Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi 7. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 94/11) je Občinski svet Občine Žiri na 16. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel
Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje ZI 38 – Ob Jezernici
S tem odlokom se, ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žiri (Uradni list RS, št. 1/11, 55/11 – popr., 37/12 – popr., 40/13 – spremembe odloka), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje ZI 38 – Ob Jezernici (v nadaljevanju OPPN), izdelovalca AR projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 8290 Sevnica, izdelanega pod št. 3/16, v digitalni in analogni obliki.
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
I. TEKSTUALNI DEL
II. GRAFIČNE PRILOGE.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) se nahaja na vzhodnem delu naselja Žiri in zajema enoto urejanja prostora z oznako ZI 38, s podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine namenjene samo bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo dnevnim potrebam prebivalcev v teh območjih. Območje OPPN je na severni in vzhodni strani omejeno z obstoječo pozidavo, na južni strani z odprtim meteornim odvodnikom in kmetijskimi površinami in na zahodni strani z javno cesto.
Velikost območja prostorske ureditve znaša cca 1614,00 m2.
Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je zemljiški kompleks s parc. štev. 920/11, 920/23 in 920/25 k.o. Žirovski vrh.
Izven območja OPPN bo potekala izvedba priključitve območja na električno, kanalizacijsko, vodovodno in cestno omrežje.
III. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost
– storitvena dejavnost za potrebe podjetništva (mirna pisarniška dejavnost) ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, tako da stanovanjska dejavnost ni motena.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– oporni zidovi, ograje,
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov.
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.
Objekti:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč, vodnih zemljišč, upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Ker vsebina posameznih stanovanjskih objektov ni natančno definirana, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta, ustrezno število parkirnih mest, ustrezni odmiki od sosednjih zemljišč, vodnih zemljišč, upravljavcev prometnega in energetskega omrežja. Tloris stanovanjskega objekta se zasnuje tako, da je dolžina daljša od širine objekta in sicer, da je razmerje med dolžino in širino objekta večja ali enaka 1:1,2;
– vertikalni gabarit: največja dopustna etažnost je klet+pritličje+1, nadstropje+mansarda ali podstrešje (K+P+1N+M). Kolenčni zid v mansardi naj ne presega višine 2,20 m. Največja dopustna višina stavbe (sleme) naj ne presega 14,00 m nad okoliškim terenom. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je največ 10,00 m;
– kota pritličja: kota pritličja stanovanjskih hiš se izvede z varnostnim nadvišanjem 50 cm nad koto Q100 in hkrati vsaj 20 cm nad okolico objekta:
– na parc. št. 920/23 k.o. Žirovski vrh – objekt: št. 1: kota pritličja vsaj 499,50 mn.v.
– na parc. št. 920/23 k.o. Žirovski vrh – objekt št. 2: kota pritličja vsaj 499,20 mn.v.
– na parc. št. 920/11 k.o. Žirovski vrh – objekt št. 3: kota pritličja vsaj 498,30 mn.v.
– konstrukcija: montažna ali klasično zidana;
– streha: v osnovi simetrična dvokapnica, s smerjo slemena po daljši stranici. Naklon strešine 38º–45º z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče ali sive barve (usklajena s kritino okoliških objektov). Dopustna je izvedba ravne strehe katere površina ne sme presegati 15 % celotne površine strehe;
– fasada: dovoljuje se sodoben arhitekturni pristop pri oblikovanju zunanjščine objektov, vendar naj v masah in formi sloni na tradiciji lokalnega stavbarstva, tako, da objekti ne bodo negativno vplivali na kvaliteto prostora. Finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v beli barvi oziroma svetlih, pastelnih tonih in v tradicionalnih materialih. Dovoljena izvedba balkonov in lož;
– oblikovanje odprtin: odprtine v fasadi naj bodo pokončno podolgovate. Lahko tudi vzdolžno podolgovate, tako, da bodo v skladu s celotnim izgledom fasade;
– osvetlitev mansarde: dopustna so strešna okna ali frčade. Možna je izvedba pravokotnega izzidka v centralni osi daljše stranice, kritega z dvokapnico, ki ima sleme pravokotno na glavno sleme hiše ali sodobne izvedbe in kritega z ravno streho;
– zunanja ureditev parcele: dovozni priključki do objektov bodo izvedeni iz javnih poti. V OPPN dovozi na parcelo niso točno definirani, ker se bodo prilagajali glede na postavitev objekta na zemljiško parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi celotnega območja je možna tudi gradnja škarp, podpornih zidov in ograj med posameznimi zemljiškimi parcelami na parcelno mejo, kadar to narekuje konfiguracija terena ali geološko mnenje, razen ob javni cesti, kjer škarpa, podporni zid in ograja ne smejo posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Gradbeno inženirski objekti
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, postavitev cestne in urbane opreme (oporni zidovi, ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
Prometno omrežje:
Območje OPPN za območje ZI 38 – Ob Jezernici se preko cestnih priključkov priključujejo na severozahodnem delu na kategorizirano lokalno cesto LZ499031 parc. št. 854/25 k.o. Dobračeva in ob severovzhodnem delu preko javnega dobra na kategorizirano javno pot JP499031 parc. št. 1266/2, 1266/8 k.o. Žirovski vrh. Dostopna cesta, ki poteka po parceli št. 920/25 k.o. Žirovski vrh se zgradi, uredi odvodnjavanje in asfaltira na lastne stroške.
Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje na cesto. V sklopu manipulativnih površin stanovanjskega objekta je potrebno zagotoviti najmanj 2 parkirni mesti.
Kanalizacijsko omrežje:
Na območju je možna priključitev na javno kanalizacijo, pod pogoji soglasja za priključitev, katerega bo na zahtevo investitorja izdelal upravljavec javnega vodovoda. Graditev kakršnegakoli objekta nad kanalom javne kanalizacije ni dovoljena. Minimalni odmik objekta od fekalnega ali meteornega kanala javnega kanalizacijskega omrežja mora znašati 1,50 m.
Fekalna kanalizacija:
Na obravnavanem območju OPPN je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje Ø200, ki omogoča priključitev stanovanjskih objektov na javno kanalizacijo. Fekalne vode je potrebno odvajati v javno kanalizacijo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08).
Meteorna kanalizacija:
Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se predvidi meteorna kanalizacija. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oziroma v vodotoke, zato je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževanje meteornih vod oziroma zadrževalne bazene, prepustne povozne površine in podobne rešitve. Meteorne vode je potrebno voditi v odprt odvodnik na tem območju.
Vodovodno omrežje:
Na območju je možna priključitev na javno vodovodno omrežje, pod pogoji soglasja za priključitev, katerega bo na zahtevo investitorja izdelal upravljavec javnega vodovoda.
Oskrba novih objektov bo možna preko izgrajenega javnega vodovoda.
Odvzemno mesto za vodovodni priključek za območje opremljanja OPPN določi upravljalec javnega vodovoda na podlagi terenskega ogleda. Od priključka na obstoječi javni vodovod do mesta postavitve hidranta (severni vogal parcele št. 920/11 k.o. Žirovski vrh) se vgradi PE-HD vodovodna cev dimenzije 90 mm (3«). Odvzemno mesto za posamezni hišni priključek se izvede na parceli št. 920/11 k.o. Žirovski vrh v oddaljenosti do 1,00 m od hidranta. Do vodomernega jaška na posamezni stavbni parceli se povleče vodovodna cev PE-HD dn 32 v zaščitni cevi. Standardni PVC vodomerni jašek se vgradi na vogalu parcele in sicer v maksimalni oddaljenosti 1,50 m od ceste. V vodomerni jašek je potrebno vgraditi vodomer ustreznih dimenzij. 0,30 m nad zaščitno cevjo je potrebno položiti opozorilni trak. V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine.
Električno omrežje:
Na obravnavanem območju čez parcelo 920/11 k.o. Žirovski vrh poteka zgrajen NN nadzemni elektroenergetski vod, ki se odstrani in prestavi. Energija za napajanje objektov v območju urejanja bo zagotovljena iz transformatorske postaje TP ŽIRI RAKULK 1976.
Od mesta priključitve na NN omrežje na parceli št. 920/26 k.o. Žirovski vrh pa do posameznih objektov, oziroma elektro omaric se izvede priključni NN električni kabel.
Na območju OPPN ni zgrajena javna razsvetlitev.
TK omrežje:
Območje urejanja se priključi na obstoječe TK omrežje. Priključna točka je na obstoječi telekomunikacijski trasi na zahodnem delu predmetnega OPPN-ja. Po zemljiščih območja potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave, katere je potrebno pred pričetkom del označiti in ustrezno zaščititi v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljalca vodov. Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev objektov na javno telekomunikacijsko omrežje omogočiti upravljalcu TK omrežja, izvedbo telekomunikacijskega omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop tangiranih zemljišč in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
KKS omrežje:
Na območju OPPN-ja je umeščeno omrežje KKS in je možna priključitev nanj, pod pogoji pristojnega upravljavca omrežja.
Pri križanju predvidene gradnje in vodov KKS je potrebno vode ustrezno mehansko zaščititi.
Odpadki:
Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
V območju OPPN-ja je na posamezni parceli možna ureditev hišnih kompostnikov za kompostiranje bioloških odpadkov iz gospodinjstev za posamezni objekt. V primeru, da lastnik parcele tega ne želi, se v okviru prostora za komunalne odpadke določi prostor za tipsko posodo bioloških odpadkov.
Prevzemno mesto za komunalne odpadke je za objekta na parceli 920/23 k.o. Žirovski vrh na robu te parcele (ob uvoznih priključkih) ob Jezerski ulici. Za objekt na parceli št. 920/11 k.o. Žirovski vrh pa je prevzemno mesto na parceli 920/25 k.o. Žirovski vrh ob cesti Pod Griči.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Žiri.
V. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Ohranjanje kulturne dediščine:
Območje, predvideno za pozidavo individualnih stanovanjskih hiš s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven ediventiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.
Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor na posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11 in 24/13).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Varstvo voda:
Pri načrtovanju območja OPPN je potrebno upoštevati smernice MOP, Direkcija RS za vode, Oddelek območja zgornje Save.
Ureditveno območje se nahaja ob neimenovanem vodotoku, ki je vodotok 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 2. reda je 5,00m od meje vodnega zemljišča.
Za območje Občine Žiri je bila izdelana strokovna podlaga z naslovom »Hidrološko hidravlična analiza in izdelava poplavnih in erozijskih kart za izvrana območja Občine Žiri«, ki jo je izdelal: IZVO-R d.o.o., Ljubljana, št. projekta F94-FR/13, junij 2014. Ureditveno območje leži v poplavnem območju in sicer razredih srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti.
Za območje OPPN-ja se je izdelal »Hidrološko hidravlični elaborat OPPN ZI 38 – Ob Jezernici«, ki ga je izdelal Geoforma Bojana Božiček s.p., Ljubljana, št. projekta HH-75-2016, oktober 2016. Za gradnjo predvidenih objektov v razredu majhne in preostale nevarnosti se izvedejo omilitveni ukrepi. Kota pritličja predvidenih stanovanjskih hiš se izvede z varnostnim nadvišanjem 50 cm nad koto Q100 in hkrati vsaj 20 cm nad koto okolice objekta. Na vstopnih inštalacijah v objekt naj bodo protipovratni ventili, vsi preboji skozi temeljno ploščo naj bodo 100 % zatesnjeni, hidroizolacija objekta vsaj 20 cm nad tlemi izvedena brezhibno. Dovozna cesta na zemljišču s parc. št. 920/25 k.o. Žirovski vrh se na priključku na s cesto Pod griči dvigne na višino obcestnega robnika (npr. ležeči policaj), da poplavna voda s ceste Pod griči ne bo zatekala po dostopni poti na območje OPPN. Meteorne vode iz območja bodo speljane v odprt meteorni odvodnik. Predvideni stanovanjski objekti bodo zmanjšali retencijske površine ob primeru nastopa visokih voda s povratno dobo 100 let. Izravnalni ukrep se izvede z vgradnjo cistern za zbiranje meteornih vod. Lastno poplavno varnost objekta investitorji zagotovijo z izvedbo varovalnih in upoštevanjem varstvenih ukrepov kot so: evakuacija materialnih dobrin iz spodnjih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi(otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave.
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/5) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list. RS, št. 98/15).
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Odtok iz utrjenih povoznih in parkirnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako, da ne bo prihajalo do osneževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv, katerega velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je skladna s standardom SIST EN 858-2.
Do izgradnje meteorne kanalizacije na širšem območju predvidenega OPPN se meteorne vode iz strešin in manipulativnih površin zbirajo v cevnem zadrževalniku, višek pa se odvaja v odprt meteorni odvodnik skladno z geološkim mnenjem.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor DRSV.
Ohranjanje narave:
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON – UPB2, 61/06 – Zdru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/11), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v eleboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevani objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2013 (izdelala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO) Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO)) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Zaščitni ukrepi:
Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v bližini neimenovanega potoka.
Gradnja objektov je predvidena delno v razredu majhne nevarnosti in delno v razredu preostale nevarnosti. Za območje OPPN-ja se je izdelal »Hidrološko hidravlični elaborat OPPN ZI 38 – OB JEZERNICI«, ki ga je izdelal Geoforma Bojana Božiček s.p., Ljubljana, št. projekta HH-75-2016, oktober 2016. Za gradnjo predvidenih objektov v razredu majhne in preostale nevarnosti se izvedejo omilitveni ukrepi. Kota pritličja predvidenih stanovanjskih hiš se izvede z varnostnim nadvišanjem 50 cm nad koto Q100 in hkrati vsaj 20 cm nad koto okolice objekta. Na vstopnih inštalacijah v objekt naj bodo protipovratni ventili, vsi preboji skozi temeljno ploščo naj bodo 100 % zatesnjeni, hidroizolacija objekta vsaj 20 cm nad tlemi izvedena brezhibno. Dovozna cesta na zemljišču s parc. št. 920/25 k.o. Žirovski vrh se na priključku na s cesto Pod griči dvigne na višino obcestnega robnika (npr. ležeči policaj), da poplavna voda s ceste Pod griči ne bo zatekala po dostopni poti na območje OPPN. Meteorne vode iz območja bodo speljane v odprt meteorni odvodnik. Predvideni stanovanjski objekti bodo zmanjšali retencijske površine ob primeru nastopa visokih voda s povratno dobo 100 let. Izravnalni ukrep se izvede z vgradnjo cistern za zbiranje meteornih vod. Lastno poplavno varnost objekta investitorji zagotovijo z izvedbo varovalnih in upoštevanjem varstvenih ukrepov kot so: evakuacija materialnih dobrin iz spodnjih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi(otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave.
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu parcele in uporabiti za ureditev parcele po končani gradnji.
Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99 in 97/03). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klančina za dostop funkcionalno oviranim osebam naklona 1:15.
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
Velikost gradbene parcele se določi tako, da se na gradbeni parceli opredelijo površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje.
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN je določena z gradbenimi parcelami. Velikost gradbenih parcel:
– parcela št. 920/23 k.o. Žirovski vrh je velikosti 943.00 m2. Na njej sta določeni dve gradbeni parceli velikosti:
– parcela št. 1 velikosti 490,00 m2
– parcela št. 2 velikosti 453,00 m2
– parcela št. 3 – parcela št. 920/11 k.o. Žirovski vrh je velikosti 525,00 m2
– parcela št. 4 – parcela št. 920/25 k.o. Žirovski vrh je velikosti 146,00 m2 – cesta.
Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po načrtu parcelacije z večjim ali manjšim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah. Za manjši odmik si je potrebno pridobiti soglasje mejaša. Zagotovljeni morajo biti odmiki od vodnih zemljišč, prometnega in energetskega omrežja;
– za horizontalni gabarit: vsebina posameznih predvidenih objektov bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah;
– za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije vendar naj ne presega višine 3,00 m. Kolenčni zid v mansardi naj ne presega višine 2,20 m;
– za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo za gradnjo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
– dovoljena je združitev uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji;
– dovoljena je združitev in delitev gradbenih parcel;
– v primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradi en samostojni objekt. Pri umestitvi objekta, glede na novo parcelo, se upošteva smiselna umestitev v prostor;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
OPPN je stalno na vpogled na Občini Žiri in na Upravni enoti Škofja Loka
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.
Ta odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35000-0002/2016-8
Žiri, dne 21. septembra 2017
Janez Žakelj l.r.
