Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na20. redni seji dne 18. 9. 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Bukovje – Ap 1497
(podlaga in predmet za OPPN)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje razpršene poselitve Bukovje, Ap 1497 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., pod št. projekta PA-1605.
(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14 in 43/16; v nadaljevanju: OPN).
(3) Na območju OPPN se določijo merila in pogoji za enostanovanjsko stavbo ali stavbo, namenjeno kmetijski dejavnosti s pripadajočimi stavbami in infrastrukturo ter način sanacije obstoječih ureditev na parceli obstoječega objekta.
(1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (oznaka: FZ) je razmerje med zazidano površino (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(3) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju/mansardi, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je všteta tudi višina kapne lege.
(4) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.
(5) Mansarda (oznaka: M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu največ 0,8 m.
(6) Parcela objekta oziroma parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
(7) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela z odlokom tudi grafični del ter priloge.
(2) Vsebina odloka določa:
1. opis prostorskih ureditev,
2. območje urejanja,
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela,
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
11. obveznosti udeležencev graditve objektov,
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
1. Območje OPPN
2. Situacija M 1:500, 250, 200.
(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.
(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljskega poročila za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno izdelati, zato ni predmet obveznih prilog.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Območje OPPN se nahaja na območju razpršene poselitve Bizeljskega in se izdela za območje enote urejanja prostora Ap 1497 v prostorski enoti z oznako PREN 03 in zajema zemljišče na parc. št. 783/3 k.o. Bukovje.
(2) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.
(1) Območje OPPN se nahaja v gričevnatem vinogradniškem območju na prisojni legi, s pogledom v dolino Bizeljskega s cerkvijo v veduti. Širše območje Bizeljskega, še posebej območje Bukovja, kjer se nahaja območje OPPN, je prepoznano kot vinogradniško območje s potencialom turizma, potrebno sanacije. V krajini vinogradov je pogost pojav razpršene gradnje objektov, ki se uporabljajo tudi za stalno bivanje in so oblikovno neprimerni in zelo raznoliki, tako v smislu gabaritov, oblikovnosti fasad, streh, kot tudi uporabi materialov in arhitekturnih elementov.
(2) Na parc.št. 783/3, k.o. Bukovje je bila izgrajena vinska klet na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-608/75-4/5 z dne 21. 11. 1975. Kasneje je bila stavba dozidana, nadzidana in rekonstruirana. Stavba se uporablja za stalno bivanje. Na parceli objekta stoji nadstrešnica in elementi hortikulturne ureditve. Osnovni objekt je viden v strukturi krajine, ni pa izpostavljen z vidika mimoidočega, ker je odmaknjen od prometnic.
(3) Objekt stoji ob makadamski cesti, ki je zgolj dostopna do predmetnega objekta in zalednih zemljišč. Območje je komunalno opremljeno. Ob parceli poteka tematska pohodniška pot.
(4) Območje OPPN leži na zavarovanem območju Kozjanskega parka, drugače pa ne leži na območju drugih varstvenih režimov – ne na območju kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva voda, ogroženih območjih, območju rabe letališča in ne meji na varovalni gozd.
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj:
– zaradi oblikovne sanacije obstoječega osnovnega objekta nadgradnja samo v smislu sanacije objekta – mansarde in strehe zaradi zagotavljanja ustrezne oblikovnosti objekta,
– odstranitev objekta,
– gradnja novega objekta, v primeru odstranitve obstoječega osnovnega objekta.
(vrste objektov glede na namen po klasifikaciji objektov)
(1) Dopustna je gradnja objektov, namenjenih občasnem ali stalnem bivanju, kmetijski dejavnosti s pripadajočimi objekti.
(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
– 11100 Enostanovanjske stavbe, razen dvojčkov,
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, ki so v delu lahko namenjene tudi občasnemu bivanju,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega samo pomožne stavbe, ki so po namenu enake nezahtevnim in enostavnim stavbam, skladno s 13. členom tega odloka,
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski), elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna), komunikacijska omrežja.
Dopustno je stalno ali občasno bivanje ter kmetijska dejavnost.
(vrste objektov glede na zahtevnost)
V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 13. členom tega odloka.
III. MERILA IN POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
(zasnova in ureditvene enote)
(1) Obstoječ osnovni objekt je nepravilne oblike, etažnosti P+M. Objekt z zunanjo ureditvijo je dobro vzdrževan, vendar bistveno odstopa od oblikovnih pogojev OPN, tako po sestavljenem tlorisu in s tem tudi sestavljeni strehi, ki ima različne naklone, s čopi in brez ter s trikotno frčado. V delu ima kolenčni zid. Fasada je različnih intenzivnih barv. Objekt se kot takšen uvršča med objekte negativne razpršene gradnje in je zato potreben sanacije.
(2) Določijo se robni pogoji izhajajoč iz določil za namensko rabo, ki je pretežna v širšem območju t.j. Az (območja razpršene poselitve vinogradniških območij) s prepletom značilnosti SK (površine podeželskega naselja), ker se dopusti obstoječa raba objekta – bivanje, izhajajoč iz obstoječega objekta.
(3) Zasnova je razvidna iz načrta 2 grafičnega dela OPPN »Situacija«. Stavba prikazana v grafičnem delu je kot obstoječa in je simbolne narave.
(lokacijski pogoji in pogoji o velikosti objektov)
(1) Gradnja objektov se lahko izvaja po celotni površini zemljiške parcele, ki je hkrati tudi parcela objekta, z odmikom od severne parcelne meje min. 1,50 m. Lega objekta na parceli objekta mora zagotavljati gradnjo in vzdrževanje na parceli objekta.
(2) Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi le en osnovni objekt:
– ali stanovanjsko stavbo
– ali objekt za kmetijske namene klasificiran kot manj zahteven objekt 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe ali nezahtevni objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost.
(3) Velikost osnovnega objekta je max. zazidane površine 150 m2, etažnosti (K) + P + M s kolenčnim zidom do 0,80 m, maksimalne kote slemena 7,00 m od kote pritličja, ki je lahko nad koto terena pri vhodu dvignjen max. 0,5 m.
(4) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni faktor zazidanosti (Fz) je 0,5.
(pogoji za oblikovanje objektov in površin)
(1) Tipologija zazidave osnovnega objekta:
– enostanovanjske stavbe: samostojne hiše, podeželske hiše, počitniške hiše ali
– tradicionalno ali sodobno oblikovana zidanica, hram, vinotoč ali vinska klet pod pogoji navedenimi v 13. členu tega odloka.
(2) Oblika osnovnega objekta:
– V osnovi tloris podolgovate oblike v smeri plastnic, razmerje stranic min 1:1,2
a) Streha
– Simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°.
– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami na način, da prevladuje videz klasične simetrične dvokapnice.
– Barve kritin morajo biti opečne ali temne barve, drobne strukture. Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).
– Po konceptu dopustnosti dozidave osnovnega objeta v obliki kubusa na način, ki dopušča samostojno izraznost simetrične dvokapnice, se v sklopu sanacije zasnuje severni del objekta z ravno streho, ki je v velikosti do 2/3 dolžine osnovne dvokapnice.
– Čopi in frčade niso dopustni. Osvetlitev mansarde se zagotavlja preko oken na čelni strani ali preko strešnih oken.
b) Oblikovanje fasad
– Material: poleg oken tradicionalnih dimenzij, okenskih okvirjev v videzu lesa, je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov, ki morajo biti tradicionalni (omet, kamen, les).
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki …) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami ipd.)).
– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).
– Prepovedane so velike steklene površine na fasadi. Priporočljivo je, da imajo odprtine erte – okenske fasadne okvirje v kamnu, tolčenem betonu ali lesu. Zunanje žaluzije ali rolete niso dopustne.
– Stavbno pohištvo – okna in vrata naj bodo na fasadi v videzu lesa. Vrata morajo biti polna, lahko s tradicionalnimi dodatki.
(3) Dozidava in nadzidava legalnih objektov mora slediti lokacijskim in oblikovnim pogojem 11. in 12. člena tega odloka. Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon in kritina) ali z ravno streho.
(4) Postavitev zunanjih enot naprav
– Zaradi vizualne izpostavljenosti lokacije postavitev fotovoltaičnega sistema kot dela strehe ali kako drugače vizualno izpostavljenega ni dopustna.
– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na vizualno izpostavljene fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
(5) Uvozi in utrjene površine:
– Na parceli objekta mora biti zagotovljeno najmanj 1 parkirno mesto, ki je lahko na utrjeni površini do parcelne meje ceste – lahko bočno parkiranje ob cesti.
(6) Nepozidane in neutrjene površine
– Ozelenitev samo z avtohtonimi vrstami (prepovedane ciprese, iglavci, tuje grmovnice ipd.), priporočene visokodebelne sadne vrste, brajda kot senčnica (ne več kot 30 m2, lesene pritlične konstrukcije, ozelenjene s trto).
– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora.
– Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov ali preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves v varovalnih območjih infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v 15. členu tega odloka.
(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte)
(1) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
1. majhna stavba, drvarnica oziroma pokrita skladišča za lesna goriva,
2. majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, kot enostaven objekt, površine do 20 m2 (lopa, uta, senčnica – brajda, manjša drvarnica, savna),
3. ograja,
4. podporni zid,
5. mala komunalna čistilna naprava,
6. nepretočna greznica,
7. rezervoar za vodo (samo vkopani),
8. priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
9. objekt za rejo živali, od tega čebelnjak, staja,
10. pomožni kmetijsko gozdarski objekt,
11. objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost,
12. pomožni komunalni objekt.
(2) Na parceli objekta je dovoljeno poleg osnovnega objekta zgraditi en nezahtevni in en enostaven objekt, ki je stavba, vendar samo en objekt iste namembnosti.
(3) Nezahtevne in enostavne stavbe so stavbe, navedene v prvem odstavku tega člena pod točkami 1., 2., 9., 10. in 11.
– Njihovo lego določa 11. člen tega odloka.
– Zidanica, hram, vinotoč ali vinska klet se lahko gradijo le kot osnovni objekt pod pogoji 12. člena tega odloka ali kot enostaven objekt do 40 m2 pod pogoji tega člena.
– Stavbe morajo izkazovati sekundarno funkcijo – manjši gabariti od osnovnega objekta, oblikovno so skromnejše. Uporaba materialov in oblikovanje teh objektov naj izkazuje njihovo pojavno drugačnost.
– Stavbe so pravokotne oblike, pritlične. Oblikovno gre za enostaven – nečlenjen objekt v barvah in materialih pod pogoji enakimi kot velja za osnovni objekt. Strehe morajo biti oblikovno skladne z osnovnim objektom (enak naklon in kritina) ali z ravno streho.
(4) Stavbe iz tretjega odstavka tega člena imajo lahko kletno etažo, ki mora biti v celoti vkopana – etažnost K + P. Takšne stavbe sodijo med manj zahtevne objekte, vendar so po svojem namenu enake enostavnim in nezahtevnim stavbam, zato veljajo enaki vsi ostali gabaritni pogoji, ter vsi oblikovni in lokacijski pogoji kot za nezahtevne in enostavne stavbe iste vrste.
(5) Ograje:
– Medsoseske ograje se lahko postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in pri vzdrževanju ograje ne posega na sosednje zemljišče.
– Ograje so maksimalne višine 1,50 m, zelene ograje (žive meje) lahko tudi do 2,00 m.
– Masivne zazidane ograje niso dopustne.
(6) Podporni zidovi so lahko grajeni le kot nezahtevni ali enostavni objekti max. višine 1 m, obdelani z lokalnimi materiali (kamnite škarpe z vodoravno poudarjeno smerjo …), zidovi višine nad 0,50 m, morajo biti zazelenjeni.
(pogoji za obstoječe objekte)
Obstoječ osnovni objekt je namenjen stalnem bivanju in ga je potrebno oblikovno sanirati – najmanj barva fasade in oblikovnost strehe skladno z določili 12. člena tega odloka. Dopusti se sestavljen tloris, ki pa se nadkrije z enovito simetrično dvokapnico (lahko v delu prirezana na območju bližine vzhodne parcelne meje) brez frčad, lahko s čopom, v mansardi z maksimalnim kolenčnim zidom 0,8 m, maksimalne kote slemena 7,00 m od kote finalnega tlaka pritličja obstoječega objekta. Zaradi zmanjšanja volumna se prostor na severu stavbe oblikuje v smislu dodanega kubusa – predvidi se ravna streha, s tem se poudari enostavnost osnovne strehe simetrične dvokapnice. Objekt se energetsko sanira. Hortikulturna ureditev se usmerja v avtohtone vrste zelenja in oblikovanja narave.
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
(1) Zemljišča za gradnjo objektov so priklopljena na obstoječo infrastrukturo (indirekten dostop do javne ceste, elektrika, vodovod). Kanalizacijskega in telekomunikacijskega omrežja ni.
(2) Prečkanja cest, uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.
(3) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda pa najmanj 2,00 m.
(4) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na obcestnih fasadah objektov.
(5) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
(6) Prometne ureditve, potek komunalnih in energetskih vodov so prikazani na načrtu 2 grafičnega dela OPPN »Situacija«.
(prometna infrastruktura)
(1) Ohranja se obstoječ dostop na parcelo objekta iz LC 024351 Bizeljsko–Bizeljska vas, preko dostopne poti v privatni lasti.
(2) Merila za mirujoči promet določa 12. člen.
Ohranja se obstoječi priključek na vodovodno omrežje.
(1) Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda ne sme ogrožati stabilnost zemljišča in poslabšati stanja voda.
(2) Na širšem območju ni izvedenega javnega kanalizacijskega sistema. Ohranja se obstoječ način odvajanja odpadnih vod v malo čistilno napravo s ponikanjem iztočne vode, ki je locirana izven parcele objekta.
(3) Ohranja se obstoječ način odvajanja meteornih voda v ponikalnico. Lahko se predvidi zbiralnik za vodo. Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi. Obstoječa ponikalnica je locirana izven parcele objekta.
(energetska infrastruktura)
(1) Ohranja se obstoječi priključek na električno omrežje.
(2) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije. Zaradi vizualne izpostavljenosti postavitev fotovoltaičnega sistema kot dela strehe ali kako drugače vizualno izpostavljenega ni dopustna.
(telekomunikacijsko omrežje)
Telekomunikacijskega omrežja v neposredni bližini ni. Dopustna je izvedba priključka na telekomunikacijsko ali informacijsko omrežje.
(zbiranje in odvoz odpadkov)
Zagotovljen je individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnega mesta ob cesti, ki mora biti opremljeno s posodo za odpad po navodilih upravljavca. Odjemno mesto lahko ostane obstoječe.
V. PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI
(parcelacija in prostorski ukrepi)
(1) Območje OPPN predstavlja celotno zemljiško parcelo, ki je hkrati parcela objekta.
(2) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.
VI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA
(ohranjanje kulturne dediščine in narave)
OPPN sega na zavarovano območje Kozjanskega parka sicer pa ne posega na druga območja ohranjanja narave (območje naravnih vrednot, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000), niti na območja varstva kulturne dediščine.
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih voda.
(2) Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, ponikalnice, zbiralnik za vodo.
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Območje stanovanj sodi po veljavnih predpisih med območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
(3) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(4) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(5) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(6) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA
(obramba in varstvo pred nesrečami)
(1) Obramba: Na območju urejanja niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Ukrepi ogroženih območij: Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem območju. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in poslabšano stanje voda.
(3) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,20. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: Glede na namenskost stavb se ne predvideva pojavnost tovrstne nevarnosti.
(požarnovarstvene zahteve)
(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih prometnih površinah.
Stavba namenjena bivanju mora zagotavljati ustrezno osončenost bivalnih prostorov.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.
(zagotavljanje izgradnje infrastrukture)
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja, kot velja za širše območje Bukovja oziroma Bizeljskega. Poseben program opremljanja za ta OPPN se ne izdela.
(obveznosti udeležencev graditve objektov)
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije projekta gradbenih del.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi pred izvedbo ureditev)
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
(vpogled akta in nadzorstvo)
(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor Občine Brežice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-6/2016
Brežice, dne 18. septembra 2017
Ivan Molan l.r.
