Na podlagi 60. in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 – odl. US) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 – uradno prečiščeno besedilo) ter na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 – uradno prečiščeno besedilo – Statut MOSG-UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 30. redni seji dne 11. 10. 2017 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu »Katice«
I. SPLOŠNE DOLOČBE (UVODNE DOLOČBE)
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve ZN Katica (v nadaljevanju SD ZN), ki ga je izdelal Urbis d.o.o. Maribor, Partizanska ul. 3, pod številko naloge 2017-ZN-004.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z SD ZN)
S SD ZN se načrtuje gradnja večstanovanjskih objektov s pripadajočimi prometnimi, komunalnilnimi, energetskimi in ostalimi ureditvami.
(vsebina in sestavni del SD ZN)
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Katica v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje SD ZN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter obveznosti investitorjev.
Sestavni del SD ZN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.
Območje sprememb in dopolnitev ZN leži v jugovzhodnem delu mesta Slovenj Gradec, natančneje v stanovanjski soseski Polje, južno od Celjske ceste.
Območje sprememb in dopolnitev ZN »Katica« zajema parcele znotraj funkcionalne enote F4 in C3, po veljavnem odloku ter obsega:
– k.o. Slovenj Gradec (850) št.: del 777/1, 772/1, 772/2, del 778/6, 774/2, del 774/1, 775, 784, del 786/3, del 785/6, 785/3, 786/2, 786/1, 785/1, 787, 1031.
Velikost območja je cca 9692 m².
Na parcelah št. 772/1, 772/2, 785/1, 786/1, 786/2, k.o. Slovenj Gradec (850) se nahajajo obstoječi objekti, ki so namenjeni rušitvi.
Na parceli št. 774/2 se nahaja obstoječi objekt, ki se ga lahko poruši ali prenovi.
Osnovna namenska raba: stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja.
Podrobnejša namenska raba: površine za stanovanja in površine za centralne dejavnosti (poslovne, storitvene, trgovske) ter stanovanja.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Ureditveno območje sprememb in dopolnitev ZN se nahaja v južnem delu naselja Slovenj Gradec. Poselitev in pozidanost območja je gosta, prometna dostopnost je dobra. Predstavlja del območja, ki je namenjeno stanovanjem v obliki večstanovanjsih objektov v kombinaciji s storitvenimi, poslovnimi in trgovskimi dejavnostmi. V neposredni bližini so tudi zelene površine in športni objekti.
Območje leži ob državni cesti št. 1423 – Celjska cesta, med Ronkovo in Maistrovo ulico. Sodi v prostorsko enoto Polje.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
V območju ZN so dopustni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov, vključno z dozidavo, gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– rekonstrukcija objektov in naprav,
– funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije, energetske sanacije,
– gradnja in rekonstrukcija objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
– rušitve,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objektov in druga pripravljalna dela.
(dopustni objekti in dejavnosti)
V območju OPPN so dopustni naslednji objekti in dejavnosti v skladu z veljavno Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena
– Večstanovanjske stavbe
Enostavni objekti:
– Majhna stavba
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Kolesarska pot, pešpot,
– Pomožni komunalni objekt
Nezahtevni objekti:
– Majhna stavba
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograje
– Podporni zid, samostojno parkirišče.
Dopustne dejavnosti: trgovske, poslovne, storitvene.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Zazidalna zasnova je opredeljena ob dovozni cesti, kjer sta načrtovana dva večstanovanjska objekta z zunanjo ureditvijo in parkirišči.
(2) Določeno je območje pozidave, ki ga predstavlja gradbena meja (GM) to je linija (črtkana črta), ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost. Znotraj območja pozidave se lahko načrtuje objekt manjše in drugačne tlorisne oblike, prav tako nižje etažnosti. Gradbeno mejo lahko presegajo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.
(3) Z območjem podzemne etaže, garaže (črtkana črta- magenta) je določeno območje kletne etaže, garaže, parkirišč pod načrtovanimi večstanovanjskimi objekti, ki se lahko načrtujejo za vsak objekt posebej, lahko pa je načrtovano enotno tako, da sta kletni etaži med seboj povezani, z enim ali več uvozi in izvozi, kar se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji. Označeni uvoz in izvoz v kletno etažo/garažo na kartografskih situacijah je načelen, natančneje se določi v projektni dokumentaciji.
(4) Zelene površine so umeščene na lastniških parcelah.
(tipologija zazidave, tlorisni, višinski gabariti in etažnost)
Tipologija zazidave:
Predvideni sta večstanovanjski stavbi, v kartografskih prilogah označeni s številkami 1 in 2. S številko 3 je označen obstoječi objekt. Večstanovanjska objekta sta načrtovana kot pravokotna objekta vzporedna z dovozno cesto.
Tlorisni gabariti in zmogljivost objektov:
Natančni tlorisni gabariti stavb se določijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju območja pozidave, zmogljivosti objektov in dovoljenimi višinskimi gabariti.
Dovoljena je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z 8. in 14. členom odloka.
V objektih so načrtovana stanovanja, ki se lahko v pritličju dopolnjujejo z dopustnimi dejavnostmi iz tega odloka.
Objekt 1
Večstanovanjski objekt ima pravokoten tloris velikosti cca 56,70 m x 19,10 m, etažnosti K+P+4 (klet, pritličje, 4 nadstropja), streha je ravna. Objekt se lahko gradi v več samostojnih in zaključenih fazah.
Dostop do objekta poteka po obstoječi dovozni cesti s priključkom na Celjsko cesto. Parkiranje je zagotovljeno v kletni etaži, garaži, ob objektu na nivoju na severu območja ter severno, preko Celjske ceste, ob križišču.
V objektu je načrtovanih približno 58 stanovanj, za kar je potrebnih 58 parkirnih mest, po kriteriju 1 PM/stanovanje. Načrtovanih je 77 PM.
Objekt 2
Večstanovanjski objekt leži na vzhodni strani dovozne ceste, na parcelni številki 786/11 in 786/2, k.o. Slovenj Gradec (850).
Zasnova obravnava dva objekta, ki sta staknjena skupaj, tako da nastane en objekt z vmesno dilatacijo. Objekt je etažnosti K+P+4 (klet, pritličje in 4 nadstropja), približnih dimenzij 13,00 m x 46,20 m. Objekta se lahko gradita v več samostojnih in zaključenih fazah.
V objektu je načrtovanih približno 23 stanovanj.
Parkiranje za stanovalce je načrtovano v kletni etaži, garaži, na parcelah št. 785/1 in 787 ter na dodatnem parkirišču na južnem delu. Potrebnih je 23 PM, pri izračunu 1 PM/stanovanje.
Objekt 3
Objekt z oznako številka 3 je obstoječi večstanovanjski objekt, etažnosti P+1. Objekt ostaja v stanovanjski funkciji, možna so vsa vzdrževalna dela in možno ga je rekonstruirati. Zunanje površine okrog objekta so namenjene parkiranju stanovalcem, zelenim površinam, zasaditvi.
Višinski gabariti, etažnost:
Etažnost objektov je maksimalno:
– K+P+4 (klet, pritličje, 4 nadstropja).
Dovoljena je izgradnja izhoda na streho.
(pogoji za oblikovanje objektov)
Fasade stavb morajo biti zasnovane v belih, svetlih, pastelnih barvah, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen, drugo.
Strehe stavb so lahko dvokapne, enokapne ali ravne (lahko tudi pohodne) ter njihova kombinacija.
Nadstreški morajo biti oblikovani tako, da se oblikovno in estetsko ujemajo s stanovanjskim objektom.
Klimatske naprave na fasadah je potrebno načrtovati in namestiti tako, da ne bodo vidne in s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega okolja.
(pogoji za ureditev zunanjih površin)
Podrobnejše ureditve zelenih površin so prikazane v kartografskem delu. Zelenice se nahajajo v okviru zemljiških parcel ob objektih. Natančnejše oblikovanje zunanjih površin se določi v projektni dokumentaciji.
Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste.
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
Parcelacija zemljišč, ki je določena v kartografskem delu list številka 5.1 Načrt parcelacije, je načelna, prilagodi se zazidalni zasnovi in velikosti stavb, ki bo natančneje opredeljena v projektni dokumentaciji.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
Na območju sprememb in dopolnitev ZN, razen na prometnih površinah, je dovoljeno postaviti ali urediti enostavne in nezahtevne objekte v skladu z 8. členom tega odloka. Ograje in podporni zidovi se lahko postavijo do sosednje parcele, s soglasjem lastnika sosednje parcele tudi na mejo. Ostali nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavijo 1,5 m od sosednje parcele, s soglasjem lastnika sosednje parcele tudi bližje, razen ob dovoznih cestah, kjer je odmik od ceste določen z območjem pozidave.
Na celotnem območju sprememb in dopolnitev ZN je dopustna gradnja pomožnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili tega odloka.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
(splošni pogoji za prometno urejanje)
Splošni pogoji za ureditev prometa
Vse dovozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske steze in poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda.
Pločniki ob posameznih cestah so višinsko ločeni od vozišča z dvignjeno obrobo iz robnikov.
Kinematični elementi v križiščih morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3-osnemu vozilu.
Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb.
Možna je fazna izvedba, vendar mora vsaka faza predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto.
(priključevanje na javno cestno omrežje)
(1) Za potrebe predmetne pozidave je potrebno zgraditi dostopno cesto v trasi obstoječe ceste s priključevanjem preko obstoječega priključka na državno cesto R1-227, odsek 1423 (Celjska cesta). Obstoječi cestni priključek je potrebno rekonstruirati v skladu s pogoji upravljavca.
(2) Dovozna cesta se izvede v dolžini približno 150 m, širina vozišča je 6,0 m (2 x 3,0 m), predvidi se ureditev obojestranskega peš prometa, delno kot pločnik, delno v sklopu funkcionalnih zemljišč pred objekti in ob parkiriščih.
(3) Vse povozne (voziščne) površine, parkirišča in pločniki morajo biti izvedeni v protiprašni izvedbi (asfalt) ter dimenzionirane za prevoz tipičnega tovornega vozila (3-osni kamion).
(dovoz intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil)
Dovoz intervencijskim, dostavnim in komunalnim vozilom je zagotovljen preko obstoječih in predvidenih cestnih površin, ki morajo biti dimenzionirane za prevoz interventnih vozil.
(1) Za potrebe načrtovane pozidave se uredijo nivojska parkirišča za osebna vozila stanovalcev, obiskovalcev ter vozila invalidnih oseb. Zagotoviti je potrebno minimalno 1 PM/stanovanje.
(2) Parkiranje za objekt 1 se zagotovi v kletni etaži, garaži in na severni strani objekta na parcelah št. 777/1-del, 772/1-del, 777/2-del, vse k.o. Slovenj Gradec, kjer je načrtovanih 22 PM. Severno od Celjske ceste na parceli št. 1031 k.o. Slovenj Gradec je načrtovanih 24 PM.
(3) Parkiranje za objekt št. 2 se zagotovi v kletni etaži, garaži, severno od objekta, na parcelah št. 785/1-del, 787-del, kjer je načrtovanih 17 PM ter južno od objekta 2, kjer je načrtovanih še 15 PM.
(4) Dovozi do parkiršč so iz predvidene dovozne ceste oziroma preko obstoječega priključka na Celjsko cesto. Na parkiriščih je dopustna postavitev elementov za kontroliran dostop.
(5) Ob parkiriščih na zelenicah se zasadijo drevesa, kjer je to možno in, kjer ne ovirajo preglednosti zaradi odvijanja prometa.
(6) Dopustna je gradnja enotne garaže, podzemne etaže (znotraj območja črtkane črte-magente) za oba objekta skupaj s skupnim ali ločenimi uvozi, pod pogojem, da se zagotovi dovoz do ostalih objektov, ki jih napaja dovozna cesta.
Na območju načrtovane zazidave se kolesarski promet vodi po vozišču. Ob Celjski cesti je predvidena ureditev kolesarskih poti.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV KOMUNALNE, ENERGETSKE IN ELEKTRONSKO KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
(splošni pogoji za komunalno urejanje)
Splošni pogoji
Predvideno zazidavo je možno priključiti na obstoječe infrastrukturno omrežje, ki se rekonstruira v skladu s smernicami nosilcev urejanja prostora. Pred načrtovanjem in izvedbo je potrebno s pristojnimi upravljavci infrastrukture na terenu določiti natančno lego posameznih vodov. V SD ZN so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, izdelani skladno s tem načrtom. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, način priključevanja), ki so usklajena s posameznimi upravljavci infrastrukture.
(1) Predvidena zazidava se priključi na obstoječo vodovodno omrežje dimenzije DN 100. Priključki se izvedejo za vsako odjemno mesto posebej.
(2) Dimenzije cevi in priključkov se podrobneje obdelajo v projektni dokumentaciji.
(odvajanje padavinskih, komunalnih ter tehnoloških odpadnih vod)
(1) Za odvod odpadnih vod iz obravnavanega območja se predvidi ločen sistem kanalizacije.
(2) Komunalne odpadne vode iz območja se z kanalizacijskim sistemom navežejo na obstoječi kanalizacijski sistem v Celjski in dovozni cesti, ki je navezan na CČN Slovenj Gradec.
(3) Padavinske vode iz streh in utrjenih površin ob objektih se vodijo v obstoječo meteorno kanalizacijo.
(4) Odvod padavinskih vod s parkiršč in manipulativnih površin je potrebno načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika. Predvidi se vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) V neposredni bližini in na območju se nahaja elektroenergetsko omrežje in TP v upravljanju Elektra Celje d.d. Pred pričetkom del oziroma nadaljnjim načrtovanjem je potrebno določiti natančno lego in zagotoviti ustrezno zaščito oziroma prestavitev.
(2) Vsa dela se izvajajo v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami (Elektro Celje d.o.o., št. 317/17 – E, Celje, avgust 2017) in v skladu s smernicami ter pogoji upravljavca.
(3) Predvideni objekti se bodo napajali iz obstoječe TP Katica PTC 545. Do bodočih odjemalcev se zgradi ustrezno NN omrežje.
(TK in druga kabelska omrežja)
(1) Na območju se nahaja obstoječe distribucijsko komunikacijsko omrežje.
(2) Za potrebe kabelsko operacijskih sistemov se predvidi položitev ločene kabelske kanalizacije z ustreznimi jaški, ki se naveže na obstoječi sistem. Do posameznih objektov se predvidi priključno cev. Kabelska kanalizacija se v glavni cesti izvede kot dvocevna DN 110, do objektov vsaj enocevno DN 110.
V Celjski cesti je zgrajen distribucijski plinovod. Za oskrbo predvidenih objektov se zgradi ustrezen plinovod s priključki do posameznega objekta.
(1) V skladu s študijo razvoja daljinskega ogrevanja se predvideni objekti navežejo na sistem daljinskega ogrevanja.
(2) Možna je tudi kombinacija daljinskega ogrevanja in alternativnih virov ogrevanja. Priključitev se izvede za vsakega uporabnika ločeno v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi s tega področja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.
Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavano območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo. Vsi ukrepi morajo biti predvideni na podlagi študije in ob upoštevanju obremenitve državne ceste v 20-letnem planskem obdobju. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja. Ukrepi se opredelijo v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje sprememb in dopolnitev ZN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
30. člen
(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)
(1) Območje sprememb in dopolnitev ZN leži izven vodovarstvenega območja zajetij pitne vode.
(2) Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je potrebno upoštevati naslednje:
– Vse odpadne komunalne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter ločeno za odpadne komunalne in padavinske vode.
– Čiste padavinske vode je treba prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa vsaj 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa voditi razpršeno po terenu tako, da ne bo povzročeno plazenje, erozija tal in, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti.
– Odpadne vode s cest in manipulativnih površin morajo biti obvezno speljane po vodotesnem sistemu preko lovilcev olj.
– Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij se predvidi na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Potrebno je predvideti zadrževanje le-teh z zatravitvami, travnimi ploščami, zadrževalnimi bazeni ipd.
– Pri odvajanju in čiščenju padavinskih in odpadnih komunalnih voda je potrebno upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo to področje.
– Investitor si mora po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje.
(1) Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Dostop za komunalna vozila je zagotovljen po vseh javnih dostopnih cestah.
(varstvo naravne dediščine)
Na območju SD ZN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območje urejanja meji enota kulturne dediščine: Slovenj Gradec – Hiša Celjska 29 EŠD 15059.
(2) V neposredni bližini enote kulturne dediščine je predvidena ureditev parkirišča. Z vidika varstva kulturne dediščine ureditev parkirišča ni problematična, predlagamo pa zasaditev parkirišča na način, kot je to predvideno na nasprotni strani.
(3) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:
– v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;
– ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke;
– za vsak poseg v enoto registrirane kulturne dediščine je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v enoto kulturne dediščine se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo in spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa zemeljska dela, ki se ne štejejo za gradnjo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Območje SD ZN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavna ogroženost, visoki nivoji podzemnih voda, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem ureditvenem območju SD ZN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(4) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče skladno z veljavnimi predpisi.
Varstvo pred požarom
(1) Območje SD ZN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika.
(2) Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
– širjenjem požara na sosednje objekte,
– nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
– evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
– napravami za gašenje in dostopom gasilcev.
(3) Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.
(4) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(5) Za SD ZN bodo požarni ukrepi opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(6) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja SD ZN in njene okolice. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3-osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
SD ZN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Izgradnja stanovanjskih objektov se bo izvajala v etapah skladno s potrebami investitorja. Vsaka etapa mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
(odstopanja glede novogradenj)
(1) Na grafičnih prilogah so z gradbeno mejo (črtkana črta), to je območje pozidave, zarisani načelni tlorisi stavb. Glede na zasnovo pozidave in stavb se zarisana parcelacija spremeni in prilagodi zasnovi, opredeljeni v projektni dokumentaciji.
(2) Dovoljena so odstopanja od gradbene meje:
– objekt lahko presega gradbeno mejo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, nastopne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.
(odstopanja glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)
Na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju, v kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta SD ZN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljeni pogoji in mnenja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora.
X. OSTALI POGOJI IN OBVEZNOSTI ZA IZVAJANJE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZN
(obveznosti investitorjev)
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja sprememb in dopolnitev ZN mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega akta na območju iz 4. člena tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu »Katica« (Uradni list RS, št. 116/00), in sicer na območju funkcionalne enote F4.
(vpogled sprememb in dopolnitev ZN)
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled pri občinski upravi Mestne občine Slovenj Gradec, Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0010/2016
Slovenj Gradec, dne 28. septembra 2017
Mestne občine Slovenj Gradec
Andrej Čas l.r.
