Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/10 – ZKZ-C, 106/10 – popr., 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – sklep US RS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF) ter 3., 8. in 16. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 71/15) je Občinski svet Občine Škocjan na 16. redni seji dne 17. 10. 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje starega jedra Škocjana
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01, 119/02, 75/04, 120/08, 16/09, 49/10 in 47/12) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje starega jedra Škocjana (v nadaljevanju teksta: OPPN).
(2) Ta odlok določa prostorske ureditvene pogoje za prenovo obstoječih in gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in druge infrastrukture na območju OPPN.
(3) OPPN je izdelalo podjetje Savaprojekt d. d. Krško pod št. 14122-00.
(1) OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) | TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK) |
| 1. Opis prostorske ureditve |
| 2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
| 3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
| 4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
| 5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
| 6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
| 7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN |
| 8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
B) | GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA |
| B1 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela planskega akta občine | M 1:5 000 |
| B2 | Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:1 000 |
| B3a | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji s prikazom razredov poplavne nevarnosti | M 1:2 500 |
| B3b | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji s prikazom območij naravnih vrednot in Nature 20000 ter enot kulturne dediščine | M 1:2 500 |
| B4 | Ureditvena situacija s prerezom skozi območje | M 1:1 000 |
| B5 | Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M 1:1 000 |
| B6 | Načrt parcelacije | M 1:1 000 |
C) | POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI TER OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV |
D) | PRILOGE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
| D1 | Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
| D2 | Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju |
| D3 | Strokovne podlage |
| D4 | Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
| D5 | Povzetek za javnost. |
1 Opis prostorske ureditve
1.1 Namen OPPN
(1) Namen izdelave OPPN izhaja predvsem iz potrebe po celoviti ureditvi starega naselbinskega jedra naselja Škocjan. Z OPPN se določi usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoje za njihovo izvedbo.
(2) S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve na območju starega jedra v naselju Škocjan.
(3) OPPN določa prostorsko izvedbene pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, glede velikosti in oblikovanja, pogojev in meril za objekte, glede izvedbe parcelacije, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.
(4) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj za umeščanje objektov in naprav v prostor.
1.2 Območje in meja OPPN
(1) OPPN obravnava del območja naselja Škocjan na desnem bregu Radulje in zavzema območje velikosti ca. 9,1 ha ter je v veljavnem planskem aktu v celoti opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč.
(2) Območje OPPN vključuje naslednje parcele oziroma dele parcel: 1/1, 1/2, 22/3, 22/4, 22/5, 22/6, 23/3, 25, 26/10, 26/11, 26/12, 26/13, 26/2, 26/4, 26/5, 26/7, 26/8, 26/9, 27/1, 27/2, 27/3, 27/4, 27/5, 29/1, 29/4, 31/1, 31/2, 3111/3, 32/1, 32/2, 32/3, 32/6, 32/7, 37/2, 39/4, 39/5, 39/6, 40/4, 40/5, 40/6, 42/12, 42/14, 42/15, 42/16, 42/17, 42/18, 42/19, 43/1, 45/1, 45/2, 45/3, 45/4, 45/6, 45/7, 67/1, 67/3, 74/1, 74/4, 88, 92/1, 92/2, 97/3, 99/2, 99/3, 99/4, 99/5, 100/1, 100/2, 101, 102/1, 102/2, 102/3, 105/3, 105/4, 108/4, 108/6, 108/7, 109/1, 109/2, 109/3, 109/4, 112, 113/3, 116/33, 124/2, 124/3, 124/4, 124/6, 124/7, 133, 1680/5, 1680/6, 1681/5, 1681/6, 1681/7, 1681/8, 1686/5, 1688/1, 3074/1, 3074/2, 3076/2, 3076/4, 3076/5, 3076/7, 3076/8, 3077/1 in 3097/2, vse k. o. Stara vas (1465).
(3) Natančen potek meje območja OPPN je prikazan na vseh grafičnih načrtih.
2 Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Povezave in vplivi prostorske ureditve s sosednjimi območji
(1) Razvoj dejavnosti in načrtovanje urbanističnih ureditev na območju naselja Škocjan kot občinskega središča pozitivno vpliva na širši podeželski prostor ter vzpodbudno deluje na gospodarski in socialni vidik prebivalstva v naselju in v zaledju.
(2) Zahodno in južno od območja OPPN se nahajajo večinoma kmetijska zemljišča in deloma gozd, na vzhodu in severu pa območje meji na vodotok Radulja. Prostorsko se območje povezuje z novejšim delom naselja preko mostu čez Raduljo.
(3) Območje OPPN se povezuje s sosednjimi poselitvenimi območji, predvsem z ostalimi deli naselja Škocjan, in sicer predvsem preko obstoječih javnih prometnic, ki so:
– regionalna cesta II. reda št. 418 (odsek 1200) – smer Zbure;
– regionalna cesta II. reda št. 418 (odsek 1201) – smer Dobruška vas;
– regionalna cesta III. reda št. 674 (odsek 1384) – smer Zavratec;
– lokalna cesta LC 399061 Škocjan–Dolnja Stara vas;
– javna pot JP 899351 in
– javna pot JP 899391.
(4) Preko območja OPPN je načrtovana državna kolesarska povezava (trasa G19) Sevnica–Mokronog–Trebelno–Škocjan–Šmarješke Toplice–Novo mesto.
(5) Del območja, ki je obravnavan v tem OPPN, je opredeljen kot kulturna dediščina.
(6) Neposredni vplivi območja OPPN na samih mejah OPPN-ja na širše območje naselja so:
– ureditev krožišča na regionalni cesti II. in III. reda in rekonstrukcija regionalne ceste II. reda skozi naselje s prehodom v zaledje,
– nova brv preko Radulje za pešce in kolesarje,
– ureditev glavnega trga za potrebe vseh občanov občine,
– prometna povezava na novo lokacijo pokopališča,
– območje zunanjih ureditev območja osnovne šole proti zaledju.
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
(1) Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, razmerja, merila in kvalitete posameznih obravnavanih območij, v katere se umešča določen poseg.
(2) Posegi v prostor morajo vzpostavljati oblikovno celoto na posameznem obravnavanem območju in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
(3) Na območju OPPN se v največji meri ohranja zgodovinska zasnova naselja Škocjan v kulturni krajini. Predviden je notranji razvoj naselja, in sicer gradnja in prenova objektov v smislu energetske sanacije in izboljšanja kvalitete bivanja v stavbah. Nove stavbe povzemajo značilne tipološke vzorce – avtohtono arhitekturo, ki ni podrejena novim materialom in sodobnemu načinu bivanja.
(4) Nove stavbe na območju OPPN, ki jih načrtujemo, ne smejo prevladati nad obstoječim urbanim tkivom, ne glede na to, če je varovano ali če ni varovano.
(5) Z OPPN se načrtuje zgoščevanje poselitve oziroma umeščanje novih objektov in dejavnosti na prosta, še nepozidana stavbna zemljišča.
(6) Pri posegih na objektih kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega zavoda.
(7) V OPPN so prikazani predvsem večji posegi in ureditve, kot so:
– večnamenski objekt;
– športna dvorana;
– parkirna hiša / (pokrito) parkirišče;
– igrišče s tribunami;
– gradnja individualnih stanovanjskih stavb;
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov;
– odstranitve (rušitve) obstoječih objektov;
– spremembe namembnosti;
– krožišče na stiku regionalne ceste II. in III. reda;
– rekonstrukcije obstoječih cest / ulic;
– umestitev krajših povezav cest / ulic;
– ureditev skupnih javnih površin (glavni trg, amfiteater s prireditvenim prostorom, javna parkirišča);
– preureditev javne poti JP 899391 v cono za pešce in kolesarje ali enosmerno cesto, z možnostjo dostopa do obstoječih stavb;
– navezave na zaledje z novo leseno brvjo čez potok Radulja;
– hortikulturna ureditev zelenih površin / parkovnih elementov;
– ureditev obojestranskega avtobusnega postajališča;
– ureditev otroških igrišč in šolskih vrtov (nad in pod osnovno šolo).
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in dopustnih posegov v prostoru
(1) Na območju OPPN-ja je dopustno prepletanje storitvenih, oskrbnih, upravnih, zdravstvenih, trgovskih, vzgojnih, kulturnih, verskih, poslovnih dejavnosti in dejavnosti bivanja, skladno z vrstami objektov glede na namen. Dejavnosti se izvajajo primarno v pritličjih. Nadstropja in mansarde osnovnih stavb se namenijo pretežno bivanju.
(2) V osnovnih stavbah tik ob regionalni cesti II. in III. reda in ob javnih odprtih površinah se lahko opravlja poslovna dejavnost v celotnem objektu pod pogojem zagotovitve zadostnega števila parkirnih mest.
(vrste objektov glede na namen)
(1) Na območju OPPN se v skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo objektov (CC-SI), dopusti gradnja naslednjih stavb:
11 | Stanovanjske stavbe: |
111 | | enostanovanjske stavbe, |
112 | | večstanovanjske stavbe (do vključno štiri stanovanja). |
12 | Nestanovanjske stavbe: |
12111 | | hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (do 50 postelj), |
12112 | | gostilne, restavracije in točilnice, |
12120 | | druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo mladinska prenočišča ter druge gostinske stavbe za nastanitev, ki niso razvrščene drugje, do 50 postelj), |
122 | | poslovne in upravne stavbe, |
123 | | trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, od tega: |
| 12301 | trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije), |
| 12302 | sejemske dvorane, razstavišča, |
| 12304 | stavbe za storitvene dejavnosti; |
124 | | stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (od tega samo 1242 garažne stavbe), |
126 | | stavbe splošnega družbenega pomena, |
127 | | druge nestanovanjske stavbe, od tega: |
| 1272 | obredne stavbe, |
| 1273 | kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, |
| 1274 | druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega samo nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije ter pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno). |
(2) Na območju OPPN se v skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo objektov (CC-SI), dopusti gradnja naslednjih gradbeno inženirskih objektov:
21 | objekti prometne infrastrukture, od tega: |
| 21110 | regionalne ceste, |
| 21120 | lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; |
214 | | mostovi, viadukti, predori in podhodi (od tega samo mostovi), |
215 | | pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni objekti (od tega samo 21520 objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, objekti za zaščito pred poplavami), |
22 | cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, od tega: |
222 | | lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja, od tega: |
| 22210 | lokalni plinovodi, |
| 22221 | lokalni vodovodi za pitno vodo in tehnološko vodo, |
| 22223 | vodovodni stolpi, vodnjaki in hidranti (samo vodnjaki in hidranti), |
| 2223 | cevovodi za odpadno vodo, |
| 22240 | lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja; |
24 | drugi gradbeni inženirski objekti, od tega: |
241 | | objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
| 24110 | športna igrišča (brez površin za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke), |
| 24122 | drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; |
242 | | drugi gradbeni inženirski objekti, od tega: |
| 24205 | drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (samo ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov). |
(3) V območju OPPN se skladno z določili veljavnega predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in ob upoštevanju določil tega odloka dopusti tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer:
– majhna stavba (od tega: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti);
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (od tega samo: lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti);
– pomožni objekt v javni rabi;
– ograja;
– podporni zid;
– rezervoar;
– vodnjak, vodomet;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;
– samostojno parkirišče;
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne;
– športno igrišče na prostem (od tega samo: teniško, košarkarsko, rokometno igrišče, inline hokej, golf, kotalkališče, odbojkarsko igrišče, poligon za kolesa);
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (od tega samo vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenja požara, grajen ribnik, okrasni bazen);
– objekt za oglaševanje (samo enostaven objekt);
– pomožni kmetijsko – gozdarski objekt (od tega samo: enostavni objekti in sicer grajen rastlinjak, koruznjak, klet, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, krmišče);
– pomožni komunalni objekt.
(4) Nezahtevne in enostavne stavbe na območju naselbinske dediščine se sme postavljati le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Načeloma se ne postavljajo v obcestnem pasu, temveč v ozadju objektov (na dvoriščni strani).
(1) V območju OPPN so, ob upoštevanju določb odloka in drugih predpisov, dopustni naslednji posegi v prostor:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave);
– rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov;
– nova gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in pripadajočih naprav;
– odstranitve objektov ali njihovih delov;
– spremembe namembnosti stavb ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnosti;
– ureditve in vzdrževanje javnih odprtih površin, ki omogočajo kvalitetnejše bivanje in preživljanje prostega časa prebivalcev naselja in občanov iz ruralnega zaledja.
(2) Rušitve objektov stavbne dediščine in spomenikov niso dovoljene, razen Lavšetova hiša (EŠD 28535).
(3) Vse legalno zgrajene obstoječe stavbe se lahko dozida in nadzida pod pogoji tega odloka.
(4) Objekti, ki so s tem odlokom predvideni za odstranitev, se do njihove odstranitve le vzdržujejo brez povečanja volumna ali povečanja drugih kapacitet stavbe. Prav tako ni dovoljena sprememba namembnosti.
2.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
(1) Na območju OPPN se upošteva naslednje regulacijske elemente:
– Parcela namenjena gradnji: namenjena je gradnji stavb, ureditvi javnih odprtih površin, javnih prometnic, GJI in podobno.
– Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je osnovna stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost.
(2) Prikaz regulacijskih elementov je razviden iz grafičnega načrta »B4 Ureditvena situacija« in »B6 Parcelacija«.
(lega objektov na zemljišču)
(1) Osnovne stavbe se gradijo znotraj določene gradbene meje. Kjer ta ni določena, se upošteva odmik od sosednjega zemljišča minimalno 4 m. Odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(2) Nadomestne gradnje legalno zgrajenih stavb se lahko gradijo z enakim odmikom od sosednjega zemljišča, kot ga je imela prej odstranjena stavba.
(3) Nezahtevna in enostavna stavba naj bo od sosednjega zemljišča oddaljena minimalno 1,5 m. Odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Ograje se postavijo z minimalnim odmikom od sosednjega zemljišča tako, da gradnja in vzdrževanje ograje ne posega na sosednje zemljišče. Ograja se lahko postavi tudi na parcelno mejo, če s tem soglašata oba lastnika zemljišč, ki jo ograja meji. Objekt za oglaševanje se lahko postavi le na zemljiščih javnega dobra in zemljiščih v lasti Občine Škocjan.
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
(velikost in oblikovanje osnovnih stavb)
(1) Stanovanjska struktura naselja naj se prenavlja oziroma dopolnjuje, pri tem pa naj se ohranjajo njene kvalitetne oblikovne prvine in arhitekturna tipologija.
(2) Vsi posegi na objektih kulturne dediščine se lahko izvajajo le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Njihovi pogoji se lahko razlikujejo od pogojev, navedenih v tem odloku.
(3) Za tlorisno zasnovo in oblikovanje kubusov osnovnih stavb veljajo naslednji pogoji:
– pravokotne tlorisne oblike z razmerjem stranic od 1:1,4 do 1:2 in »L« oblike z enakim razmerjem daljših stranic kot pri pravokotni obliki stavbe;
– velikost dozidave do 50 % tlorisne velikosti osnovnega kubusa.
(4) Oblikovanje:
– dopusti se izvedba izzidka kot fasadnega poudarka vhoda podolgovate pravokotne oblike, s tem, da se izvede vertikalno skozi vse etaže objekta in se v mansardnem delu zaključi s frčado,
– kolenčni zid je lahko višine največ do 1,0 m.
(5) Kota pritličja:
– kota pritličja dozidav mora biti poenotena s koto pritličja osnovne stavbe;
– kota pritličja novogradnje: v skladu z grafično prilogo »B4 Ureditvena situacija« oziroma + 20 cm nad koto obstoječega raščenega terena, kjer kota pritličja ni določena v grafični prilogi;
– kota pritličja nadomestne gradnje enaka koti pritličja odstranjene stavbe.
(6) Višinski gabariti:
– maksimalna etažnost objektov je K+P+1+M. Za absolutno maksimalno višino ene etaže se upošteva računska maksimalna višina 3,2 m, ki je merjena od kote finalnega tlaka spodnje etaže do kote finalnega tlaka naslednje etaže. Pri športni dvorani, garažni hiši ter večnamenskemu objektu, v primeru ravne strehe, je lahko maksimalna etažnost K+P+2, višina etaže pa je lahko tudi večja;
– na ravnem terenu se klet popolnoma vkoplje v teren, na strmih terenih (naklon več kot 20°) se klet vsaj z ene strani popolnoma vkoplje v teren;
– dozidave višinsko ne smejo presegati osnovnega kubusa;
– nadomestne stavbe ohranjajo vertikalne gabarite porušene stavbe z možnostjo izvedbe podkletitve objekta.
(7) Strehe:
– novo načrtovana streha kubusa osnovnega objekta je vedno simetrična dvokapnica, naklona od 38° do 45°. Streha športne dvorane, parkirne hiše in večnamenskega objekta je lahko tudi simetrična dvokapnica manjšega naklona, vendar ne manj kot 10° ali ravna (minimalni naklon do 3° zaradi odvodnjavanja);
– strehe dozidav k obstoječi stavbi se izvede z enakim naklonom, kot je osnovna streha;
– na simetričnih dvokapnicah naklona 38° do 45° je dovoljena izvedba čopov, do 1/3 višine zatrepa, enakega naklona kot osnovna streha;
– osvetlitev mansarde pri dvokapnih strehah je lahko s strešnimi okni ali s klasično oblikovanimi frčadami, s simetrično strešino in slemenom pravokotno na sleme osnovne strehe. Ostale tipološko neustrezne oblike frčad (trikotne ali trapezne) so prepovedane;
– strešna okna ali frčade se razmestijo na strešini simetrično.
(8) Kritina:
– na območju naselbinske dediščine je za kritino obvezna uporaba opečne vrste kritine (bobrovec ali zareznik). Cerkev je lahko krita delno ali v celoti z bakreno kovino;
– na preostalem območju se poleg opečne kritine lahko uporablja tudi betonska kritina;
– na celotnem območju OPPN je barva kritine naravna barva opeke oziroma v odtenkih opečno rdeče barve in opečno rjave barve. Vrsta in barva kritine je na celotni strehi posamezne stavbe enaka;
– v primeru ravnih streh se te lahko izvedejo kot pohodne ali povozne strehe, ozelenjene strehe ali kot nepohodne strehe (PVC folija, prodec in podobno);
– na obstoječih objektih, ki nimajo s tem odlokom usklajene kritine, jo je treba uskladiti ob rekonstrukciji strehe ali vzdrževanju strehe.
(9) Oblikovanje fasad:
– klasičen omet. Do največ 30 % površine ovoja stavbe so lahko lesene ali kamnite obloge;
– odprti balkoni in ganki na glavnih fasadah se ne dopustijo. Možni so na dvoriščni fasadi;
– barva fasade se prilagodi značilnostim tipične lokalne arhitekture. Osnovna barva je bela ali svetlo pastelna barva v zemeljskih odtenkih (rumena, zelena, rjava, oranžna). Pastelne barve so vsi odtenki zemeljskih barv z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Barva fasade ne sme izstopati iz okolice, ne sme biti moteča in agresivna za okolico, ne sme biti fluorescentna niti intenzivna;
– tende za senčenje odprtin na glavnih fasadah so prepovedane;
– barva stavbnega pohištva (tudi rolet, žaluzij in polken) je enotna za cel osnovni objekt.
(velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za celotno območje OPPN velja, da se oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov v največjem možnem obsegu prilagodi oblikovanju, ki je določeno za osnovne stavbe.
(2) Za oblikovanja in ureditev nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo naslednji skupni pogoji:
– Majhne stavbe ter majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so pritlični, enoetažni in niso namenjeni bivanju ljudi. Gabaritno se podredijo osnovnemu objektu, h kateremu pripadajo. Lahko so v celoti leseni. Streha teh objektov se izvede kot simetrična dvokapnica enakega naklona kot streha osnovne stavbe, h kateri pripada, ali ravna z minimalnim naklonom (do 3 stopinje zaradi odvodnjavanja). Če teren narekuje, da je tak objekt delno vkopan v teren, se lahko streha izvede kot »ozelenjena streha«. Nadstreški na javnih parkiriščih morajo biti oblikovno poenoteni na celotnem območju OPPN.
– Ograja kot omejitev parcele se izvede višine do 1,5 m. Dopusti se ograja v leseni ali kovinski izvedbi ali žičnata ograja kot del žive meje. Ciprese kot živa meja so prepovedane. Ograja se lahko postavi na parapetni zidec (betonski, obložen s kamnom ali kamniti) višine do 0,5 m z ali brez vmesnih stebrov. Postavitev zaščitnih ograj se dopusti do vključno višine 3 m v žičnati izvedbi.
– Podporni zid se izvede kot kamnit oziroma obložen s kamnom.
– Rezervoarje deževnice se popolnoma vkoplje v teren ali pa postavi na vizualno neizpostavljena mesta.
– Izvedbe priključnih infrastrukturnih omaric na obcestnih fasadah stavb ob regionalnih in lokalnih cestah ni dovoljena. Izvedbe samostoječih in vidnih infrastrukturnih omaric v enotah registrirane kulturne dediščine ni dovoljena.
(1) Javne odprte površine zajemajo glavni trg s prireditvenim prostorom, amfiteater, klančino in javna parkirišča.
(2) Območje osnovne šole se z glavnim trgom poveže s pešpotmi in stopnicami ter klančino, namenjeno predvsem dostopu gibalno oviranih oseb.
(3) V največji možni meri se ohranja obstoječe zelene površine in obstoječo visokoraslo vegetacijo. Nove zelene površine se ureja v skladu z načeli krajinsko-arhitekturnega urejanja kot parkovna ureditev z igrali za otroke.
(4) Zelene površine zahodno od šole do meje OPPN se načrtuje kot pomemben element zelenega sistema naselja, ki je primarno namenjen za potrebe osnovne šole.
(5) Javne odprte površine se načrtuje dvonamensko, in sicer se uredijo za potrebe izvajanja dejavnosti in prireditev na prostem in kot javna parkirišča.
(6) Območje se opremi z ustrezno urbano opremo (predvsem klopice in koši za smeti), ki se oblikovno poenotijo na celotnem območju OPPN.
(7) Območje se opremi z javno razsvetljavo.
(8) Ohraniti je potrebno vse obstoječe dostope in načrtovati nove dostope do gozdnih površin, kot povezavo naselja z zelenim zaledjem naselja.
2.3.4 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
Na območju OPPN se določijo parcele namenjene gradnji osnovnih objektov ter parcele s statusom javnega dobra (skupne javne površine in parcele javnih prometnic). Vsaka parcela namenjena gradnji stavb mora imeti dostop do javne prometnice. Parcelacija je prikazana na grafičnem načrtu »B6 Načrt parcelacije«. Koordinate so opredeljene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
2.3.5 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
(1) Faktor zazidanosti parcel namenjenih gradnji osnovnih stavb je vključno do 0,6. V faktorju zazidanosti se upošteva tudi bruto tlorisna površina vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki pripadajo osnovni stavbi.
(2) Na območju OPPN, kjer je stavbno zemljišče že pozidano, se izjemoma dopusti faktor zazidanosti vključno do 0,7, če se z gradnjo izboljšajo pogoji bivanja. Izboljšanje pogojev bivanja se utemelji v strokovnih podlagah, ki so sestavni del projektne dokumentacije za gradnjo.
(3) Na parceli namenjeni gradnji se uredi vsaj 10 % zelenih površin. Zelene površine predstavlja zatravljen del zemljišča, ki je lahko zasajen z nizkimi grmovnicami in/ali visokim avtohtonim drevjem.
3 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1 Skupne določbe
(1) Na območju OPPN se dopusti gradnjo nove gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju GJI), odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezno GJI se v njenem varovalnem pasu preveri tangiranje drugih obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih vodov. Tangence (vzporedni poteki in križanja) posegov z GJI se lahko izvajajo samo pod pogoji in nadzorom upravljavca posameznega voda.
(3) Pred pričetkom gradnje priključkov na GJI je treba obvestiti upravljavca posameznega voda, da izvede zakoličbo obstoječih vodov ter poda pogoje morebitnega varovanja ali prestavitve vodov.
(4) Vsa GJI in priključki nanjo se izvajajo v zemeljski izvedbi. Pod povoznimi površinami se vodi ustrezno zaščitijo (PVC cevi, kabelska kanalizacija, obbetoniranje in podobno).
(5) Priključki na omrežje GJI se izvedejo v skladu z veljavno zakonodajo in s tehničnimi normativi ter pod pogoji upravljavca posameznega voda.
(6) Prometne ureditve se načrtuje skladno z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi in standardi s področja gradnje cest in zagotavljanja prometne varnosti, ekonomičnostjo gradnje in vzdrževanjem cest ter opreme z ustrezno prometno signalizacijo in prometno opremo.
3.2 Prometno omrežje
(1) Skozi območje OPPN potekajo naslednje državne prometnice:
– regionalna cesta II. reda št. 418 (odsek 1200),
– regionalna cesta II. reda št. 418 (odsek 1201) in
– regionalna cesta III. reda št. 674 (odsek 1384).
(2) Pri načrtovanju rekonstrukcij regionalnih cest je treba upoštevati recenziran projekt za izvedbo (PZI) »Ureditev krožnega križišča in cestne razsvetljave med regionalnimi cestami R2-418/1200 Zbure–Škocjan od km 3,880 do km 3,940 in R2-418/1201 Škocjan–Dobruška vas od km 0,000 do km 0,070 ter R3-674/1384 Zavratec–Škocjan od km 10,440 do km 10,495 v Škocjanu« (GPI d.o.o. Novo mestu, št. proj. P-2014/09, julij 2016).
(3) Vzdolž regionalne ceste II. reda št. 418 (odsek 1200) se umestita dve avtobusni postajališči. Regionalne ceste se opremijo z obojestranski pločniki ter vmesnim zelenim pasom, kjer prostor to omogoča. Širina pločnikov je min. 1,5 m, na delih, kjer obstoječa pozidava to onemogoča, je lahko pločnik tudi ožji.
(4) Zasaditve površin ob regionalni cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja nanjo ter namestitvi prometne signalizacije in opreme. Zasaditve s krošnjami in koreninskim sistemom ne smejo ogrožati varnosti v cestnem prometu.
(1) Skozi območje OPPN potekajo naslednje občinske ceste:
– lokalna cesta LC 399061,
– javna pot JP 899391 in
– javna pot JP 899351.
(2) Za namen dostopa do načrtovanih stavb ter izboljšanja interventnih poti so načrtovane nove javne prometnice, in sicer:
– južno od novega župnišča,
– v smeri novega pokopališča,
– južno od osnovne šole,
– med osnovno šolo in večnamenskim objektom in
– do Marinčičeve gostilne.
(3) Vse občinske ceste se načrtujejo širine vsaj 2 x 2,50 m (vozni pas) z enostranskim pločnikom min. širine 1,5 m. Na delih, kjer zaradi obstoječe strjene pozidave to ni mogoče zagotoviti, je lahko širina pločnika manjša.
(4) Dostopna cesta do Marinčičeve gostilne se uredi kot javna občinska cesta, vzdolž katere se izvedejo javna parkirna mesta, ki so lahko opremljena s privezi, napajalnimi koriti in krmišči za konje, električnimi polnilnicami za avtomobile in podobno.
(5) Za potrebe zagotovitve dodatnih javnih parkirišč se na območju javnih odprtih površin uredijo javna parkirna mesta za osebna vozila in parkirišča za kolesa.
(6) Severno od osnovne šole je načrtovana parkirna hiša/ (pokrita) parkirišča, do katere se uredi dostop preko nove javne ceste med osnovno šolo in večnamenskim objektom.
(7) Javna pot JP 899391, ki povezuje regionalno cesto II. in III. reda, se preuredi v cono za pešce in kolesarje ali v enosmerno cesto, z možnostjo dostopov do obstoječih stavb.
(8) Parkiranje in obračanje vozil mora biti urejeno v sklopu manipulacijskih/dvoriščnih površin posamezne stavbe tako, da je preprečeno vzvratno vključevanje vozil na javno prometnico.
(9) Morebitna dodatna parkirna mesta za izvajanje dejavnosti se lahko zagotavljajo tudi v sklopu javnih parkirnih mest, če s tem soglaša upravljavec parkirišč.
(pešpoti in kolesarski promet)
(1) Peš promet poteka po obstoječih in načrtovanih pločnikih vzdolž javnih prometnic.
(2) Na območju OPPN se poleg načrtovanih pešpoti lahko načrtuje tudi druge ločene poti za pešce in/ali kolesarje, če te ne ovirajo izvedbe drugih z OPPN načrtovanih ureditev.
(3) Na območju OPPN se odvija kolesarski promet po vozišču obstoječih in načrtovanih javnih cest ter ulic.
(4) Ob rekonstrukciji državnih cest na območju OPPN se preveri možnost poteka kolesarskega prometa G19 po ločeni kolesarski poti, po levi ali desni strani cestišča.
(5) Ob javnih objektih in na javnih površinah se predvidi postavitev kolesarnic za kolesa in motorna kolesa, ki se lahko nadkrijejo.
3.3 Elektroenergetsko omrežje
(1) Na območju OPPN se nahaja transformatorska postaja Škocjan 2 (v nadaljevanju TP), ki se napaja preko prostozračnega 20 kV daljnovoda. Iz TP so izvedeni nizkonapetostni podzemni in nadzemni vodi do posameznih stavb.
(2) Za potrebe zagotavljanja zadostne količine električne energije za obstoječe in načrtovane stavbe se v severnem delu, tik ob regionalni cesti II. reda št. 418, izvede nova transformatorska postaja. Nova TP se napaja iz obstoječe TP preko novega 20 kV kablovoda. Velikost in tip TP določi upravljavec.
(3) Iz obstoječe in nove TP se izvedejo nizkonapetostni priključki do novih stavb v skladu s pogoji upravljavca elektro omrežja.
(4) Obstoječi zračni elektro vodi se prestavijo v zemljo (prosti potek ali v kabelski kanalizaciji).
(5) Vrsto, tip in dimenzijo elektro vodov, kabelske kanalizacije, jaškov določi upravljavec elektro omrežja.
(1) Vse javne prometnice (ceste in pešpoti) ter skupne odprte površine na območju OPPN se opremi z javno razsvetljavo, ki se izvede z razširitvijo obstoječega omrežja javne razsvetljave ali pa se izvede iz obstoječe ali nove TP.
(2) Drogovi s svetilkami se poenotijo na celotnem območju naselja Škocjan.
3.4 Vodovodno omrežje
(1) Naselje Škocjan je opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem.
(2) Oskrbo s pitno vodo načrtovanih stavb se zagotovi z navezavo na obstoječe javno vodovodno omrežje. Novo vodovodno omrežje mora biti projektirano na kritični pretok (QKRIT).
(3) Za potrebe zagotovitve zadostnih količin požarne vode je treba v fazi projektiranja na podlagi hidravlične preveritve ter študije požarne varnosti preveriti, ali je treba izvesti nadgradnjo obstoječe hidrantne mreže. V kolikor se izkaže, da iz javnega vodovodnega omrežja ni moč zagotoviti zadostnih količin požarne vode, se načrtuje alternativne vire požarne vode (bazeni požarne vode, vrtine in podobno).
3.5 Odvajanje in čiščenje odpadne vode
(1) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode na območju OPPN se načrtuje in izvaja v ločenem kanalizacijskem sistemu.
(2) Komunalne odpadne vode iz posamezne stavbe se speljejo v javni kanalizacijski kolektor s končno dipozicijo v centralni čistilni napravi. Do izgradnje povezave javnega kolektorja s centralno čistilno napravo se lahko komunalne odpadne vode čistijo tudi v individualni mali čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki se jo locira na posamezni parceli namenjeni gradnji. Po izgradnji povezave in zagonu centralne čistilne naprave se vsi objekti na območju OPPN obvezno priključijo nanjo.
(3) Čiste padavinske vode iz streh stavb se prioritetno zbirajo v rezervoarjih deževnice in se uporabijo kot sanitarna voda in / ali za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in podobno. Viške čiste padavinske vode se spelje v ponikovalnice na lastnem zemljišču. Ponikalnice se locira izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar projektant računsko dokaže na podlagi geomehanskega poročila, se padavinsko vodo spelje v naravne odvodnike (odprte jarke, Raduljo).
(4) Odvajanje padavinske vode z večjih površin se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok padavinske vode z utrjenih površin. To pomeni, da se predvidi zadrževanje padavinske vode pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni in podobno).
(5) Potencialno onesnaženo padavinsko vodo je treba pred izpustom v naravni odvodnik prečistiti v ustrezno dimenzioniranem lovilcu olj.
3.6 Plinovodno omrežje
Na območju OPPN se omogoči izgradnja plinovodnega omrežja.
3.7 Telekomunikacijsko omrežje
(1) Na območju OPPN je obstoječe zemeljsko in zračno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju TK omrežje).
(2) Za oskrbo načrtovanih stavb s telekomunikacijskimi priključki je treba dograditi primarno TK omrežje z navezavo na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo.
(3) Novo TK omrežje se predvidi v skupnih koridorjih ostale GJI v kolikor to dopušča prostor. Za morebitno prestavitev TK omrežja se izdela načrt za zaščito in prestavitev TK omrežja.
(4) Na celotnem območju OPPN se dopusti izvedba optičnega omrežja.
3.8 Odpadki
(1) Zbiranje, odvoz, predelava, obdelava in odlaganje komunalnih odpadkov se v območju OPPN izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki na območju občine.
(2) Komunalne odpadke iz posameznega gospodinjstva se odlaga v tipske posode v okviru skupnih javnih površin ali na zasebni parceli s soglasjem lastnika.
(3) Tip in vrsto posode določi upravljavec odvoza odpadkov. Mesto postavitve tipskih posod za komunalne odpadke mora biti s treh strani ograjeno z žičnato ograjo z zazelenitvijo ali leseno ograjo. Mesto postavitve mora biti na vedno dostopnem mestu za komunalno vozilo ter največ 5 m oddaljeno od javne prometnice.
(4) Ostali ločeno zbrani odpadki (papir, steklo, plastenke, pločevinke, sestavljena embalaža) se zbirajo na obstoječih in novih ekoloških otokih, katere lokacijo določi upravljavec javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
4 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(splošno varstveni režim)
(1) Na območju OPPN so registrirane naslednje enote kulturne dediščine (EŠD):
EŠD | Ime | Režim | Podrežim |
2503 | Škocjan – Cerkev sv. Kancijana in tovarišev | spomenik | |
2503 | Škocjan – Cerkev sv. Kancijana in tovarišev | vplivno območje spomenika | |
18196 | Škocjan – Kaplanija | dediščina | stavbna dediščina |
18212 | Škocjan – Župnišče | dediščina | stavbna dediščina |
18195 | Škocjan – Novšakova hiša | dediščina | stavbna dediščina |
18197 | Škocjan – Marinčičeva gostilna | dediščina | stavbna dediščina |
18198 | Škocjan – Stara šola | dediščina | stavbna dediščina |
18199 | Škocjan – Zupetova gostilna | dediščina | stavbna dediščina |
18200 | Škocjan – Hiša Škocjan 6a | dediščina | stavbna dediščina |
18391 | Škocjan – Vaško jedro | dediščina | naselbinska dediščina |
22702 | Škocjan – Spomenik zamolčanim žrtvam | spomenik | memorialna dediščina |
4236 | Škocjan – Grob s spomenikom padlim borcem in žrtvam | spomenik | |
28535 | Škocjan – Lavšetova hiša | dediščina | stavbna dediščina |
(2) Območja enot registrirane kulturne dediščine so razvidna v prilogi OPPN ter na grafični prilogi B3b »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji s prikazom območij naravnih vrednot in Nature 2000 ter enot kulturne dediščine«.
(3) Za vse posege na območju registrirane kulturne dediščine je treba v fazi projektiranja pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(5) Na območju naselbinske dediščine je treba varovati zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, zato je potrebno med posegi v zemeljske plasti zagotoviti stalen arheološki nadzor.
(6) Postavitev satelitskih anten, enot klimatskih naprav, priključne omarice GJI se dovoli le na stranskih in dvoriščnih fasadah, kjer niso vidne z ulice, s katere je urejen glavni dostop.
5 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave
5.1 Varstvo voda in tal
(1) Radulja je vodotok II. reda in ima določen priobalni pas širine 5 m. Gradnja in posegi na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedani, razen izjeme, ki jih določa predpis, ki ureja področje voda.
(2) Obstoječi legalno zgrajeni objekti in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču se lahko rekonstruirajo, adaptirajo ali obnovijo, če se bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(3) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja. V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v priobalni pas Radulje. Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala se uredi tako, da se ne pojavlja erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se odstranijo ostanki začasnih deponij in se vse z gradnjo prizadete površine ustrezno uredijo.
(4) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba sanirati.
5.2 Varstvo zraka
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij, v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij, določenih v veljavnem predpisu.
5.3 Varstvo pred hrupom
Skladno s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje Škocjana spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati s predmetnim predpisom predpisanih vrednosti. V območje se umeščajo dejavnosti, ki ne presegajo predpisanih omejitev glede hrupa.
5.4 Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Edini vir elektromagnetnega sevanja predstavlja obstoječa transformatorska postaja (TP Škocjan 2) ob lokalni cesti ter novo načrtovana transformatorska postaja ob regionalni cesti II. reda št. 418 v severnem delu območja. Z ustreznim odmikom obstoječih in načrtovanih stanovanjskih stavb je preprečena prekomerna obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja, ki ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih v predpisu s področja elektromagnetnega sevanja.
5.5 Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem
Pri razsvetljavi zunanjih površin in objektov se upošteva predpis, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
5.6 Ohranjanje narave
(1) Vodotok Radulja je opredeljen kot območje Nature 2000 (Radulja s pritoki, ID območja: SI3000192) in kot ekološko pomembno območje (Radulja, ID območja: 63600). Prav tako je Radulja naravna vrednota (Radulja, ident. št. 4431).
(2) Vsi posegi na varovanih območjih narave se izvajajo v skladu s projektnimi pogoji Zavoda RS za varstvo narave.
(3) Projektne rešitve nove brvi preko Radulje se v primeru posega v vodno telo uskladi s pristojno službo s področja ribištva.
(4) Gradbena dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se lahko izvajajo samo v času izven drstne dobe rib ter v koordinaciji s pristojno ribiško družino.
6 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
6.1 Obramba in zaščita
(1) Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva predpise s področja obrambe in zaščite.
(2) Glede na določbe, ki jih določa predpis o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, se izvede ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo.
(3) Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji se ne predvideva.
6.2 Varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost območja in plazljivost terena
(1) Za vodotok Radulja je narejena strokovna podlaga »Analiza stanja poplavne nevarnosti na območju Občine Škocjan – I. del (reka Radulja s pritoki nad AC)« (Inštitut za vodarstvo d.o.o., št. P234-14, oktober 2014). Izsledki strokovne podlage dokazujejo, da je severni in vzhodni del območja OPPN delno poplavno ogrožen (razredi preostale, majhne in srednje poplavne nevarnosti). Na teh območjih je dovoljeno izvajanje dejavnosti in izvedba posegov, ki jih določa predpis, ki določa, katere dejavnosti se lahko izvaja in kateri posegi v prostor so dovoljeni.
(2) Za vse posege na območju poplavne nevarnosti je treba v fazi projektiranja izdelati hidrološko študijo, iz katere bo razviden vpliv na odtočni režim Radulje ob nastopu visokih voda (stanje po ureditvi).
(3) Pri projektiranju premostitvenih objektov preko Radulje je treba predvideti ustrezno protierozijsko zaščito brežine in dna Radulje ter upoštevati vse projektne pogoje, ki jih poda upravljavec vodotoka.
(4) Za vse posege na območju OPPN je treba v fazi projektiranja izvesti geološko geomehanske raziskave, ki bodo natančneje podale sestavo tal/terena, višino morebitne podtalne vode ter možnost ponikanja, določile erozijsko ogroženost in plazljivost terena ter v skladu z izsledki podale pogoje in ukrepe, pod katerimi se posegi lahko izvedejo.
6.3 Seizmološke zahteve
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) Na območju Škocjana je določen projektni pospešek tal 0,175 g.
6.4 Požarno varstvo
(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen odmik, ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Med objekti se zagotavljajo ustrezni odmiki ali protipožarna zaščita s protipožarnimi zidovi ali uporaba požarnovarnih materialov. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, skupnih javnih površinah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil.
(3) Za zagotovitev virov požarne vode za gašenje je treba upoštevati tretji odstavek 23. člena tega odloka.
(4) Za objekte, ki so določeni v predpisu, ureja študije požarne varnosti, se v sklopu projektne dokumentacije izdela študija požarne varnosti. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«.
7 Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
7.1 Etapnost gradnje
Etapnost izgradnje novih objektov se pogojuje s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje objekta ter da je predmetna izvedba infrastrukturne opreme skladna z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega območja in dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
7.2 Obveznosti investitorjev in izvajalcev
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih in področno zakonodajo vseh nosilcev urejanja prostora.
(2) Obveznosti investitorjev:
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe in javne prometnice,
– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov GJI, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
(3) Obveznosti izvajalcev:
– dolžan je zagotavljati dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet;
– v času gradnje je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, izlitje nevarnih snovi na prosto ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča in izvajati ukrepe proti prašenju;
– po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– zagotoviti mora, da se preko komunalnih vodov in naprav ne vozi s težko gradbeno mehanizacijo, razen na posebej utrjenih in zaščitenih prevodih, ki se določijo v dogovoru s pooblaščenim predstavnikom upravljavca komunalne infrastrukture neposredno na terenu.
8 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve, predpisane s tem OPPN.
(2) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo mora soglašati (izdati soglasje) upravljavec tangiranih vodov in upravljavec predmetnega voda.
(3) Dopustno je odstopanje pri prometnem urejanju, če gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN.
(4) Pri določitvi kote pritličja stavbam je dopustno odstopanje ± 50 cm od kote, določene v OPPN.
OPPN za območje starega jedra Škocjana je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi za urejanje prostora v Občini Škocjan in pri Upravni enoti Novo mesto.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0004/2014-134
Škocjan, dne 17. oktobra 2017
Jože Kapler l.r.
