Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS je na podlagi 9. točke obligacijskih določb Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98, 97/00, 87/03, 3/04, 50/05, 57/06, 60/08, 83/10, 89/10, 91/10, 1/11, 5/12, 19/12, 40/12, 54/12, 3/13, 46/13, 67/13, 7/14, 38/14, 52/14, 3/15, 9/15, 55/15, 4/16, 21/16, 51/16 in 3/17, 16/17, 38/17) na seji dne 20. 7. 2017 sprejel naslednje razlage:

Obvezna sestavina terminskega plana po drugem odstavku 10.a člena KPZZ je tudi sistem fleksibilnega nagrajevanja v času, dokler standardi niso doseženi.

Zdravstveni svet je skladno z določilom tretjega odstavka 10.a člena KPZZ dolžan obravnavati in potrditi predlog RSK glede predloga normativa na prvi redni seji po prejemu predloga.

Za opravljanje specializacije po določbi drugega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ se šteje čas, ko specializant opravlja s programom predvidene obveznosti. Odsotnosti, ki po predpisih o specializaciji podaljšujejo program specializacije, se ne vštevajo v čas opravljanja specializacije za potrebe uvrstitve na delovno mesto specializanta III, II, I. Ta razlaga pa ne vpliva na vprašanje napredovanj, za katere se uporabijo predpisi o napredovanju, in tudi ne na vprašanje štetja delovnih izkušenj.

Določila prve alineje četrtega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ (najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu) se ne sme izvajati na način, da bi to povzročalo diskriminacijo zaradi nastopa socialnega primera (npr. odštevanje porodniškega dopusta in starševskega dopusta).

Za zdravnike, ki v določenem časovnem obdobju skladno s predpisi niso bili dolžni opravljati strokovnega izpita, se pri pogoju: »najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu« iz četrtega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ kot referenčni datum za štetje delovnih izkušenj upošteva zaključek pripravniškega dela sekundarijata, torej po prvih 6 mesecih sekundarijata (za medicince).

Ocene delovne uspešnosti, pridobljene v letnih ocenah delovne uspešnosti po Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08 s sprem.) se uporabijo kot eno izmed dokazil v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev iz četrtega in petega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ.

Če zdravnik vloži predlog za uvrstitev na delovno mesto višji zdravnik/zobozdravnik po šestem odstavku 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ, mora predstojnik oziroma pooblaščena oseba o takšnem predlogu odločiti v roku, ki je z zakonom predviden kot rok za odpravo nepravilnosti.

Določila prve alineje drugega odstavka 4. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ (najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu) se ne sme izvajati na način, da bi to povzročalo diskriminacijo zaradi nastopa socialnega primera (npr. odštevanje porodniškega dopusta in starševskega dopusta).

Za zdravnike, ki v določenem časovnem obdobju skladno s predpisi niso bili dolžni opravljati strokovnega izpita se pri pogoju: »najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu« iz drugega odstavka 4. člena kot referenčni datum za štetje delovnih izkušenj upošteva zaključek pripravniškega dela sekundarijata, torej po prvih 6 mesecih sekundarijata (za medicince).

Ocene delovne uspešnosti, pridobljene v letnih ocenah delovne uspešnosti po Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08 s sprem.) se uporabijo kot eno izmed dokazil v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev iz drugega in tretjega odstavka 4. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ.

Če zdravnik vloži predlog za uvrstitev na delovno mesto višji zdravnik specialist po četrtem odstavku 4. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ, mora predstojnik oziroma pooblaščena oseba o takšnem predlogu odločiti v roku, ki je z zakonom predviden kot rok za odpravo nepravilnosti.

Kot invazivni posegi štejejo tisti diagnostični ali terapevtski postopki, ki predstavljajo večjo stopnjo invazivnosti kot običajni diagnostični ali terapevtski postopki. V zobozdravstvu so to zlasti: krvavitev večje stopnje (odsesavanje je potrebno), vdor inštrumentov v globlja tkiva in sistemska izpostavitev pacienta; kiretaža parodontalnih žepov; separacije zobnih korenin; podaljšanje klinične krone; odmik režnja pri kostno zobnih patologijah; drenaža abscesa endo in parodontalnega izvora; komplicirana ekstrakcija zob; izkles zaostale korenine z ali brez šivanja. Za priznanje PPD iz tega naslova pa mora biti izkazano tudi, da obseg teh posegov zadosti časovnemu trajanju, ki je opredeljeno za invazivne posege po 6. členu Posebnega tarifnega dela KPZZ.