Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZC, 57/12, 57/12 –ZUPUDPPA, 109/12, 35/13 Skl. US: UI43/138) in 17. člena Statuta Občine Cerknica UPB-1 (Uradni list RS, št. 2/17) je Občinski svet Občine Cerknica na 18. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu – za južni del EUP GR 19 in del GR 15 v Grahovem – krajše: OPPN GR 19 – južni del
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter usmeritev Občinskega prostorskega načrta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 48/12, 58/13, 1/14, 76/14, 38/16) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za južni del EUP GR 19 in del GR 15 v Grahovem – krajše: OPPN GR 19 – južni del, z osnovno namensko rabo: stavbna zemljišča in podrobno namensko rabo: stanovanjske površine (SS).
(2) OPPN je izdelalo podjetje Studio Formika d.o.o., s št. projekta 01/2017.
Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom se načrtuje gradnja stanovanjskih stavb s pripadajočimi ureditvami.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
01 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta |
02 | Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
03 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – vpetost v območje |
04 | Ureditvena situacija |
04.1 | Značilni prerezi |
04.2.1 | Prometna ureditev |
04.2.2 | Prometna ureditev – vzdolžni profil ceste |
05 | Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo |
06 | Prikaz ureditve za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
07 | Načrt parcelacije |
Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Cerknica,
2. Prikaz stanja prostora,
3. Strokovne podlage,
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. Povzetek za javnost,
7. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
(1) Območje OPPN obsega del enote urejanja prostora (EUP) GR 19 in del EUP GR 15 na severovzhodnem delu naselja Grahovo.
(2) Območje obsega naslednje zemljiške parcele:
710/182, 710/183, 710/184, 710/185, 710/186, 710/187, 710/188, 710/189, 710/190, 710/193, 710/194, 710/195, 710/196, 710/209, vse k.o. 1675 – Grahovo.
(3) Površina območja znaša 9093,05 m2.
(4) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 01: Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskega akta občine in št. 04: Ureditvena situacija.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN se nahaja v vzhodnem delu naselja Grahovo. Prometno se navezuje na cesto Grahovo–gostilna –n.nas. – JP 542691.
(2) Po JP 542691 poteka obstoječa komunalna infrastruktura, na katero bodo priključene načrtovane stavbe. Energetska infrastruktura se povezuje preko nove trase na jugovzhodu do TP Grahovo – Šola.
(3) Območje OPPN se odpira in navezuje na sosednja območja severno, južno in zahodno. Na jugovzhodnem delu naselja ob meji z območjem GR 15 se nahaja osnovna Šola Grahovo v območju centralnih dejavnosti – površine za izobraževanje (CDi).
(4) V območju je predvidena izgradnja stanovanjskih objektov. Območje bo organizirano v obliki soseske, homogene po strukturi, stavbnem tipu in oblikovanju.
(5) Vplivi in povezave so prikazani v grafičnem načrtu št. 02: Prikaz vplivov in povezav na sosednja območja – vpetost v območje.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(vrste dopustnih dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dopustne osnovne dejavnosti:
– bivanje z enim stanovanjem v stavbi.
(2) Na območju OPPN so dopustne dopolnilne dejavnosti (SKD 2008) v obsegu do največ 50 % skupne tlorisne površine stavbe:
– dejavnost gospodinjstev,
– dejavnost članskih organizacij,
– oddajanje zasebnih sob gostom,
– izobraževanje,
– kulturne in razvedrilne dejavnosti,
– zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, poslovne in športnorekreacijske dejavnosti v
(3) Na območju OPPN so dopustne vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe
– garažne stavbe in parkirišča.
(4) Na območju OPPN so dopustne vrste pomožnih objektov glede na namen:
– pomožni objekti za lastne potrebe,
– ograje, škarpe in podporni zidovi,
– urbana oprema,
– otroška in druga javna igrišča.
(5) Na območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in druga dela:
– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
(1) Območje OPPN obsega eno celovito prostorsko enoto.
(2) V Območju OPPN so dopustni naslednji objekti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti,
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Tipologija zazidave v območju OPPN obsega zemljišča za gradnjo devetih prostostoječih enostanovanjskih hiš pravokotne oblike. Daljša stranica stavb je postavljena vzporedno s plastnicami. Med stavbami poteka dostopna cesta, ki z obstoječo cesto predstavlja krožno povezavo.
(2) Zunanje površine okoli stavbe predstavlja uvoz, urejeno parkirišče, tlakovane in zelene površine z možnostjo izgradnje pomožnih objektov.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na območju OPPN je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
Enostavni objekti:
– Majhne stavbe za lastne potrebe, kot so: garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, fitnes, zimski vrt in vetrolov, površine največ 20 m², pritlične etažnosti in višine kapi največ 2,80 m.
– Ograje z višino največ do 1,20 m.
– Podporni zid ali podporni zid z ograjo v primeru višinske razlike med zemljišči največ 0,50 m.
– Rezervoar za vodo do vključno 50 m³, ki je v celoti vkopan.
– Priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja)).
– Pomožni komunalni objekti – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekti: revizijski in drugi jaški, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik, lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja, ekološki otok.
Nezahtevni objekti:
– Majhne stavbe za lastne potrebe, kot so: garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, fitnes, zimski vrt in vetrolov, površine največ 30 m², pritlične etažnosti in višine kapi največ 2,80 m.
– Podporni zid v primeru višinske razlike med zemljišči največ 1,50 m.
(2) Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih stavb:
Majhne stavbe se lahko gradijo oblikovno skladno z stanovanjskimi stavbami z enako orientacijo stranic, slemena in daljše stranice v okviru razpoložljivega zemljišča posamezne stavbe. Nadstreški nad vhodi in terase morajo biti izvedeni v okviru osnovnega objekta.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Pogoji za oblikovanje stavb v območju OPPN so:
– Stavbe morajo biti oblikovane skladno.
– Fasade stavb morajo biti usklajene v barvah in materialih. Fasade morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov, lahko so delno lesene in/ali obložene s kamnom. Lahko so horizontalno ali vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Fasadni omet mora biti naravne barve v spektru svetlih, peščenih ali zemeljskih tonov (RAL 9001, 9002, 9003, 9010, 9018, 7006, 7032, 7035, 7044, 8001, 8003, 1001, 1002, 1011, 1024, 1033, 1034).
– Elementi na fasadah naj bodo praviloma osno simetrično razporejeni.
– Strehe stavb so lahko simetrične dvokapnice z naklonom od 35°–45° v kombinaciji z ravnimi strehami kot so terase, garaže, nadstreški, ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne strehe lahko obsegajo največ 30 % površine celotne strehe.
– Širina kapi je lahko največ 1,0 m.
– Strešna kritina mora biti opečni strešnik opečno rdeče barve.
– Strešna okna ali frčade lahko skupaj obsegajo največ 30 % površine celotne strehe in ne smejo segati do slemena.
– Višina kolenčnega zidu v mansardi je lahko največ 1,2 m.
– Ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene.
– Klimatske naprave in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte. Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih naprav in drugih tehničnih naprav je treba namestiti tako, da so javno dostopne. Praviloma naj ne bodo nameščene na uličnih fasadah objektov in naj ne ovirajo preglednosti prometnih površin.
(2) Pogoji za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih stavb:
Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, kateri pripadajo. Drvarnice, ute in lope morajo biti izdelane iz lesa. Strehe so lahko dvokapnice enakega naklona in kritine kot osnovni objekt ali pa ravne strehe z naklonom do 10°.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– Ograje so lahko lesene, ali žičnate, ki pa morajo biti obvezno ozelenjene. Dovoljene so žive meje. Linijska zasaditev iglavcev, zlasti cipres in nepravih cipres ni dovoljena. Za zasaditve naj se uporabijo avtohtone vrste rastlin.
– Višinske razlike med zemljišči in posameznimi zunanjimi ureditvami naj bodo praviloma urejene s travnatimi brežinami.
– Material za podporne zidovi naj bo praviloma naravni kamen. V primeru izgradnje betonskega zidu, naj bo le-ta obvezno zazelenjen. V primeru, da je potrebno premostiti višinsko razliko večjo od 1,50 m, se zgradi več podpornih zidov višine do največ 1 m z medsebojno razdaljo najmanj 1,50 m in tudi izvede dodatna zasaditev, razen pri objektu št. 1, kjer je dopusten podporni zid, višine 2,00.
– Ograje, oporni zidovi in škarpe ne smejo segati v polje preglednosti ceste.
– Vsi objekti na posameznem zemljišču, namenjenemu gradnji lahko obsegajo največ 50 % površine zemljišča, namenjenemu gradnji.
– Odprte bivalne površine so lahko zelene površine ali tlakovane površine, ki morajo obsegati vsaj 30 % površine zemljišča, namenjenemu gradnji. Tlakovane površine lahko obsegajo največ 50 % odprtih bivalnih površin.
– Na odprtih bivalnih površinah ni dovoljeno urediti parkirnih mest.
– Zasaditev na odprtih bivalnih površinah je treba izvesti s večinoma obstoječo vegetacijo oziroma funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
– Na zemljišču, namenjenemu gradnji je potrebno zagotoviti najmanj dve zunanji parkirni mesti za potrebe parkiranja.
– Vsaka posamezna stavba mora imeti urejeno ponikovanje odpadne padavinske vode na pripadajočem zemljišču, namenjenemu gradnji.
– Nova dostopna cesta mora imeti urejeno ponikovanje odpadne padavinske vode v okviru pripadajočega zemljišča, namenjenega gradnji.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnih načrtih št. 04: Ureditvena situacija.
(velikost in zmogljivost objektov)
(1) Tlorisni gabariti: Osnovne tlorisne dimenzije posamezne stavbe brez kapi, balkonov in nadstreškov so 9,00 m x 12,00 m.
(2) Višinski gabariti in etažnost: Stavbe lahko obsegajo: a) pritličje, nadstropje in mansardo ali b) pritličje in mansardo.
(3) Pritličje (P) je etaža, katere prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 metra nad njo, in je namenjena glavnemu dostopu. Kot nivo glavnega dostopa se praviloma upošteva nivo dostopa iz smeri glavne prometnice na območju OPPN. Če te ni mogoče določiti, se kot nivo glavnega dostopa upošteva najnižja točka na stiku stavbe s terenom.
(4) Stavbe št. 1, 2 in 3 imajo lahko tudi dodaten volumen k osnovnemu objektu v dimenzijah daljše stranice 9,00 m in širine 4,00 m na nivoju pritličja z ravno streho ali teraso.
(5) Za vse tlorisne dimenzije posamezne stavbe so določena dopustna odstopanja +10 % in –15 % ob upoštevanju predpisanih odmikov.
(6) Absolutne kote terena oziroma vstopa v objekt:
Št. objekta | Absolutne kote terena oziroma vstopa v objekt |
1 | 603,00 m.n.v. |
2 | 609,00 m.n.v. |
3 | 600,50 m.n.v. |
4 | 607,00 m.n.v. |
5 | 603,50 m.n.v. |
6 | 600,50 m.n.v. |
7 | 603,50 m.n.v |
8 | 608,50 m.n.v |
9 | 607,50 m.n.v |
Za določeno koto vstopa v objekt veljajo dopustna odstopanja največ ± 0,50 m.
(7) Regulacijski elementi
– Vsi manj zahtevni objekti se morajo zgraditi z odmiki, ki so definirani z grafičnim načrtom št. 04 Ureditvena situacija. Razširitve v okviru dopustnih odstopanj iz petega odstavka so možne le tam, kjer odmik skupaj z odstopanjem ni manjši od 4,00 m od roba sosednje parcele in 4,00 m od roba javne površine (ceste).
– Vsi enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se zgradijo z minimalnim odmikom 1,00 m od roba sosednje parcele in 2,00 m od roba javne površine (ceste).
– Ograje in podporni zidovi se lahko gradijo do parcelne meje, a tako da se pri gradnji ne posega v sosednje zemljišče, ob mejah s cestnim telesom pa 1,00 m. Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.
– Gabariti objektov so razvidni iz grafičnih načrtov št. 04: Ureditvena situacija.
Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih parcel je prikazan na karti št.: 07: Načrt parcelacije.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
– obnove fasadnega plašča stavb,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na zemljišču, namenjenemu gradnji zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, kot jih določa Občinski prostorski načrt Občine Cerknica za posamezno dejavnost,
– namestitev naprave za ogrevanje,
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,
– namestitev toplotne črpalke,
– izvedba vrtine za geosondo,
– namestitev klima naprav,
– izvedba notranjih instalacij,
– izvedba klančin za dostop v objekt,
– ureditev dvorišč,
– vgradnja strešnih oken.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Gradnjo objektov lahko investitorji izvajajo v različnih časovnih fazah:
– Prva etapa: izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z OPPN. Prve etapa se zaključi s predajo komunalne infrastrukture upravljavcu, v skladu z določbami v Pogodbi o opremljanju, ki se jo sklene z investitorjem.
– Druga etapa: izgradnja stanovanjskih stavb.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
(varstvo okolja in naravni viri)
(1) Splošno
V času gradnje in uporabe je potrebno upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
(2) Varstvo vode in podzemne vode
Na obravnavanem območju je potrebno evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti.
Načrtovanje in izvedba predvidenih posegov v prostor ne sme poslabšati obstoječih odvodnih razmer na območju OPPN in na območju dolvodno od njega. Odvod zalednih voda se mora ustrezno urediti.
Za vsako rabo vode (geosonde), ki bi presegala splošno rabo, je treba pridobiti vodno pravico pred izdajo vodnega soglasja.
(3) Vse parkirne površine morajo imeti ustrezne robnike in morajo biti speljane preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo na lastnem zemljišču.
(4) V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Pri gradnji je potrebno vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla.
– Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč.
– Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode ni dovoljena.
– Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
(5) Varstvo zraka
Prezračevanje nadzemnih delov objektov in podzemnih delov etaž mora biti izvedeno naravno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav za prezračevanje morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov je potrebno speljati nad strehe objektov.
Ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.
V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
(6) Varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem
Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96).
(1) Morebitno odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja v času od 31. julija do 1. marca. Ob najdbi geoloških naravnih vrednot ali geomorfoloških naravnih vrednot v času izvajanja zemeljskih del je lastnik zemljišča ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe dolžan omogočiti preiskavo najdišča. Najdbe mora najditelj prijaviti Ministrstvu za okolje, Agenciji za varstvo okolja in najdbo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.
(2) Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno z predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja so naslednje enote kulturne dediščine:
– Cerknica – Kulturna krajina Cerkniškega jezera, EŠD 16826, registrirana kulturna dediščina, kulturna krajina,
– Grahovo – Prazgodovinska gradišča, EŠD 10931, registrirano arheološko najdišče,
– Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga tega akta, in drugih uradnih evidenc.
(2) Za registrirano kulturno dediščino, navedeno v prvem odstavku tega člena, velja varstveni režim, določen v občinskem prostorskem načrtu.
(3) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem.
(4) Za vsak poseg v enoto dediščino je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Obravnavano območje je bilo v času priprave prostorskega akta predhodno arheološko raziskano. Na raziskanem območju ni bilo najdenih nobenih arheoloških struktur, niti ni bilo odkrito arheoloških najdb. Na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, nadaljnje arheološke raziskave niso potrebne.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
(1) Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na VII. stopnjo potresne ogroženosti območja po MSK lestvici in glede na projektni pospešek tal 0,200.
Območje se ne nahaja na poplavnem ali plazovitem območju ali območju z možnim dvigom podtalnice.
(2) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– Pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– odmike objektov od parcelnih mej,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, kjer požarne študije ni potrebno izdelati mora predpisani nivo požarne varnosti izhajati iz sestavnega dela dokumentacije PGD: elaborata požarne varnosti.
(3) Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi oziroma fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
(4) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.
(5) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
(6) Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
VIII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Motorni promet
Ceste:
– Območje OPPN se prometno navezuje na javno cesto, ki poteka na zahodu območja. Predvideni stanovanjski objekti se prometno priključujejo na predvideno novo dostopno cesto, ki poteka v območju OPPN med posameznimi objekti.
– Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h. Situativni in višinski potek cest se izvede skladno z zasnovo ureditve območja.
– Širina dostopne ceste je 2 x 2,75 m, zaključena z obojestranskimi robniki, z razširitvami v ovinkih.
– Za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je predvidena računska hitrost vozišča 50 km/h, minimalni radiji so 7,50 m.
– Največji dopustni nagib nivelete je 12 %.
– Pri načrtovanju je potrebno zagotavljati preglednost.
– Novozgrajena cesta se na južni strani navezuje na obstoječo cestno infrastrukturo, navezava na javno pot št. 542691 (Grahovo–gostilna–n.nas.), znotraj območja OPPN pa mora potekati krožno.
– Potrebno je zagotoviti ustrezno odvodnjavanje padavinskih odpadnih vod z vozišča.
– Ob vozišču je potrebno predvideti javno razsvetljavo.
(2) Mirujoči promet
Predvidena je ureditev parkirnih mest za posamezni stanovanjski objekt, in sicer ureditev najmanj dveh zunanjih parkirnih mest v sklopu zemljišča, namenjenega gradnji.
(3) Kolesarski in peš promet
Kolesarski in peš promet se bo odvijal po površinah za motorni promet.
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Splošno:
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN:
– Novi objekti morajo biti priključeni na predvideno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
– Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi.
– V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
– Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
– Vsi merilni jaški, omarice priključnih komunalnih vodov, ponikovalnice, priključni kanalizacijski jaški in podobno morajo biti projektirani in locirani na posamezni gradbeni parceli oddaljeni min. 1 m od utrjene površine ceste.
(2) Vodovod:
– Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po javni poti na zahodu območja urejanja.
– Vodovod naj bo lokacijsko zgrajen oziroma saniran in urejen tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop. Na mestih, kjer to ni možno, se vodovod položi v zaščitno cev.
– Material, iz katerega so izdelani elementi, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
– Material cevi dimenzije DN100 ali več more biti Nodularna (duktil) litina – NL.
– Križanja vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami morajo potekati v skladu s Tehničnim pravilnikom. Križanje mora načeloma potekati pravokotno, izjemoma v kotu med 45° in 90°.
– Izvede se vodovod v predvideni dostopni cesti tako, da se vodovod položi v zaščitno cev.
– Maksimalni tlak v vodovodnem sistemu naj praviloma ne bo večji od 6 bar, minimalni pa ne manjši od 2 bar, izjemoma tudi 1 bar.
– Voda iz javnega vodovoda mora na uporabnikovem priključku ustrezati kakovosti za pitno vodo.
– V primeru, da upravljavec ugotovi, da uporabnik s svojim odjemom povzroča motnje v delovanju javnega vodovoda ali s svojim ravnanjem ogroža kvaliteto pitne vode, se upravljavec pridržuje pravico naknadno predpisati dodatne pogoje, v katerih se od uporabnika zahteva odpravo teh pomanjkljivosti.
– Na vodovodnem omrežju ni dovoljeno postavljati fiksnih objektov in ograj.
(3) Kanalizacija:
– Na območju posega v prostor je potrebno zgraditi javno kanalizacijo omrežje.
– Dograditev kanalizacijskega sistem mora biti projektirana tako, da zagotavlja optimalen odvod odpadne in padavinske vode ob minimalnih stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja, ter ločiti sanitarno in meteorno vodo.
– Za priključitev objekta na javno kanalizacijo se izdela projekt hišnega priključka (PZI) skladen s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega sistema na območju občin Cerknica in Loška dolina.
– Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotoviti padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se naj ta izvede prva. Kanalizacija naj poteka pod drugimi komunalnimi vodi.
– Delo mora opraviti izvajalec, ki je pooblaščen za opravljanje tovrstnih del, pod nadzorom predstavnika izvajalca gospodarske javne službe, kateremu je potrebno vsaj 7 dni prej naročiti upravljavski nadzor nad izvajanjem kanalizacijskega priključka.
– Pred pričetkom del mora izvajalec naročiti zakoličbo vseh komunalnih vodov.
– Padavinske odpadne vode s streh se ponikuje preko peskolovov, z utrjenih površin pa preko lovilcev olj v ponikovalnice.
– Padavinske odpadne vode iz asfaltnih površin, parkirišč, manipulativnih platojev in drugih odprtih površin morajo imeti urejen odtok vode brez posledic na sosednja zemljišča.
– Ponikovalnica mora biti pravilno dimenzionirana in locirana na gradbeni parceli.
– Kanalizacija v zgradbah in zunanja kanalizacija mora biti izvedena vodotesno.
– Na kanalizacijskem omrežju ni dovoljeno postavljati fiksnih objektov in ograj. Odmike od vodov kanalizacije je potrebno upoštevati in izvesti v skladu s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega sistema na območju občin Cerknica in Loška dolina.
– Odvod odpadne vode mora biti narejen na strokovno in ekološko ustrezen način.
(4) Ravnanje z odpadki:
– V času gradnje bodo nastajali komunalni in njim podobni odpadki.
– Z ustrezno organizacijo gradbišča je možnost škodljivih vplivov odpadkov na okolje manjša.
– Nastale gradbene odpadke mora izvajalec po končani gradnji odstraniti na urejeno deponijo.
– Prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto za praznjenje posode v vozilo, oziroma sme biti to oddaljeno od mesta praznjenja posode do največ 5 metrov.
– Cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke je krožna cesta.
– Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir.
– Investitor je dolžan takoj, ko začne koristiti objekt pridobiti pri izvajalcu gospodarske javne službe tipiziran zabojnik (posodo) za zbiranje in odvoz odpadkov.
– V projektu mora biti situacijsko določeno zbirno mesto.
(5) Elektroenergetsko omrežje:
– Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu Cerknica naročiti zakoličbo, umike in ustrezno za mehansko zaščito elektroenergetskih vodov in naprav, kjer je to potrebno in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu.
– Širjenje nizkonapetostnega omrežja za potrebe novogradenj na območju OPPN je možno v okviru kapacitete obstoječe transformatorske postaje GRAHOVO-ŠOLA 1999.
– Potrebna je izgradnja ustrezne energetske infrastrukture: izvedba novega samostojnega nizkonapetostnega razvoda ali ojačitev dela obstoječega nizkonapetostnega izvoda z zamenjavo obstoječih vodnikov preseka Al 4 x 70 mm2 z vodniki večjega standardiziranega preseka. Priključna točka nizkonapetostnega izvoda bo nizkonapetostni stikalni blok transformatorske postaje GRAHOVO-ŠOLA 1999.
– Vsi predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode se uvlečejo v njim namenjeno elektro kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
– Po trasi priključnih nizkonapetostnih zemeljskih vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm.
– Za priključitev z OPPN predvidenih stanovanjskih objektov na distribucijsko omrežje so ob načrtovani dostopni cesti na stalno dostopnem mestu predvidene prostostoječe priključno merilne omarice (PMO), ki omogočajo vgradnjo dveh ali več merilnih mest.
– Vsi zemeljski vodi namenjeni napajanju predvidenih objektov, ki bodo potekali pod povoznimi površinami se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški.
(6) Javna razsvetljava
Javna razsvetljava s svetilkami na drogovih v medsebojni razdalji od 20 do 25 m se izvede ob predvideni dostopni cesti.
(7) Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje:
– Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca TK omrežja k projektnim rešitvam.
– Obstoječe TK Omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov.
– Vse dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov mora izvesti upravljavec TK omrežja, kadar gre za oglede, izdelavo tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedbe del in dokumentiranje izvedenih del.
– Potrebno je izdelati projekt PGD / PZI za zaščito oziroma morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja in projekt PGD / PZI TK priključka za predvideno novogradnjo.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE SPREMEMB IN DOPOLNITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Z uporabo odstopanj se ne sme spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
V veljavi ostanejo določila glede dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov ter merila glede dopustne pozidanosti zemljišča namenjenega gradnji.
– Občina Cerknica
– Upravna enota Cerknica.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-5/2016
Cerknica, dne 22. septembra 2017
Marko Rupar l.r.
