Na podlagi osmega odstavka 381.a člena Zakona o pravdnem postopku je občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na seji dne 25. 9. 2017 sprejela
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o ločenih mnenjih
1. člen
Vrhovni sodnik, ki ne soglaša z izrekom ali obrazložitvijo odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče), lahko da ločeno mnenje.
Vrhovni sodnik lahko da odklonilno ločeno mnenje, če se ne strinja z izrekom in pritrdilno, če se ne strinja z obrazložitvijo.
Ločeno mnenje je mogoče podati k odločbi Vrhovnega sodišča o izrednem pravnem sredstvu, za katero tako določa zakon (v nadaljevanju: odločba).
Ločeno mnenje se lahko poda le v primeru, da je Vrhovno sodišče o izrednem pravnem sredstvu odločilo z obrazloženo odločbo.
Ločeno mnenje je namenjeno predstavitvi stališč, ki jih je vrhovni sodnik izrazil ob obravnavanju izrednega pravnega sredstva oziroma odločanju o izrednem pravnem sredstvu in ki so narekovala njegovo odločitev.
Ločeno mnenje lahko da le vrhovni sodnik, ki je to napovedal ob odločanju.
Ločeno mnenje lahko da več vrhovnih sodnikov skupaj, lahko pa se ločenemu mnenju vrhovnega sodnika pridruži drug vrhovni sodnik, ki z ločenim mnenjem soglaša v celoti ali v posameznem delu.
Pridružitev k ločenemu mnenju je mogoča tudi brez predhodne napovedi.
Besedilo sprejete odločbe pripravi sodnik poročevalec skladno z zakonom, ki ureja postopek odločanja o obravnavani zadevi, po tem ko so jo pregledali drugi člani senata, pa jo podpiše predsednik senata, ki je odločbo sprejel, ali drug vrhovni sodnik, ki je skladno s predpisi za to pooblaščen.
Če je glede na način odločanja senata to potrebno, lahko senat v primeru, če predlog sodnika poročevalca ni bil sprejet, določi tudi drugega vrhovnega sodnika, da pripravi drugačen osnutek odločbe še pred dokončnim glasovanjem o zadevi.
Vrhovni sodnik izdela ločeno mnenje v sedmih dneh od dneva, ko dobi besedilo odločbe.
Za pripravo ločenih mnenj je treba vsem vrhovnim sodnikom, ki so tako ločeno mnenje napovedali, omogočiti vpogled v vse dokumente spisa.
Za ločeno mnenje ne veljajo pravila, ki so določena za obliko odločbe.
Senat, ki je odločil o izrednem pravnem sredstvu, lahko določi rok za izdelavo ločenega mnenja, ki je krajši ali daljši od sedmih dni, če to narekujejo narava ali okoliščine konkretne zadeve. O podaljšanju ali skrajšanju roka odloči senat takoj po končanem glasovanju z večino glasov članov senata.
Če ločeno mnenje ni izdelano v določenem roku, se šteje, da se je vrhovni sodnik ločenemu mnenju odpovedal.
Ločeno mnenje se v pisni ali elektronski obliki predloži drugim vrhovnim sodnikom, ki so o zadevi odločali, ki imajo sedem dni, da se z njim seznanijo. Ta rok se lahko podaljša ali skrajša skladno s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Do odprave odločbe lahko vsak član senata pisno zahteva ponovno odločanje o zadevi, če meni, da bi moral glasovati drugače, kot je glasoval ob sprejetju odločitve (revotacija). Ustrezen predlog za ponovno odločanje zadrži odpravo odločbe.
Pri ponovnem odločanju se po razpravi o razlogih za drugačno odločitev ponovno glasuje o že sprejeti odločitvi.
Revotacija ne posega v pravico vrhovnega sodnika, da poda ločeno mnenje.
Odločba se pošlje oziroma vroča po poteku rokov iz 6. in 7. člena tega poslovnika, oziroma, ko so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
Ločeno mnenje se priloži odločbi in se pošilja oziroma vroča skupaj z njo.
Če gre za odločitev o zadevi, ki je z zakonom določena kot nujna, se odločba lahko vroči tudi pred potekom roka za izdelavo ločenega mnenja, ločeno mnenje pa se pošlje oziroma vroča strankam naknadno. V tem primeru se v odločbi navede, kdo izmed vrhovnih sodnikov je napovedal ločeno mnenje, ločena mnenja pa se odpravijo po izteku rokov iz tega poslovnika.
O odločbah in podanih ločenih mnenjih se obvešča javnost skladno z določbami zakonov in Sodnega reda.
Ta poslovnik stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. Su 1692/2017
Ljubljana, dne 25. septembra 2017
mag. Damijan Florjančič l.r.
