddaja vlog v skladu s prvim odstavkom 33. člena meril od 20. septembra 2017 dalje. Na spletni strani agencije bo objavljen dostop do spletne aplikacije ter vsa tehnična navodila.

Če vlagatelj vloži vlogo v drugačni obliki, kot je predpisana s temi merili, ga agencija pozove, da v določenem roku izpolni predpisan elektronski obrazec zanjo. Če vlagatelj v postavljenem roku obrazca ne izpolni, agencija vlogo zavrže.

Visokošolski zavodi morajo elektronski obrazec za akreditacijo študijskega programa, ki ga spreminjajo, izpolniti oziroma vanj prenesti podatke najpozneje v enem letu po vzpostavitvi eNakvis tako, da bo razvidno zadnje stanje študijskega programa. Od tega datuma morajo vse spremembe vnašati v tako pripravljen obrazec.

Ta merila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 42/2017 z dne 4. 8. 2017

2150. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, stran 6163.