Na podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 26/16) in na podlagi soglasja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, podanega s sklepom občinskega sveta št. 2.1 na 27. redni seji, dne 28. 6. 2017, je Javno podjetje komunala Slovenj Gradec d.o.o. kot izvajalec občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo sprejelo
o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: vodovod).
2. člen
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov.
3. člen
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
4. člen
Naprave in objekti vodovoda so:
– zajetja,
– vodnjaki (vrtine),
– črpališča,
– cevovodi,
– prečrpališča,
– vodohrani (zbiralniki pitne vode),
– objekti in naprave za zniževanje tlaka,
– vodovodno omrežje,
– omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža,
– drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njihov sestavni del.
5. člen
Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe.
6. člen
V tem pravilniku imajo uporabljeni izrazi in pojmi naslednji pomen:
– zajetje = objekt za zajemanje vode
– vodnjak = objekt za zajemanje vode
– črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode v vodohran
– prečrpališče = isto kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran
– vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode
– raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu
– reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka
– hidroforska postaja = objekt v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode direktno v vodovodni sistem (brez vodohrana)
– cevovod = objekt za transport vode
– vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na primarno ter sekundarno omrežje
– primarno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja
– cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji
– sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo
– zračnik = element za odzračevanje cevovoda
– blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda
– priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera
– jašek = betonski ali PVC objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov, regulatorjev tlaka in zračnikov)
– vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer
– vodomer = naprava za merjenje porabljene vode
– zasun = zaporni element na cevovodu
– hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante)
– uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda.
3. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA
7. člen
Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe.
3.1. Dimenzije cevovodov in vrste cevi
8. člen
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov:
1. litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil),
2. cevi iz polietilena visoke gostote – PE HD,
3. jeklene cevi.
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom.
9. člen
Cevi PE HD uporabljamo samo v naslednjih primerih:
– za izvedbo priključkov in sekundarno omrežje,
– na terenih z nestabilno nosilnostjo tal,
– za vgradnjo v zaščitno cev,
– v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov.
10. člen
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov samo tam, kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi.
11. člen
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni cevovod tudi katodno zaščiten.
3.2. Globine
12. člen
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1 m zasipa. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih.
13. člen
Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati najmanj 50 cm oziroma DN + 40 cm.
14. člen
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ± 3 cm. V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije, je treba za polaganje cevovoda obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm. Plastične cevi (PE-HD) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0–8 mm.
15. člen
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom. V kolikor tega ni pa s peskom granulacije 0–8 mm.
16. člen
Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga električni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi.
3.3. Odmiki
17. člen
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
18. člen
Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj:
– čisti objekti in oporni zidovi 3 m,
– greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m,
– posamezna drevesa (drevored) 2 m,
– drogovi (električni in PTT) 1 m.
19. člen
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno:
– kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod, 3 m,
– meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 0,5 m, plinovod 0,5 m,
– energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni,
– vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m.
20. člen
Če zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta v skladu z razvojno službo izvajalca javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja.
3.4. Križanja
21. člen
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda.
22. člen
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne litine.
23. člen
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda s komunalnimi inštalacijami morajo biti:
1. če poteka cevovod nad:
– kanalizacijo 0,3 m
– toplovodno kineto 0,4 m
– plinovodom 0,4 m
– energetskim in telekomunikacijskim kablom in
– kablom javne razsvetljave 0,3 m;
2. če poteka cevovod pod:
– kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m
– toplovodno kineto 0,6 m
– plinovod 0,6 m
– energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m.
Minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
24. člen
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Če to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe (vodovod v zaščitni cevi).
3.5. Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov
25. člen
V vodnjake, črpališča, vodohrane in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilno regulacijska oprema. Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe.
26. člen
V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in armature, ki odgovarjajo veljavnim standardom.
27. člen
Vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti izdelani iz nerjavečih materialov.
28. člen
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda, na priključku za hidrant, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v primarnem cevovodu.
29. člen
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno pod betonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja.
3.6. Jaški
30. člen
V omrežje vgrajujemo betonske ali PVC jaške za vgradnjo armatur in merilno regulacijske opreme. Minimalna velikost jaškov mora biti:
– po višini 170 cm,
– po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Fi 150 mm, 180 cm na cevovodih do Fi 300 mm
– po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega elementa v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Fi 150 mm, 180 cm na cevovodih do Fi 300 mm,
– nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa,
– dno jaška mora biti iz gramoznih krogel Fi 10–50 mm v debelini plasti minimalno 20 cm in izveden odtok iz jaška,
– velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 80 x 80 cm; locirana mora biti v kotu jaška; vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom; teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi, v zelenicah pa s pokrovom iz nerjaveče pohodne pločevine, kateri se zaklene z obešanko,
– jašek, v katerem so vgrajeni montažni elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom,
– montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom; teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi; v zelenicah pa s pokrovom iz nerjaveče pohodne pločevine, kateri se zaklene z obešanko,
– vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo; nosilna drogova lestev morata biti iz cevi Fi 40 mm, nastopne prečke Fi 18 mm v razmaku 300 mm; lestev mora biti pritrjena na steno jaška.
31. člen
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. Dno jaška mora imeti poglobitev za črpanje vode.
32. člen
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju 4.4.
3.7. Hidranti
33. člen
Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrante, je Fi 100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
34. člen
Hidranti so nadzemni. Vgrajujemo jih povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča. Le izjemoma vgrajujemo podzemne hidrante. Vsi hidranti morajo biti priključeni preko zasunov.
35. člen
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom (odtok vode pri zapiranju).
36. člen
3.8. Preizkušanje cevovoda
37. člen
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik (obrazec kot priloga).
38. člen
Tlačni preizkus cevovoda se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem vodovodu, s čimer se ugotovi tesnost oziroma pravilnost izvedbe cevi, fazonskih komadov, spojev in ostalih elementov cevovodov. Izvede se pred zasutjem cevovoda.
Tlačni preizkus se mora izvajati po določilih SIST EN 805 – poglavje 11. – Preizkušanje cevovodov. Po opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik o izvedenem tlačnem preizkusu, ki ga podpišejo nadzorni organ, pooblaščen predstavnik upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda ter je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.
Tlačni preizkus za sekundarni in priključni cevovod se izvedeta ločeno.
Postopek tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v projektu (PZI) in v skladu z navodili upravljavca.
3.9. Dezinfekcija
39. člen
Dezinfekcija vode se izvaja skladno s predpisi in projektno dokumentacijo. Vse naprave in oprema za dezinfekcijo morajo biti tipske, certificirane ter kompatibilne z obstoječo opremo na javnem vodovodu.
Dezinfekcijska postaja mora zajemati vse parametre, ki jih zahteva agresivni klor in naj bo izvedena z mešanjem vode v samem rezervoarju ali v posameznem delu cevovoda. Priporočena je postavitev v poseben prostor. Preprečeno mora biti izlitje dezinfekcijskega sredstva v okolico z ustrezno lovilno posodo, ki mora imeti enak ali večji volumen od posode v kateri je dezinfekcijsko sredstvo. Pri vseh teh objektih mora biti na voljo pesek ali mivka za primer razlitja kemikalije da se popivna. Instalacije za kemikalijo morajo biti izvedene iz ustreznega obstojnega materiala. V primeru plinskega klora pa predvidena nevtralizacija s tušem nad jeklenko. Mešanje vode naj opravlja ustrezna obtočna črpalka skozi statično mešalo, kjer se dodaja klor.
Dozirno črpalko krmili impulz vodomera; doziranje je odvisno od pretoka vode skozi vodomer. Količina doziranega sredstva na en impulz se nastavlja na dozirni črpalki in je odvisna od kvalitete vode. Doziranje plinskega klora se vrši na osnovi meritve rezidualnega klora ali pretoka vode z izključno vakumskimi regulatorji (injektorski način).
Tekoče dezinfekcijsko sredstvo se dozira s samo-odzračevalno glavo, varnostnim ventilom (kateri preprečuje nekontrolirano doziranje) in postavitvijo, ki odgovarja sanitarnim zahtevam in upošteva zakon o ravnanju z nevarnimi snovmi.
Vsi na novo izgrajeni primarni, transportni in sekundarni cevovodi morajo biti dezinfecirani s klornim šokom, ki ga izvede zato pooblaščena institucija.
3.10. Označevanje vodovodnih naprav
40. člen
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante.
41. člen
Označevalne tablice so nameščene na zato postavljenemu posebnemu drogu.
42. člen
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad primarnimi cevovodi mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom.
4.1. Izdaja smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij
43. člen
Postopek za izdajo smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij se prične z oddajo izpolnjene popolne vloge. Podpisana vloga mora vsebovati vso potrebno dokumentacijo, podatke in dokazila.
44. člen
(Izdaja smernic in mnenj)
Smernice in mnenja so namenjeni načrtovanju predvidene prostorske ureditve (lokacijski načrt, zazidalni načrt ...).
Smernice oziroma mnenja k prostorskim izvedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom vsebujejo stališča in pogoje upravljavca k predvidenim trasam komunalnih vodov, odmike od obstoječih vodovodnih objektov in naprav za oskrbo z vodo, izpolnjevanje pogojev varovanja vodnih virov glede na vrsto vodovarstvenega pasu, razpoložljive kapacitete vode, tlačne razmere, potrebno zaščito cevovodov, odmike, križanja, požarno varstvo, ki jo lahko zagotavlja javni vodovod ter drugo.
V slučaju novih potreb, ki presegajo obstoječe zmožnosti vodooskrbnih objektov in naprav, upravljavec predpiše pogoje za dosego le-teh.
Potrebna dokumentacija:
– Program priprave prostorskega akta, iz katerega je razvidna ocena stanja, razlog za poseg, pravne podlage, okvirno območje, ocena potrebne količine vode.
45. člen
Projektni pogoji so namenjeni investitorjem, izdelovalcem projektne dokumentacije in drugim udeležencem, ki posegajo v prostor, predvsem na vodovarstvenih območjih, varovalni pas vodovodnega omrežja in objektov na njem.
Projektni pogoji vsebujejo pogoje priključitve na javno vodovodno omrežje, hidravlične razmere v obstoječem omrežju, zahtevane odmike od obstoječega omrežja, križanja, razpoložljive količine vode, potrebno zaščito obstoječih cevovodov in zaščito objektov javnega vodovoda ter predpiše zahtevani način izvedbe.
Potrebna dokumentacija:
Idejne zasnove, ki morajo biti usklajene z veljavnimi predpisi in standardi za obravnavano področje in mora vsebovati oceno priključne moči za sanitarno vodo in po potrebi za požarno vodo.
46. člen
(Soglasje h gradbenemu dovoljenju in ostalim vrstam dokumentacije)
Soglasje si je potrebno pridobiti za vsako novo priključitev na vodovodno omrežje, povečanje oziroma zmanjšanje obstoječega priključka, delitev obstoječega priključka na več priključkov in za vse posege na vodovarstvenih območjih, varovalni pas obstoječega vodovodnega omrežja in objektov na njem.
K vlogi za vsa soglasja mora biti priložena dokumentacija, katera mora minimalno obsegati:
– Tehnični opis predvidenega posega,
– Geodetski načrt z vrisano traso priključka, prestavitve ali povečanje obstoječega vodovoda,
– Izračun priključne moči objekta,
– Montažne sheme vseh posegov na vodovodno omrežje, priključka in vodomernega mesta,
– Popis del in materiala za izvedbo priključka in ostalih del na vodovodu,
– Oceno stroškov gradnje vodovoda z vodomernim mestom.
47. člen
(Soglasje za pridobitev uporabnega dovoljenja in k tehničnemu pregledu)
Soglasje za pridobitev uporabnega dovoljenja je potrdilo, da so izpolnjeni vsi pogoji v predhodno izdanih vodovodnih soglasjih, oziroma da je objekt zgrajen v skladu z PGD in PZI. Predstavnik upravljavca lahko na tehničnemu pregledu sodeluje le s pooblastilom podjetja. Mnenje ali soglasje k uporabnemu dovoljenju se lahko navede na zapisnik pri tehničnem pregledu oziroma se, v primeru pomanjkljivosti, izda v pisni obliki, po odpravi le-teh.
Potrebna dokumentacija:
– Projekt izvedenih del, ki mora biti usklajen s pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji in vsebovati izračun dejansko vgrajene priključne moči.
(Soglasje za priključitev obstoječih zgradb)
Soglasje za priključitev že obstoječih zgradb vsebuje pogoje priključitve na javno vodovodno omrežje, hidravlične razmere, odmike, križanja, razpoložljive količine vode in potrebno zaščito obstoječih cevovodov in objektov javnega vodovoda.
Potrebna dokumentacija:
– Dokazilo o lastništvu (zemljiško knjižni izpisek, posestni list, kupoprodajna, izročilna, darilna pogodba, odločba sodišča ...),
– Potrdilo upravne enote za objekte, ki so bili grajeni pred letom 1967 (stara hiša),
– Gradbeno dovoljenje (za objekte zgrajene po letu 1967),
– Potrdila o plačilu obveznosti v skladu s predpisi lokalne skupnosti,
– Podpisane pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč, preko katerih poteka trasa vodovodnega priključka,
– Popis obstoječih iztočnih mest mrzle vode,
– Tehnični opis predvidenega posega,
– Geodetski načrt z vrisano traso priključka, prestavitve ali povečanje obstoječega vodovoda
– Izračun priključne moči objekta,
– Montažne sheme vseh posegov na vodovodno omrežje, priključka in vodomernega mesta,
– Popis del in materiala za izvedbo priključka in ostalih del na vodovodu,
– Oceno stroškov gradnje vodovoda z vodomernim mestom.
(Soglasje za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči)
Povečanje ali zmanjšanje priključne moči je možno z rekonstrukcijo objekta. K vlogi za vsa soglasja mora biti priložena dokumentacija, katera mora minimalno obsegati:
– Tehnični opis predvidenega posega,
– Geodetski načrt z vrisano traso priključka, prestavitve ali povečanja obstoječega vodovoda,
– Izračun priključne moči objekta,
– Požarni elaborat za objekte, kjer se zagotavlja požarna voda preko internega omrežja,
– Montažne sheme vseh posegov na vodovodno omrežje, priključka in vodomernega mesta,
– Popis del in materiala za izvedbo priključka in ostalih del na vodovodu,
– Oceno stroškov gradnje vodovoda z vodomernim mestom.
50. člen
(Soglasje k posegom v prostor)
Soglasje k rekonstrukcijam cest, javnih površin, h gradnjam ostale komunalne infrastrukture, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, določa pogoje izvedbe potrebnih del na obstoječih in predvidenih vodovodnih objektih in napravah, ki se morajo izvesti istočasno z rekonstrukcijami in pogoje za zaščito le-teh, odmike, predpisana križanja.
K vlogi za vsa soglasja mora biti priložena dokumentacija, katera mora minimalno obsegati:
– Tehnični opis predvidenega posega,
– Geodetski načrt z vrisano traso obstoječega vodovoda,
– Montažne sheme vseh posegov na vodovodno omrežje,
– Popis del in materiala za izvedbo del na vodovodu,
– Oceno stroškov gradnje vodovoda.
(Soglasje za začasni vodovodni priključek)
Soglasje za začasni vodovodni priključek (kjer ni potrebno gradbeno dovoljenje) se izda samo v izrednih primerih (za potrebe gradbišč, kratkotrajnih prireditev in podobno) in vsebuje pogoje priključitve na javno vodovodno omrežje, tlačne razmere, odmike, razpoložljive količine vode in potrebno zaščito obstoječega cevovoda.
Potrebna dokumentacija:
– Potrdilo upravnih organov o dovoljenju prireditve,
– Situacijski načrt z vrisanim objektom in razločno vidnimi parcelnimi številkami,
– Soglasje za prekop cestišč in zemljišč ter prečkanj obstoječih komunalnih vodov, preko katerih poteka priključek,
– Časovni rok trajanja priključka,
– Podpis pogodbe o načinu odstranitve priključka.
4.2. Priključitev objektov na javni vodovod in ukinitev priključka
Na že zgrajeni priključek (pred obračunskim vodomerom) je mogoče priključiti še eno ali več zgradb le s soglasjem upravljavca javnega vodovoda in lastnika vodovodnega priključka.
53. člen
Vodovodni priključek individualne gradnje se lahko spoji z vodovodno instalacijo uporabnika, ko se ugotovi, da je le-ta izvedena v skladu s standardi in normativi in da je vodomerni jašek zgrajen v skladu z določili tega pravilnika. To se ugotovi s pregledom upravljavca pred priključitvijo.
54. člen
Začasni priključek za nezgrajeni objekt se izvede v začasnem vodomernem jašku pred predvidenim objektom v trasi končne izvedbe priključka. Voda iz začasnega priključka se uporablja samo za potrebe gradnje. Po izgradnji interne vodovodne inštalacije v objektu je uporabnik dolžan izvesti priključek v skladu z določili tega pravilnika.
55. člen
Ukinitev vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja priključne cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku.
Priključek se ukine tako, da se prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje (sekundarnem cevovodu), kar lahko izvede le upravljavec vodovoda.
Prekinitev priključka izvede upravljavec vodovoda na osnovi zahtevka uporabnika na njegove stroške ali v primerih prekinitve dobave vode v skladu z občinskimi akti s področja oskrbe s pitno vodo.
56. člen
Trasa priključne cevi naj poteka praviloma po javnih zemljiščih in po funkcionalnem zemljišču priključnega objekta. Trasa lahko poteka tudi preko drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti služnostno pravico lastnikov teh zemljiščih na trasi priključka v koridorju 3 m.
Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak z napisom POZOR VODOVOD. Praviloma se vodovodni priključki do svetlega premera DN 80 izdelajo iz oplaščenega polietilena (PE 100 ali PE 80) oziroma polietilena, ki je visoko odporen proti točkovnim obremenitvam (možnost zasipa cevi z materialom granulacije do 60 mm), NP 16 bar.
Priključna cev PE mora biti praviloma vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih:
– pod urejenimi površinami, razen pod zelenicami,
– pod povoznimi površinami,
– v zemljiščih, ki niso last lastnika objekta, ki se priključuje, vendar maksimalne dolžine 30 m,
– ob objektih in napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno vodovodno cev,
– v primerih, ko je dostop zaradi drugih pogojev otežen ali onemogočen.
Za zaščito se uporabijo ustrezne zaščitne cevi (PE, PVC, LTŽ, jeklo). Velikost zaščitne cevi mora biti najmanj dve dimenziji večja od priključne cevi. Zaščitna cev mora biti posneta in vnesena v GIS s potrebnimi atributi. Zaščitno cev se vgrajuje v ravni liniji in samo v minimalnih premerih. Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti na obeh koncih elastično zatesnjen zaradi preprečitve vdora vode v merilno mesto in vnosa nesnage med zaščitno in vodovodno cev.
Priporoča se uporaba zaščitnih cevi PE DN 75 NP 3,6 s tesnili.
Prehod zaščitne cevi med steno objekta pri vstopu v merilno mesto mora biti trajno elastično zatesnjen.
57. člen
Če uporabnik uporablja za sanitarije padavinsko vodo (deževnico), mora biti inštalacija za ta sistem fizično ločena od interne inštalacije, katera je priključena na javno vodovodno omrežje. Prepovedano je ločevanje sistemov z zapornimi elementi, sistema se na nobenem mestu ne smeta fizično spajati.
58. člen
Novozgrajeni stanovanjski objekt z več kot petimi stanovanji oziroma priključki nad DN 40 (premer večji ali enak DN 50) mora imeti za obračunskim vodomerom vgrajen cevni ločevalnik, za njim pa izveden odcep za razkuževanje in sanitarno kontrolo vode.
59. člen
Priključek se naveže na omrežje v ravni črti pravokotno na ulično steno zgradbe. Kadar vodovodnega priključka ni mogoče izvesti pravokotno na ulično steno priključka, se lahko izvede bočno, vendar ga je potrebno 2,5 m od ulične stene usmeriti pravokotno na smer ulične stene.
60. člen
Pred vgradnjo vodomera mora biti opravljen geodetski posnetek in tlačni preizkus priključka na obratovalni tlak v omrežju.
61. člen
V kolikor se v istem objektu nahajata obrtna dejavnost in stanovanje morata biti vgrajena dva vodomera za ločeno merjenje porabe vode za obrt in gospodinjstvo.
62. člen
Ne glede na izračun je najmanjša velikost priključne cevi DN 25 (v primeru PE je DN 32) in najmanjša velikost vodomera DN 15.
63. člen
Za obstoječe objekte dimenzijo priključka in vodomera določi upravljavec glede na predvideno porabo vode. Za nove objekte se glede na predvideno porabo vode dimenzija priključka in vodomera določi v projektni dokumentaciji.
Vodovodni priključek se praviloma izvede iz cevi iz oplaščenega polietilena (PE 100 ali PE 80) oziroma polietilena, ki je visoko odporen proti točkovnim obremenitvam (možnost zasipa cevi z materialom granulacije do 60 mm). Za spojni material vodovodnih priključkov se dovoljuje samo uporaba ustreznih hitrih spojev iz plastičnih materialov (npr. +GF, Plasim, ZAK, ali spoje za elektrofuzijsko varjenje). Uporaba kovinskih, predvsem pocinkanih fitingov, se ne dovoljuje.
Za zaščitne cevi pri prehodu skozi steno objekta se priporoča vgradnja PE cevi DN 75 PN 0,6 s tesnili na vhodu in izhodu oziroma namenski izdelki posameznih proizvajalcev (npr. Hawle).
Število priključkov in merilnih mest za posamezne objekte je odvisno od vrste porabe v objektu, ki se priključuje. Meritev porabe vode za stanovanjski in poslovni del mora biti opravljena ločeno. Za večstanovanjski objekt se namesti en glavni obračunski vodomer ali za vsako stanovanje posebej. Za vsak poslovni subjekt je treba namestiti samostojni vodomer.
Upravljavec v projektnih pogojih določi tip vodomera in ga s soglasjem potrdi. Vodomer lahko vgradi samo upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika priključka.
Na omrežju javnega vodovoda se lahko vgrajujejo vodomeri, ki so izdelani v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere in Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo, ki lahko nosijo oznake in znake EEC. Vgrajujejo se vodomeri metrološkega razreda C.
Obračunski vodomeri morajo imeti impulzni izhod za možnost daljinskega odčitavanja porabljene vode. Vsi vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora biti enako letu vgradnje.
Obračunski vodomeri so praviloma horizontalne izvedbe.
Vodomeri na enem priključnem vodovodu morajo biti vgrajeni v enem merilnem mestu, ki je locirano v skupnih prostorih objekta ali na skupnem zemljišču porabnikov (lastnikov objekta).
V primeru več obračunskih vodomerov, vgrajenih na eni lokaciji, se namembnost priključnega mesta ne spremeni.
64. člen
Za že obstoječe objekte se določi dimenzija obračunskega vodomera na osnovi podatka o številu odjemnih mest, ki ga je dolžan uporabnik podati pred izdajo soglasja.
V kolikor pride kasneje do zmanjšanja ali povečanja števila iztočnih mest in s tem do manjše ali večje priključne moči, upravljavec preuredi priključek in merilno mesto na stroške uporabnika. V primeru da pride do spremembe namembnosti uporabe objekta, je uporabnik dolžan plačati tudi razliko prispevka (stanovanjski v industrijski).
Vodomer DN (mm) | Minimalni zahtevani nominalni pretok Qn(m3/h) |
15 | 2,5 |
20 | 2,5 |
25 | 6 |
32 | 6 |
40 | 10 |
50 | 40 |
65 | 60 |
80 | 120 |
100 | 180 |
150 | 400 |
200 | 550 |
Pri dimenzioniranju vodomerov je potrebno v primeru zagotavljanja požarne varnosti upoštevati za doseganje maksimalnih pretokov dvourno lomno mejo.
4.3. Merilna mesta
Merilna mesta so namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Dimenzije in lokacije merilnih mest so določene s projektom oziroma jih določita pooblaščeni predstavnik upravljavca pred pridobitvijo soglasja za priključitvijo na javno vodovodno omrežje.
Kadar tlaki v omrežju ne dosegajo minimalno določenih tlakov za priključitev na vodovodno omrežje, se mora lokacija vodomernega mesta določiti na mestu, ki zagotavlja minimalni tlak pri pretoku nič.
Na merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi komadi v smeri dotoka vode:
– zaporni element,
– lovilec nesnage (vgradi se med prvim zapornim ventilom in vodomerom pri vseh priključkih),
– ravni del pred vodomerom (pri vodomerih, kjer je premer večji ali enak DN 50, v skladu z navodili proizvajalcev vodomerov),
– vodomer,
– ravni del za vodomerom (pri vodomerih, kjer je premer večji ali enak DN 50, v skladu z navodili proizvajalcev vodomerov),
– nepovratni ventil pri vodomerih premera, večjega ali enakega DN 50,
– zaporni element.
66. člen
Praviloma se vodomer s predpisano armaturo (merilno mesto) vgradi v tipski vodomerni jašek neposredno, ob parcelni meji lastnika objekta. Tipski jašek mora biti termično zaščiten, vodotesen in mora imeti omogočen odvod kondenčne in ostale vode.
67. člen
Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov.
68. člen
Načini vgradnje vodomerov so razvidni iz grafičnih prilog št. 1, 2 in 3, ki so sestavni del tehničnega pravilnika.
4.4. Zunanji zidani ali betonski vodomerni jašek
V primeru vodomernih mest večjih dimenzij je lahko vodomerni jašek tudi zidane ali betonske izvedbe.
Zunanji vodomerni jašek ne sme biti lociran na površinah, ki so namenjene motornemu prometu.
Zunanji zidani ali betonski vodomerni jašek lociran v vodopropustnem terenu mora imeti iztok z drenažo ali meteorno kanalizacijo, v nepropustnem terenu ali pa poglobitev za izčrpavanje vode z vgrajeno črpalko z avtomatskim delovanjem. Priključevanje iztoka iz jaška na fekalno kanalizacijo ni dopustno.
Pri izvedbi jaška je obvezno upoštevanje pogojev iz prejšnjih poglavij tega pravilnika. Izvedba sten in stropa vseh jaškov mora biti vodotesna.
Pokrov oziroma dodatna montažna toplotna izolacija mora biti izdelana tako, da temperatura v jašku ni nižja od + 4 °C in njihova masa ne presega 25 kg.
Prehod vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno in elastično tako, da dopušča potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda glede na steno jaška.
Zunanji vodomerni jaški morajo imeti vgrajen ustrezen vodotesni pokrov (pohoden ali povozen), ki onemogoča vtok meteorne vode v jašek. Dimenzije pokrovov so 80x80 cm.
V zunanjih vodomernih jaških mora biti odmik od roba vgrajene vodovodne opreme:
– višina jaška merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti najmanj 1,5 m, tako, da je rob najvišjega dela spojnega komada ali armature najmanj 30 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 30 cm nad dnom jaška,
– za velikosti vodomera DN 20 in DN 25: 10 cm od stene jaška in izven tlorisne projekcije vstopne odprtine,
– za velikosti vodomera DN 40: 15 cm od stene jaška in izven tlorisne projekcije vstopne odprtine,
– za velikosti vodomera DN 50, DN 80 in DN 100: 30 cm od stene jaška in izven tlorisne projekcije vstopne odprtine,
– za velikosti vodomera DN 150: 40 cm od stene jaška in izven tlorisne projekcije vstopne odprtine.
Notranje dimenzije zunanjih vodomernih jaškov so določene s projektno dokumentacijo in odvisne od velikosti in števila vgrajenih armatur. Najmanjše dimenzije merilnega mesta (dolžina, višina in svetla višina) znašajo 100 x 100 x 140* za vodomer DN 20 (mm).
4.5. Posebni prostor v objektu
Posebni prostor v objektu (hidroforne postaje, toplotne podpostaje, strojnice ...) lahko služijo za vgraditev vodomera, če so doseženi naslednji pogoji:
– prostor ne sme biti več kot 10 m oddaljen od zunanje stene objekta, kjer vstopi priključna cev; v vseh primerih je obvezna uporaba zaščitne cevi;
– velikost manipulativnega prostora ob vodomeru in ob njim ne sme biti manjša, kot je smiselno določeno v prejšnjih poglavjih;
– v prostoru ne sme biti škodljivih, agresivnih tekočin, hlapov, substanc, ki bi vplivale na priključno cev, vodomerne armature ali na vodomer;
– vodomerna oprema mora biti vgrajena tako, da ob morebitnem izlitju škodljivih tekočin ne pride do onesnaženja vodovodne opreme oziroma vode;
– prostor mora imeti možnost dostopa skozi vrata ali skozi stropno odprtino dimenzij 1000 x 1000 mm.
4.6. Priključitev naprav za ogrevanje vode in drugih tehnoloških naprav
71. člen
Naprave za ogrevanje vode in druge tehnološke naprave, ki rabijo vodo iz javnega vodovodnega omrežja, ter delujejo pod višjim tlakom kot je v omrežju, ali lahko vračajo vodo v omrežje, morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz interne inštalacije v vodovodno omrežje.
72. člen
Interna inštalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, katere lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz inštalacije v vodovodno omrežje upravljavca.
5. TEHNIČNO-DOBAVNI POGOJI
73. člen
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih:
– da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva.
– dobavni tlak je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode in je na mestu obračunskega vodomera pri pretoku nič lahko med 0.18 MPa (1,8 bar) do 0.6 MPa (6 bar). V izrednih razmerah je minimalni tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara). Za vsak objekt se v projektnih pogojih ali soglasjih navede statični tlak na mestu priključitve na javni vodovod, ki ga omogoča normalno stanje v vodovodni mreži. Če tlak presega 0.6 MPa, si mora uporabnik za vodomerom (na interni inštalaciji) vgraditi ventil za zmanjševanje in regulacijo tlaka. Regulator tlaka (reducirni ventil) mora biti vedno vgrajen v kombinaciji z ustreznim varnostnim ventilom.
– če tlak ne dosega 0.18 MPa, si mora uporabnik za vodomerom (na interni inštalaciji) vgraditi napravo za povišanje tlaka preko posode s prosto gladino. Le-ta je sestavni del interne hišne instalacije. Direktna priključitev naprave za povišanje tlaka na omrežje je dopustna izjemoma, samo v primeru, da obstoječe omrežje to dopušča in da s tem ne pride do nihanja tlaka v obstoječem omrežju, večjega od 0,05. Mpa, (0,5 bar), kar mora biti dokazano s hidravličnim izračunom.
– da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov.
74. člen
Začasni priključek na javni vodovod je možen:
1. za gradbišče (gradbiščni priključek),
2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm ob pogoju:
– da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo,
– da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika,
– da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka.
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda strokovno tehnična služba izvajalca javne službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti.
75. člen
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo strokovna služba izvajalca javne službe.
76. člen
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala.
6. MERITEV PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
77. člen
Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
Upravljavec javnega vodovoda mesečno zaračunava uporabniku porabljeno vodo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera, opravi upravljavec javnega vodovoda obračun porabljene vode za posameznega uporabnika. Upravljavec javnega vodovoda mesečno zaračunava uporabnikom ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru. Upravljavec javnega vodovoda v soglasju z uporabnikom lahko določi tudi drugače.
Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.
Izvajalec javne službe izstavi račun iz drugega odstavka prejšnjega člena:
– lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba,
– lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, v delu, kjer se v njih izvajajo državne javne službe ali javne službe občine,
– izvajalcu državnih javnih služb ali javnih služb občine za namen pranja ali namakanja javnih površin.
Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, so dolžni uporabniki izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere je v skladu s predpisom, ki ureja stanovanjsko področje upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki podpišejo delilno razmerje.
Izvajalec javne službe izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere je upravnik obvezen, na podlagi veljavnega Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09 s spremembami).
Če zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.
Vodomeri na interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava.
7. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE
79. člen
Investitor mora vodovodni priključek predati v upravljanje izvajalcu javne službe z obojestranskim podpisom zapisnika o predaji.
Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster GJI in v evidenco sredstev v upravljanju.
80. člen
Lokalni vodovod prevzame JP Komunala v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ima urejene varstvene pasove in veljavno vodno dovoljenje.
81. člen
Vsi obstoječi in novozgrajeni vodovodni sistemi (vodovodne cevi in elementi), vključno s vodovodnimi priključki, morajo biti geodetsko posneti.
Za novozgrajene objekte (po 1. 3. 2016) je višina temena objekta obvezen podatek. Le-te morajo biti ortometrične.
Predaja izdelanega katastra upravljavcu digitalnega katastra vodovodnega sistema mora biti izvedena v digitalni obliki v skladu z aktualnim Izmenjevalnim formatom in šifrantom datotek elaborata sprememb podatkov GJI izdanega s strani GURS.
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
82. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov sprejem.
83. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav vodovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 137/04).
Št. 359/2017
Slovenj Gradec, dne 5. julija 2017
Komunala Slovenj Gradec d.o.o.
Jožef Dvorjak l.r.
