Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17) izdaja Vlada Republike Slovenije
o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
(1) Ta uredba ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij (v nadaljnjem besedilu: podukrep), ki je del ukrepa razvoj kmetij in podjetij iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, potrjenega z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenega z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2016)8717 z dne 13. decembra 2016 o odobritvi spremembe Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in o spremembi Izvedbenega sklepa C(2015)849, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in dostopnega na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).
(2) Ta uredba določa namen podukrepa, upravičence, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti upravičencev in finančne določbe za izvajanje:
1. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/1199 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev dodatne pomoči državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče (UL L št. 176 z dne 7. 7. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
2. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L št. 129 z dne 19. 5. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
3. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (UL L št. 138 z dne 25. 5. 2017, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
4. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2017/723 z dne 16. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2017, str. 1);
5. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str. 7);
6. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L št. 308 z dne 16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
7. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1242 z dne 10. julija 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 178 z dne 11. 7. 2017, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU).
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. majhna kmetija je kmetija, ki ima v upravljanju najmanj 3 in manj kot 6 ha primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP), katerih več kot 50 odstotkov leži v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v skladu s pravilnikom, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD), redi vsaj 3 glave velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) in manj kot 15 GVŽ ter zagotavlja obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,7 GVŽ travojedih živali/ha trajnega travinja, pri čemer velja izjema za kmetije, vključene v kontrolo ekološkega kmetovanja, ki morajo zagotavljati obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 GVŽ travojedih živali/ha trajnega travinja;
2. polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela 1.800 ur letno;
3. izračunana vrednost PDM iz prejšnje točke na kmetiji predstavlja naslednje vrednosti, pri čemer se lahko član kmetije oziroma oseba, zaposlena na kmetiji, opredeli samo za eno možnost:
– 1 PDM za osebo, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti,
– 1 PDM za osebo, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji in delo opravlja na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja,
– osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji in delo opravlja na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,
– 0,8 PDM za člana kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti,
– 0,5 PDM za člana kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela,
– 0,3 PDM za člana kmetije, ki je študent ali študentka,
– 0,3 PDM za člana kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka,
– 0,2 PDM za člana kmetije, ki je dijak ali dijakinja,
– 0,5 PDM za člana kmetije, starega 15 let in več, ki ni naveden v zgornjih alinejah in ni v delovnem razmerju na kmetiji;
4. travojede živali iz 1. točke tega člena so: govedo, drobnica, kopitarji in divjad iz obore (navadni jeleni, damjaki in mufloni) ter druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa;
5. trajno travinje so površine z naslednjimi vrstami rabe: 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, 1222 – ekstenzivni sadovnjak;
6. GVŽ je ekvivalent, ki se izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali;
7. mikropodjetja in mala podjetja so podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeni s popravkom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 67);
8. metodologija Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN) je v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN, opredeljeni način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov;
9. obseg PKP se izračuna na podlagi prijavljenih grafičnih enot rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) iz pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG). Glede na različne rabe GERK se za en hektar PKP šteje največja upravičena površina GERK, razen pri vrstah rabe GERK 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, in 1420 – plantaže gozdnega drevja, kjer se upošteva celotna grafična površina. Za preračun 1 ha PKP se šteje:
– 1 ha njivskih površin (raba GERK 1100 – njiva, 1150 – njiva za rejo polžev, 1131 – začasno travinje, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi in 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi),
– 2 ha travniških površin (raba GERK 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1300 – trajni travnik in 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi),
– 0,25 ha trajnih nasadov (raba GERK 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah (drevesnice, nasadi belušev, artičok), 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi). Za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi hitro rastočega panjevca iz točke (k) prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1183 z dne 20. aprila 2017 o dopolnitvi uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pošiljanja informacij in dokumentov Komisiji (UL L št. 171 z dne 4. 7. 2017, str. 100),
– 0,1 ha rastlinjakov (raba GERK 1190 – rastlinjak, 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, in 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami),
– 8 ha plantaže gozdnega drevja (raba GERK 1420 – plantaže gozdnega drevja).
(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je ministrstvo. Naloge organa upravljanja opravljata ministrstvo in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je agencija.
(3) Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.
(4) Odbor za spremljanje iz drugega odstavka 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.
Namen podukrepa je ohranjanje in razvoj majhnih kmetij, katerih kmetijska zemljišča pretežno ležijo na OMD, izboljšanje konkurenčnosti, povečanje produktivnosti, izboljšanje potenciala za pridelavo, predelavo oziroma trženje kmetijskih proizvodov, izboljšanje ekonomske in okoljske učinkovitosti majhnih kmetij ter prispevanje k ohranjanju poseljenosti na podeželju, ohranjanju značilne kmetijske krajine, preprečevanju zaraščenosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Upravičenec do podpore v okviru podukrepa je nosilec kmetije, ki je vpisana v RKG.
(splošni pogoji za pridobitev podpore)
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. v letu objave javnega razpisa mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike;
2. iz zbirne vloge iz prejšnje točke izhaja, da ima kmetija v upravljanju najmanj 3 in manj kot 6 ha PKP;
3. skupno število živali na kmetiji mora biti večje ali enako 3 GVŽ in manjše od 15 GVŽ, kar je razvidno iz evidence rejnih živali iz pravilnika, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali) v letu objave javnega razpisa;
4. iz zbirne vloge iz 1. točke tega člena in iz podatkov iz evidence rejnih živali v letu objave javnega razpisa izhaja, da ima kmetija obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,7 GVŽ travojedih živali/ha trajnega travinja;
5. ne glede na določeno obtežbo iz prejšnje točke mora imeti kmetija, vključena v kontrolo ekološkega kmetovanja, obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 GVŽ travojedih živali/ha trajnega travinja;
6. več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč, ki jih ima kmetija v upravljanju na dan oddaje zbirne vloge iz 1. točke tega člena,se mora nahajati v OMD;
7. v skladu s tretjim pododstavkom četrtega odstavka 19. člena Uredbe 1305/2013/EU je podpora omejena na kmetije, ki ustrezajo opredelitvi pojma mikro in malih podjetij, pri čemer se letni promet kmetije ugotavlja:
– na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, pri čemer se upošteva leto pred objavo javnega razpisa, ali
– po pokritju, opredeljenem v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;
8. pri ugotavljanju velikosti kmetije iz prejšnje točke z vidika števila zaposlenih oseb se kot zaposlene osebe na kmetiji upošteva podatek o skupnem številu PDM na dan oddaje vloge na javni razpis, ki se izračuna iz PDM družinskih članov na kmetiji in PDM oseb, zaposlenih na kmetiji, ki delo opravljajo na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
9. k vlogi na javni razpis mora priložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v katerem prikaže aktivnosti za ohranjanje obsega kmetijske proizvodnje v celotnem obdobju izvajanja poslovnega načrta in izpolnjevanje vsaj enega cilja, ki prispeva h gospodarskemu razvoju kmetije, ali vsaj enega cilja, ki prispeva k doseganju horizontalnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt). Če se cilji nanašajo na naložbe, mora upravičenec v poslovnem načrtu opredeliti višino sredstev za kritje teh ciljev. Aktivnosti iz poslovnega načrta niso izpolnjene v primerih, ko je bila za stroške za izpolnitev izbranega naložbenega razvojnega cilja že izdana odločba o pravici do sredstev iz naslova ostalih ukrepov PRP 2014–2020. Seznam ciljev, skupaj s sestavinami poslovnega načrta, je določen v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(splošni pogoji za vlagatelja ob vložitvi vloge na javni razpis)
Splošni pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis, so:
1. ne sme biti izključen iz prejemanja podpore iz podukrepa v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
2. stalno prebivališče mora imeti prijavljeno na ozemlju Republike Slovenije;
3. za nakazilo dodeljenih sredstev mora imeti odprt transakcijski račun v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Med vlogami, prispelimi na javni razpis, za podporo iz naslova podukrepa, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.
(2) Merila za ocenjevanje vlog so:
1. socialno-ekonomski vidik:
– število PDM na kmetiji,
– povečanje obsega proizvodnih kapacitet (kmetijska zemljišča v upravljanju, GVŽ),
– vzpostavitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, katere končni proizvod je kmetijski proizvod iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije,
– vključenost upravičenca v shemo kakovosti izbrana kakovost;
2. prispevek k horizontalnim ciljem:
– prispevek k doseganju horizontalnega cilja okolje,
– prispevek k doseganju horizontalnega cilja inovacije,
– prispevek k doseganju horizontalnega cilja podnebne spremembe,
– vključenost kmetije v ukrepe dobrobit živali, kmetijsko-okoljska-podnebna plačila ali ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020;
3. geografski vidik:
– težavnost kmetovanja: povprečno število točk na kmetiji, ki se izračunajo v skladu s pravilnikom, ki ureja način točkovanja kmetijskih gospodarstev, ki imajo kmetijska zemljišča v OMD,
– naslov ali sedež kmetije glede na seznam občin, ki ležijo na problemskih območjih iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Podrobnejša merila in točkovnik za izbor vlog se določijo v javnem razpisu.
(4) Če ima upravičenec sedež kmetije na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C; v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1), se vloga na javni razpis, ne glede na merila za ocenjevanje vlog, določena v drugem odstavku tega člena, oceni z dodatnimi 10 odstotki najvišjega možnega števila točk v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZTNP-1, če cilji poslovnega načrta iz 9. točke 6. člena te uredbe prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4. oziroma 15. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1. Dodatno pridobljene točke se ne upoštevajo pri doseganju vstopnega praga točk iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se vloga na javni razpis oceni z dodatnimi 10 odstotki najvišjega možnega števila točk, če ima upravičenec sedež kmetije zunaj območja narodnega parka, na tem območju pa ima kmetijske površine v uporabi. Dodatno pridobljene točke se ne upoštevajo pri doseganju vstopnega praga točk iz prvega odstavka tega člena.
Upravičenec, ki mu je bila izdana odločba o pravici do sredstev, mora izpolniti naslednje obveznosti:
1. najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev mora začeti z izvajanjem poslovnega načrta;
2. cilje iz poslovnega načrta mora izpolniti najpozneje v roku 36 mesecev po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev;
3. za izpolnjevanje ciljev iz 9. točke 6. člena te uredbe se upoštevajo samo aktivnosti, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis;
4. do izplačila drugega obroka podpore ne sme zmanjšati obsega PKP, s katerimi vstopa v podukrep, za več kot 10 odstotkov, pri čemer obseg PKP nikoli ne sme biti manjši od 3 ha PKP, razen v primeru višje sile;
5. do izplačila drugega obroka podpore mora, razen v primeru višje sile, zagotavljati obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,7 GVŽ/ha trajnega travinja, skupni GVŽ pa ne sme biti manjši od 3 GVŽ;
6. ne glede na določeno obtežbo iz prejšnje točke mora kmetija, vključena v kontrolo ekološkega kmetovanja, razen v primeru višje sile, zagotavljati obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 GVŽ travojedih živali/ha trajnega travinja;
7. vsako leto izvajanja poslovnega načrta, vključno z letom oddaje zahtevka za izplačilo drugega obroka, mora oddati zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike;
8. v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU mora izpolnjevati zahteve glede označevanja vira sofinanciranja. Zahteve so opredeljene tudi v Navodilih za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki so objavljena na spletni strani programa razvoja podeželja;
9. še pet let od dneva izplačila drugega obroka podpore mora:
– hraniti in omogočiti dostop do dokumentacije, ki je podlaga za dodelitev in izplačilo sredstev in
– omogočiti kontrolo na kraju samem agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, pooblaščenemu s strani ministrstva, ter drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije.
(1) Podpora v okviru podukrepa se dodeli kot pavšalno plačilo v obliki nepovratne finančne pomoči.
(2) Znesek podpore znaša do vključno 5.000 eurov na upravičenca.
(3) Podpora iz prejšnjega odstavka se izplača v dveh obrokih, in sicer:
– prvi obrok v višini 70 odstotkov dodeljenih sredstev ob izdaji odločbe o pravici do sredstev,
– drugi obrok v višini 30 odstotkov dodeljenih sredstev na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo po pravilni izvedbi aktivnosti iz poslovnega načrta, v skladu s časovnim načrtom iz odločbe o pravici do sredstev.
(4) Podpora v okviru podukrepa se upravičencu dodeli samo enkrat v programskem obdobju 2014–2020.
(5) Za podukrep je v programskem obdobju 2014–2020 namenjenih 20.000.000 eurov, in sicer 15.000.000 eurov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 5.000.000 eurov iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
III. VLOGA IN POSTOPEK ZA DODELITEV SREDSTEV
(1) Sredstva iz podukrepa se razpišejo z zaprtim javnim razpisom.
(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka objavi ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok, do katerega se vlagajo vloge na javni razpis, se določi v javnem razpisu. Vlaganje vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni po objavi javnega razpisa za podukrep v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Ministrstvo objavi razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa na svojih spletnih straneh. Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev in vnos vloge se objavijo na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(4) V javnem razpisu se podrobneje določijo višina razpisanih sredstev, upravičenci, pogoji za dodelitev sredstev in merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, postopki za vložitev vloge, zahtevka za izplačilo sredstev in obveznosti upravičenca.
(vlaganje vloge na javni razpis)
(1) Vlogo na javni razpis sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
(2) Upravičenec se pred elektronsko vložitvijo vloge iz prejšnjega odstavka prijavi pri agenciji.
(3) Za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnjega odstavka agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se upravičenec ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije. Upravičenec ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem agencije.
(4) V skladu s poenostavitvami postopkov iz 11. člena Uredbe 809/2014/EU upravičenec ali njegov pooblaščenec vlogo na javni razpis, spremembe vloge na javni razpis ali zahtevke, dokazila in izjave pošilja agenciji po elektronski poti. Vlogo na javni razpis izpolnjuje elektronsko in jo pošlje agenciji v elektronski obliki, podpisano z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Priloge in dokazila upravičenec predloži kot skenogram ali jih pošlje prek ponudnika poštnih storitev na naslov Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana. Na ovojnici morata biti razvidna naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja.
(1) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje pogoje, se oceni na podlagi meril, določenih s to uredbo in podrobneje opredeljenih v javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag iz 8. člena te uredbe, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis.
(2) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.
(3) Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, ki se določi v javnem razpisu.
(4) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda agencija.
(5) V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU agencija zavrne vlogo na javni razpis in zahtevek za izplačilo sredstev, če ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za pridobitev podpore.
(1) Upravičencu se prvi obrok podpore izplača na podlagi izdane odločbe o pravici do sredstev.
(2) Upravičenec vloži zahtevek za izplačilo drugega obroka podpore najpozneje v treh mesecih po izvedbi poslovnega načrta. Vložitev zahtevka za izplačilo drugega obroka mora biti v skladu s časovnim načrtom iz odločbe o pravici do sredstev. Pogoj za izplačilo drugega obroka podpore je izpolnjevanje obveznosti iz 9. člena te uredbe.
(3) Upravičenec mora:
– zahtevku za izplačilo drugega obroka podpore priložiti dokazila o izpolnitvi ciljev iz poslovnega načrta, ki se glasijo na upravičenca in na podlagi katerih je mogoče preveriti dejansko stanje, navedeno v zahtevku za izplačilo drugega obroka podpore (računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin, fotografije nepremičnin pred naložbo in po njej ipd.);
– za pridobitev dela podpore, ki je namenjena pokritju naložbenih razvojnih ciljev, zahtevku za izplačilo drugega obroka podpore predložiti dokazila o porabljenih sredstvih za ta namen;
– v primeru, da poslovni načrt vsebuje tudi naložbe v mehanizacijo in opremo, v zahtevku za izplačilo drugega obroka podpore navesti identifikacijske podatke (komercialna oznaka, tip, ID-številka ipd.), izjavo o vključitvi stroja ali opreme v proizvodni proces do izplačila drugega obroka podpore in dokazilo o lastništvu stroja in opreme. Izvirnike listin z identifikacijskimi podatki ter dokazila o nakupu in lastništvu, ki se glasijo na upravičenca, mora upravičenec hraniti na kmetiji in jih predložiti v primeru kontrole na kraju samem;
– v primeru, da poslovni načrt vsebuje naložbe oziroma aktivnosti, ki se izvajajo na kmetijskih zemljiščih, v zahtevku za izplačilo drugega obroka podpore navesti podatek o GERK-u ter v primeru, da se naložba oziroma aktivnost ne izvede na celem GERK-u, priložiti skico GERK-a z označeno lokacijo;
– v primeru, da poslovni načrt vsebuje naložbe v objekte, na kmetiji hraniti dokazila, s katerimi dokazuje, da so dela opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
– v primeru, da poslovni načrt vsebuje naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih, na kmetiji hraniti dokazila, ki jih za izvedbo agromelioracij predpisuje zakon, ki ureja kmetijska zemljišča, ter dokazila, ki jih zahtevajo predpisi s področja varovanja okolja.
(4) Stroški, ki so nastali za namen izpolnitve naložbenih razvojnih ciljev iz 9. točke 6. člena te uredbe, niso upravičeni do financiranja iz naslova ostalih ukrepov PRP 2014–2020.
(5) Če je višina sredstev za pokritje naložbenih razvojnih ciljev, glede na predložena dokazila iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, enaka ali presega znesek pavšalne podpore, se upravičencu izplača podpora v višini odobrene pavšalne podpore, za katero se šteje, da je v celoti namenjena pokritju naložbenih razvojnih ciljev.
(6) Podrobnejše zahteve glede prilog in dokazil ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev se določijo v javnem razpisu.
(7) Na podlagi zahtevka za izplačilo drugega obroka podpore, ki izpolnjuje pogoje iz tega člena ter javnega razpisa, in opravljenih kontrol iz 16. člena te uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca.
(objava podatkov o prejemnikih sredstev)
Podatki o upravičencih, ki so prejeli sredstva na podlagi te uredbe, se objavijo na spletni strani agencije v skladu s 111. in 113. členom Uredbe 1306/2013/EU.
(izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti)
(1) Kontrole se izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je pristojna agencija.
(2) Neizpolnitev ali kršitev obveznosti se sankcionira v skladu s 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in zakonom, ki ureja kmetijstvo, razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 17. člena te uredbe. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(višja sila in izjemne okoliščine)
(1) Po tej uredbi se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.
(2) O višji sili ali izjemnih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti agencijo in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je višja sila nastala, oziroma ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(3) Če poslovni načrt vsebuje tudi naložbe v osnovna sredstva (zgradbe, kmetijska mehanizacija in strojna oprema, informacijsko komunikacijska tehnologija ipd.) se kraja in namerno uničenje ali poškodovanje teh osnovnih sredstev, razen cestne infrastrukture, ne štejeta za višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru mora upravičenec to osnovno sredstvo vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru pa mora vrniti vsa dodeljena sredstva.
(4) O obstoju višje sile ali izjemnih okoliščin odloči agencija.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-27/2017
Ljubljana, dne 31. avgusta 2017
EVA 2017-2330-0023
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
