Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. oktobra 2017.
Št. 003-02-9/2017-12
Ljubljana, dne 26. oktobra 2017
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA (ZPVPJN-B)
1. člen
V Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13 in 90/14 – ZDU-1I) se v prvi alineji prvega odstavka 1. člena za besedo »ponudnikov« doda besedilo »in kandidatov (v nadaljnjem besedilu: ponudnik)«.
V drugem odstavku 3. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki v predrevizijskem postopku vloži zahtevek za revizijo, v sodnem postopku pa tožbo, ali zagovornik javnega interesa ali«.
V drugem odstavku 4. člena se besedilo »Seznam storitev B (v nadaljnjem besedilu: storitve iz Seznama storitev B)« nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Seznam storitev na področju obrambe in varnosti B (v nadaljnjem besedilu: storitve na področju obrambe in varnosti B) ter za javna naročila storitev, ki jih določa Priloga XIV Direktive 2014/24/EU ali Priloga XVII Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: socialne in druge posebne storitve)«.
Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon določa drugače.«.
V tretjem odstavku se v drugem stavku za besedo »sporazuma« doda besedilo »ali v dinamičnem nabavnem sistemu«.
Peti odstavek se črta.
V prvem odstavku 6. člena se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »pri čemer se za namen tega zakona šteje, da gre za javni interes, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javno varnost ali oškodovanje premoženja večje vrednosti.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zahteva za pravno varstvo javnega interesa v predrevizijskem in revizijskem postopku se lahko vloži v skladu s 25. členom tega zakona.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Zagovornik javnega interesa lahko glede posameznega ravnanja naročnika, za katerega obstaja sum, da pomeni kršitev predpisov, ki urejajo javno naročanje, v kateri koli fazi postopka javnega naročanja ali izvedbe javnega naročila od naročnika zahteva pojasnila oziroma kopije posameznih dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila. Pri dajanju pojasnil in posredovanju kopij posameznih dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila zagovorniku javnega interesa naročnika ne zavezujejo pravila glede zaupnosti oziroma varstva podatkov iz zakona, ki ureja javno naročanje.«.
V 9. členu se za besedo »stanje« doda besedilo »glede vseh očitanih kršitev, ki bistveno vplivajo ali bi lahko bistveno vplivale na oddajo javnega naročila,«.
Naslov 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »(subsidiarna uporaba pravdnega postopka)«.
Tretji odstavek se črta.
Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
(vročanje in portal eRevizija)
(1) Portal eRevizija je spletni informacijski portal Državne revizijske komisije, ki ga upravlja Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., in se uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter za zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil.
(2) Vsakršno sporočanje, obveščanje, vročanje in izmenjava informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, Državno revizijsko komisijo, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, se izvede z objavo informacije ali dokumenta na portalu eRevizija, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Informacije o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka se istočasno samodejno objavijo na portalu javnih naročil v dosjeju naročila, na katerega se nanaša postopek pravnega varstva.
(3) Pri sporočanju, obveščanju, vročanju, izmenjavi in objavi informacij in dokumentov na portalu eRevizija se zagotavlja varovanje njihove celovitosti in zaupnosti ter da:
a) se lahko natančno določita datum in čas vložitve in objave informacije ali dokumenta ter oseba, ki je informacijo ali dokument vložila, v informacijo ali dokument vpogledala, prevzela ali se na drug način seznanila z informacijo ali dokumentom;
b) pred vložitvijo nihče nima dostopa do informacij in podatkov, vnesenih na portal eRevizija;
c) se lahko v posameznih fazah predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka dostop do vloženih informacij in dokumentov ali njihovega dela omogoči le osebam, ki morajo do njih dostopati, da lahko uveljavljajo pravico do pravnega varstva v skladu s tem zakonom ali da lahko opravljajo druga dejanja v skladu s tem zakonom;
č) lahko le informacijski sistem oziroma pooblaščena oseba omogoči dostop do vloženih informacij in dokumentov, pri čemer se zagovornikom javnega interesa dostop do teh informacij in dokumentov zagotovi samodejno prek portala eRevizija;
d) se lahko zaznajo kršitve prepovedi dostopa ali pogojev iz b), c) ali č) točke tega odstavka ali poskusi takšnih kršitev.
(4) Informacija ali dokument se šteje za vloženega na portal eRevizija z dnem, ko informacijski sistem samodejno potrdi prejem vložniku, razen če ta zakon določa drugače. Listine, ki se priložijo zahtevku za revizijo, njegovi dopolnitvi, izjasnitvi izbranega ponudnika, pritožbi ali odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo, in drugo procesno gradivo se mora pretvoriti v elektronsko obliko. Če to ni mogoče, se listina vroči neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti, na portalu eRevizija pa mora pošiljatelj navesti, katere listine vroča neposredno na naslovnikov naslov ali priporočeno po pošti. Informacija ali dokument se šteje za vročenega z dnem objave na portalu eRevizija.
(5) Informacije in dokumenti, vloženi oziroma izmenjani prek portala eRevizija, se najmanj sedem let od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo hranijo v zbirki podatkov o predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, ki je sestavni del portala eRevizija. Na portalu eRevizija lahko vsak dostopa le do svojih informacij in dokumentov oziroma informacij in dokumentov, ki so bile objavljene na portalu eRevizija in do katerih mu je bilo dovoljeno dostopati glede na njegovo sodelovanje v postopku javnega naročanja, predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku ter dana pooblastila.
(6) Če zaradi tehničnih težav portal eRevizija ne deluje, se roki, ki jih določa ta zakon in v tej fazi predrevizijskega, revizijskega ali pritožbenega postopka veljajo za prva prihodnja dejanja, podaljšajo za čas nedelovanja portala. O tem portal eRevizija samodejno obvesti osebe, ki sodelujejo ali imajo pravico sodelovati v tej oziroma naslednji fazi predrevizijskega, revizijskega ali pritožbenega postopka. Čas nedelovanja portala eRevizija se objavi tudi na tem portalu.
(7) Kadar je v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku nujna uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki so povezane z obrambnim ali varnostnim interesom in zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti na portalu eRevizija, se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, temveč se informacije in dokumenti, vključno z zahtevkom za revizijo in pritožbo vročijo neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti. Razloge za nujno uporabo neelektronskih komunikacijskih sredstev naročnik opredeli v razpisni dokumentaciji ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljnjem besedilu: razpisna dokumentacija) ali lastni dokumentaciji o javnem naročilu, v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila pa navede, da se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija. V tem primeru se za vročitev odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja upravni postopek, v drugih primerih pa naročnik vročitev informacij in dokumentov opravi po pošti priporočeno s povratnico, Državna revizijska komisija uporablja za vročitev informacij in dokumentov v revizijskem in pritožbenem postopku zakon, ki ureja pravdni postopek, drugi udeleženci predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka pa vročitev informacij in dokumentov opravijo po pošti priporočeno s povratnico ali z neposredno dostavo naslovniku. Naročnik v primerih iz tega odstavka informacijo o sprejetju sklepa iz tretjega odstavka 17. člena, prve alineje drugega odstavka 19. člena, četrtega odstavka 19. člena in četrtega odstavka 20. člena ter o vloženem zahtevku za revizijo iz prvega odstavka 24. člena tega zakona v treh delovnih dneh posreduje vsem ponudnikom.
(8) Informacije in dokumenti, ki jih ministrstvo, pristojno za javna naročila, v skladu s 57. členom tega zakona potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z domnevno kršitvijo in morebitno uvedbo postopka popravnega mehanizma, se vročijo neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti.
(9) Minister, pristojen za javna naročila, po predhodni uskladitvi z Državno revizijsko komisijo določi:
– način dostopanja do portala eRevizija,
– katere informacije o poteku predrevizisjkega, revizijskega in pritožbenega postopka se objavijo na portalu javnih naročil in na kakšen način,
– način vpogledovanja, vlaganja, prenosa in prevzemanja informacij in dokumentov ter dajanja pooblastil za vpogled, vnos, prenos ali prevzem informacij in dokumentov,
– do katerih podatkov o poteku predrevijskih, revizijskih in pritožbenih postopkih na portalu eRevizija lahko za potrebe letnega poročila iz 69. člena tega zakona dostopa Državna revizijska komisija, za potrebe analize stanja na področju javnega naročanja pa ministrstvo, pristojno za javna naročila, ter
– druga tehnična pravila glede uporabe portala eRevizija.«.
V prvem odstavku 14. člena se v prvi alineji besedilo »sistem ugotavljanja sposobnosti« nadomesti z besedama »kvalifikacijski sistem«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če je rok za oddajo prijav ali ponudb že potekel, se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma ponudbo. V primeru konkurenčnega dialoga, konkurenčnega postopka s pogajanji ali postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki ga naročnik ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi kandidatu ali ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal prijavo oziroma ponudbo in v tem postopku ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.«.
V prvem odstavku 15. člena se 5. in 6. točka črtata, dosedanja 8. točka pa se spremeni tako, da se glasi:
| »8. | potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona.«. |
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo.«.
V naslovu 16. člena se besedilo »zaradi iste kršitve« črta.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.«.
Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:
(pogoj za uspeh zahtevka za revizijo)
Naročnik v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pa v revizijskem postopku, zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila.«.
Prvi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kadar je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika (v nadaljnjem besedilu: zavrnitev vseh ponudb), skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.«.
Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko naročnik za isti predmet naročanja izvede nov postopek javnega naročanja v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, če v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi med predrevizijskim oziroma revizijskim postopkom, pod pogojem, da se to naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja. Če je predmet naročila takšne narave, da naročila v novem postopku javnem naročanja ni mogoče oddati le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka, lahko naročnik nujno naročilo iz prejšnjega stavka odda, če Državna revizijska komisija predhodno izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Informacijo, da je sprejel to odločitev, mora hkrati z vročitvijo prek portala eRevizija objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.«.
V prvem odstavku 19. člena se besedilo »ministrstvo, pristojno za javna naročila« nadomesti z besedilom »zagovornik javnega interesa«.
V drugem odstavku se v prvi alineji besedilo »in nemudoma obvesti vse ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo, če je predlog iz prvega odstavka tega člena vložilo ministrstvo, pristojno za javna naročila, pa tudi njega« črta.
V petem odstavku se v drugem stavku besedilo »ministrstvo, pristojno za javna naročila« obakrat nadomesti z besedilom »zagovornik javnega interesa«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Informacijo, da je naročnik oziroma Državna revizijska komisija sprejela sklep o zadržanju postopka javnega naročanja, mora naročnik oziroma Državna revizijska komisija hkrati z vročitvijo prek portala eRevizija objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.«.
Četrti in peti odstavek 20. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Ne glede na določbe 17. člena tega zakona Državna revizijska komisija predlogu naročnika iz prvega odstavka tega člena ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo. Državna revizijska komisija predlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena zavrne, če izvedba naročila ni nujna.
(5) Informacijo, da je Državna revizijska komisija ugodila predlogu iz prvega odstavka tega člena mora naročnik prek portala eRevizija nemudoma objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.«.
23. člen se črta.
Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zahtevek za revizijo se vloži prek portala eRevizija.«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Informacija, da je bil vložen zahtevek za revizijo, se nemudoma prek portala eRevizija samodejno objavi v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.«.
Prvi in drugi odstavek 25. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.
(2) Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »postopka« črta beseda »oddaje«, za besedo »vrednosti« pa se doda besedilo »ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se v prvem stavku besedilo »postopku s pogajanji po predhodni objavi« nadomesti z besedilom »konkurenčnem dialogu ali konkurenčnem postopku s pogajanji«.
Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Ne glede na določbe prvega do sedmega odstavka tega člena lahko zagovornik javnega interesa zahtevek za revizijo vloži v kateri koli fazi postopka oddaje javnega naročila v 45 delovnih dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.«.
V prvem odstavku 26. člena se za tretjo alinejo, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, dodata nova četrta in peta alineja, ki se glasita:
»– ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona;
– je dopusten.«.
V drugem odstavku se drugi stavek črta.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če naročnik ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.«.
V četrtem odstavku se za četrtim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva naročniku dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo.«.
V četrtem odstavku 29. člena se v prvem stavku besedilo »v izvirniku, popolna, kronološko urejena« nadomesti z besedama »v celoti«, besedi »v zadevi« pa se črtata.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če se v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, za del dokumentacije v kateri koli fazi postopka javnega naročanja niso uporabljala elektronska sredstva in tega dela dokumentacije ni mogoče pretvoriti v elektronsko obliko, mora naročnik ne glede na prvi odstavek 13.a člena tega zakona izvirnik tega dela dokumentacije Državni revizijski komisiji poslati po pošti priporočeno s povratnico. Če se v skladu s sedmim odstavkom 13.a člena tega zakona za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, pošlje naročnik Državni revizijski komisiji na takšen način celotno dokumentacijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Državna revizijska komisija mu mora dokumentacijo vrniti po pošti priporočeno s povratnico v treh delovnih dneh od sprejema odločitve o zahtevku za revizijo.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V prvem odstavku 31. člena se za tretjo alinejo, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, dodata nova četrta in peta alineja, ki se glasita:
»– ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona;
– je dopusten.«.
V drugem odstavku se drugi stavek črta.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če Državna revizijska komisija ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega dostavka tega člena, zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.«.
V četrtem odstavku se za četrtim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva Državni revizijski komisiji dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo.«.
V petem odstavku se besedilo »6. točke prvega« nadomesti z besedo »drugega«.
V 34. členu se besedi »razjasnjevali sestanek« nadomestita z besedama »ustno obravnavo«.
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Državna revizijska komisija lahko na pobudo vlagatelja ali naročnika ali na lastno pobudo izvede ustno obravnavo z namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku. Če Državna revizijska komisija presodi, da je dejansko stanje mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka ali revizijskega postopka, pobudo vlagatelja ali naročnika zavrne.
(2) Na ustno obravnavo so povabljeni naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik, lahko pa tudi neodvisni strokovnjaki in izvedenci. Povabljenim na ustno obravnavo je treba zagotoviti dovolj časa, da se lahko pripravijo na obravnavo in se je pravočasno ter brez izrednih stroškov udeležijo, zaradi česar se ustna obravnava praviloma skliče najmanj tri delovne dni po vročitvi vabila. Če je za obravnavanje na ustni obravnavi potrebno, da povabljeni poznajo dokumente, skice ali druge predmete, jim jih je treba dati na vpogled hkrati s sklicem obravnave ali v vabilu na obravnavo navesti, kdaj in kje si jih lahko ogledajo. Udeleženci ustne obravnave se lahko izrečejo o dejanskem stanju in dokazih. Naročnik in vlagatelj na ustni obravnavi ne smeta navajati novih dejstev in dokazov, razen če dokažeta, da jih objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred obravnavo.
(3) Ustna obravnava se opravi na sedežu Državne revizijske komisije in ni javna. O njej se vodi zapisnik.
(4) Predsednik senata, ki vodi revizijski postopek, mora na začetku ustne obravnave ugotoviti, kdo od povabljenih je navzoč, glede odsotnih pa se prepričati, ali so jim bila vabila pravilno vročena. Če brez opravičenega razloga na ustno obravnavo ne pride kateri od povabljenih, čeprav je bil ustrezno povabljen, opravi senat obravnavo brez njega.
(5) Predsednik senata, ki vodi revizijski postopek, mora ukreniti vse potrebno, da se ustna obravnava opravi brez zavlačevanja in, če je mogoče, brez prekinitve in preložitve. Če predmeta ni mogoče obravnavati na enem naroku, jo predsednik senata prekine. Za nadaljevanje ukrene vse, kar je predpisano za sklic ustne obravnave, navzočim pa ustno sporoči ukrepe ter kdaj in kje se bo obravnava nadaljevala.«.
V 38. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na to, ali se zahtevek za revizijo ali očitana kršitev nanaša na en sklop ali nekaj sklopov javnega naročila, lahko Državna revizijska komisija sprejme odločitev o vseh sklopih, v katerih je nastala enaka kršitev.«.
V prvem odstavku 39. člena se za drugo alinejo, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– ugotovi utemeljenost zahtevka za revizijo, kadar v revizijskem postopku ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti.«.
V drugem odstavku se v 1. točki v prvi alineji besedilo »postopek s pogajanji po predhodni objavi« nadomesti z besedilom »konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji«.
42. člen se spremeni tako, da se glasi:
(uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe)
(1) Pod pogoji iz tega zakona lahko izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila, ki ga je naročnik oddal na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: posamezno naročilo), uveljavlja oseba, ki ima pravni interes, in zagovornik javnega interesa. Pravni interes se prizna osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila ali posameznega naročila in ki ji je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi ji lahko nastala škoda. Izpodbojnost pogodbe oziroma posameznega naročila lahko uveljavlja zagovornik javnega interesa, če pogodbena stranka ni Republika Slovenija, njen organ ali upravna organizacija v sestavi, ki je pravna oseba. V tem primeru uveljavlja izpodbojnost pogodbe oziroma posameznega naročila Republika Slovenija, zastopa pa jo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.
(2) Izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila se lahko uveljavlja v šestih mesecih od objave obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, obvestila o oddaji naročila ali obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti na portalu javnih naročil. Če nobeno od teh obvestil ni bilo objavljeno, pa se uveljavlja v šestih mesecih od dneva, ko je vlagatelj tožbe vedel ali bi moral vedeti za kršitev. Izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila v nobenem primeru ni mogoče uveljavljati, ko poteče dvanajst mesecev od sklenitve pogodbe ali oddaje posameznega naročila, če je kršitev nastala pri spremembi pogodbe, pa ko poteče dvanajst mesecev od sklenitve dodatka k pogodbi.«.
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
(razlogi za izpodbojnost pogodbe)
(1) Pogodba je izpodbojna:
1. če je sklenjena v vsebini, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja naročnika ali izbranega ponudnika ali njegove odgovorne osebe;
2. če je sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah zakona, ki ureja javno naročanje, moral izvesti;
3. če pogodba v nasprotju z zakonom, ki ureja javno naročanje, bistveno odstopa od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije in je naročnik ali izbrani ponudnik ali njegova odgovorna oseba ali s katerim koli od njih povezana oseba s tem pridobila premoženjsko korist, pri čemer se za povezano osebo šteje oseba, ki je z naročnikom ali izbranim ponudnikom ali njegovo odgovorno osebo v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, zakonski zvezi, čeprav je ta že prenehala, ali zunajzakonski skupnosti ali partnerski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena;
4. če je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka;
5. če je naročnik ob upoštevanju zakona, ki ureja javno naročanje, izvedel konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila ter v postopku ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga moral in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka;
6. če je naročnik spremenil pogodbo o izvedbi javnega naročila zakon, ki ureja javno naročanje, pa takšne spremembe ne dopušča;
7. če naročnik ni objavil obvestila o naročilu ali obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njene veljavnosti, pa bi ga v skladu z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, moral objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije;
8. če naročnik ne glede na zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon v postopku oddaje javnega naročila ne upošteva obdobja mirovanja, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: obdobje mirovanja), pod pogojem, da je storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši;
9. če naročnik v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 17. člena tega zakona in ne glede na četrti odstavek 20. člena tega zakona po vloženem zahtevku za revizijo z izbranim ponudnikom sklene pogodbo, pod pogojem, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti za dodelitev javnega naročila.
(2) Posamezno naročilo je izpodbojno:
– če je naročnik pri oddaji posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, ki je sklenjen z več ponudniki in v katerem se med pogodbenimi strankami okvirnega sporazuma ponovno odpira konkurenca, ravnal v nasprotju z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, o postopku oddaje posameznega naročila, pod pogojem, da je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katerih dalje je treba javno naročilo objaviti v Uradnem listu Evropske unije, in da naročnik pri oddaji posameznega naročila ni upošteval obdobja mirovanja;
– če je naročnik pri oddaji posameznega naročila v dinamičnem nabavnem sistemu ravnal v nasprotju z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, o naknadni vključitvi v dinamični nabavni sistem, zaradi česar ponudnik ni mogel sodelovati v postopku oddaje posameznega naročila, pod pogojem, da je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katerih dalje je treba javno naročilo objaviti v Uradnem listu Evropske unije, in da naročnik pri oddaji posameznega naročila ni upošteval obdobja mirovanja.«.
Prvi odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sodišče lahko v primeru iz 2. in 4. do 9. točke prvega odstavka ter drugega odstavka prejšnjega člena odloči, da pogodba oziroma posamezno naročilo kljub kršitvam ostane v veljavi ali skrajša njeno trajanje, če ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, ki so povezani z javnim, obrambnim ali varnostnim interesom in zahtevajo, da se pogodba oziroma posamezno naročilo deloma ali v celoti ohrani v veljavi. Sodišče pri tem ni vezano na tožbeni zahtevek in upošteva vse okoliščine, kot na primer naravo in obseg javnega naročila, obseg že izpolnjenih obveznosti iz pogodbe oziroma posameznega naročila, težo in pomen ugotovljenih kršitev ter druge okoliščine.«.
V drugem odstavku se besedi »ničnosti« nadomestita z besedama »izpodbojnosti«.
V tretjem odstavku se beseda »ničnosti« nadomesti z besedo »izpodbojnosti«.
V napovednem delu četrtega odstavka se besedilo »5. točke« nadomesti z besedilom »7. točke«, v prvi alineji 1. točke pa se besedilo »postopek s pogajanji po predhodni objavi« nadomesti z besedilom »konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji«.
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
(posledice izpodbojnosti pogodbe po tem zakonu)
(1) Sodišče lahko v primeru iz 44. člena tega zakona pogodbo ali posamezno naročilo razveljavi z dnem uveljavitve ali kadar koli po uveljavitvi. Sodišče pri tem ni vezano na tožbeni zahtevek in pri presoji upošteva vse okoliščine, kot na primer naravo in obseg javnega naročila, obseg že izpolnjenih obveznosti iz pogodbe, težo in pomen ugotovljenih kršitev ter druge okoliščine.
(2) Kadar sodišče deloma ali v celoti razveljavi pogodbo ali posamezno naročilo oziroma odloči, da pogodba ali posamezno naročilo v skladu s prejšnjim členom tega zakona ostane v veljavi, pošlje Državni revizijski komisiji predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 78. člena tega zakona.«.
V prvem odstavku 49. člena se beseda »ničnosti« nadomesti z besedama »posledic izpodbojnosti«.
V drugem odstavku se v drugem stavku beseda »ničnosti« nadomesti z besedo »izpodbojnosti«.
Drugi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pritožba se vloži pisno prek portala eRevizija.«.
Tretji odstavek se črta.
V prvem odstavku 53. člena se besedilo »v izvirniku, popolna, kronološko urejena« nadomesti z besedama »v celoti«, besedi »v zadevi« pa se črtata.
V drugem odstavku se besedilo »v izvirniku, ni popolna, ni kronološko urejena ali« nadomesti z besedama »celoti in«, besedi »v zadevi« pa se črtata.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če se v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, za del dokumentacije v kateri koli fazi postopka javnega naročanja niso uporabljala elektronska sredstva in tega dela dokumentacije ni mogoče pretvoriti v elektronsko obliko, mora naročnik ne glede na prvi odstavek 13.a člena tega zakona izvirnik tega dela dokumentacije Državni revizijski komisiji poslati po pošti priporočeno s povratnico. Če se v skladu s sedmim odstavkom 13.a člena tega zakona za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, pošlje naročnik Državni revizijski komisiji na takšen način celotno dokumentacijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Državna revizijska komisija mu mora dokumentacijo vrniti po pošti priporočeno s povratnico v treh delovnih dneh od sprejema odločitve o pritožbi.«.
V prvem odstavku 58. člena se beseda »ničnosti« nadomesti z besedo »izpodbojnosti«.
V četrtem odstavku 61. člena se za četrto alinejo, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– v zadnjih treh letih pred objavo razpisa ni bil član organa politične stranke.«.
Za 61. členom se doda nov 61.a člen, ki se glasi:
(nastop funkcije predsednika in članov)
(1) Novo imenovani predsednik in član Državne revizijske komisije nastopi funkcijo najpozneje tri mesece po imenovanju.
(2) Če dosedanjemu predsedniku ali članu Državne revizijske komisije mandatna doba še ni potekla, novo imenovani predsednik ali član Državne revizijske komisije ne glede na prejšnji odstavek nastopi funkcijo dan po izteku mandatne dobe dosedanjemu predsedniku ali članu Državne revizijske komisije.
(3) Če je dosedanjemu predsedniku ali članu Državne revizijske komisije mandatna doba že potekla, novi predsednik ali član Državne revizijske komisije pa še ni imenovan, dosedanji predsednik ali član Državne revizijske komisije opravlja funkcijo do imenovanja novega predsednika ali člana Državne revizijske komisije.«.
Prvi odstavek 65. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V revizijskem in pritožbenem postopku odloča tričlanski senat Državne revizijske komisije.«.
Drugi in tretji odstavek se črtata.
Dosedanji četrti odstavek postane drugi odstavek.
Za 65. členom se doda nov 65.a člen, ki se glasi:
(občna seja Državne revizijske komisije)
(1) Občna seja Državne revizijske komisije se skliče za obravnavo vprašanj, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije.
(2) Predsednik Državne revizijske komisije skliče občno sejo najpozneje deseti delovni dan od prejema obrazložene pisne zahteve najmanj dveh članov Državne revizijske komisije. Kadar predsednik Državne revizijske komisije oceni, da ne gre za vprašanje, ki je pomembno za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije, seje ne skliče, temveč svoje stališče v treh delovnih dneh od prejema zahteve pisno obrazloži vsem članom Državne revizijske komisije. Na podlagi tako podane obrazložitve predsednika Državne revizijske komisije lahko v treh delovnih dneh od prejema stališča večina članov Državne revizijske komisije ponovno zahteva sklic občne seje. V tem primeru mora predsednik Državne revizijske komisije občno sejo sklicati najpozneje deseti delovni dan od prejema zahteve večine članov Državne revizijske komisije.
(3) Predsednik Državne revizijske komisije skliče občno sejo s pisnim obvestilom, ki ga članom Državne revizijske komisije pošlje najmanj tri delovne dni pred občno sejo. Sklicu morajo biti priložena vsa gradiva, ki so predmet obravnave.
(4) Občne seje Državne revizijske komisije se udeležijo predsednik in člani Državne revizijske komisije, vodi pa jo predsednik. Na seji predsednik in člani sprejmejo načelno pravno mnenje o vprašanju, ki je pomembno za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije. Predsednik in člani Državne revizijske komisije imajo vsak po en glas. Njihovi glasovi so enakovredni, glasovanje pa je javno. Predlog je sprejet, če prejme večino glasov. Mnenje se objavi na spletni strani Državne revizijske komisije in ga je treba upoštevati pri delu Državne revizijske komisije. Spremeni se lahko na novi občni seji.«.
Prvi in drugi odstavek 71. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, znaša taksa:
– 2.000 eurov, če se javno naročilo oddaja po postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi;
– 4.000 eurov, če se javno naročilo oddaja po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, partnerstvu za inovacije ali konkurenčnem dialogu.
(2) Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, v primeru javnega naročanja na področju obrambe in varnosti pa dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost), vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. Ne glede na navedeno znaša taksa za to odločitev 2.000 eurov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in 6.000 eurov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v katerem koli drugem postopku javnega naročanja. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o ustavitvi postopka javnega naročanja, priznanju sposobnosti ali zavrnitvi ali izločitvi vseh ponudb, znaša taksa 1.000 eurov.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kadar takse ni mogoče odmeriti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, znaša taksa 1.000 eurov.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša taksa 1.000 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na socialne in druge posebne storitve ali storitve na področju obrambe in varnosti B, oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ali na javni natečaj.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
Besedilo 78. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, če kot naročnik:
1. kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo z izbranim ponudnikom, čeprav zakon tega ne dovoljuje (prvi odstavek 17. člena);
2. ne odstopi ali pravočasno ne odstopi predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena);
3. vlagatelju ne posreduje predloga, s katerim Državni revizijski komisiji predlaga, da vloženi zahtevek ne zadrži sklenitve pogodbe ali da se postopek oddaje javnega naročila ustavi ali da se v postopku oddaje javnega naročila zavrnejo vse ponudbe ali da se začne nov postopek javnega naročanja za isti predmet (drugi odstavek 20. člena);
4. ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku, kot ga določa ta zakon (tretji in četrti odstavek 26. člena ter prvi odstavek 28. člena);
5. zahtevka za revizijo ne posreduje izbranemu ponudniku, kadar to nalaga zakon (prvi odstavek 27. člena);
6. Državni revizijski komisiji ne posreduje ali v roku ne posreduje zahtevka za revizijo ali vse dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ali o predrevizijskem postopku ali pritožbi (prvi, drugi in tretji odstavek 29. člena ter prvi odstavek 53. člena);
7. Državni revizijski komisiji na njen poziv v roku ne predloži odzivnega poročila (četrti odstavek 41. člena);
8. stori kršitev, zaradi katere je na podlagi prvega ali drugega odstavka 44. člena tega zakona pogodba ali posamezno naročilo neveljavno ali bi moralo biti neveljavno;
9. ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, v roku ne odstopi dokumentacije o postopku oddaje javnega naročanja ali ne predloži mnenja o domnevnih kršitvah prava Evropske unije (drugi odstavek 57. člena);
10. ne upošteva ali izvrši odločitve Državne revizijske komisije ali če ravna v nasprotju z njeno odločitvijo (prvi odstavek 60. člena).
(2) Z globo od 10.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki dosegajo ali presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.
(3) Z globo od 2.000 do 7.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 300 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, z globo od 700 do 2.000 eurov se za prekršek iz drugega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti ter z globo od 200 do 500 eurov odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
79. člen se spremeni tako, da se glasi:
(prekrški, katerih narava je posebno huda)
Če je narava prekrška iz 1., 8. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti:
a) se z globo od 30.000 do 100.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba;
b) se z globo od 60.000 do 200.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki dosegajo ali presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba;
c) se z globo od 10.000 do 30.000 eurov kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost;
č) z globo od 900 do 3.000 eurov kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena, z globo od 2.700 do 6.000 eurov odgovorna oseba državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali pravne osebe iz drugega odstavka prejšnjega člena ter z globo od 600 do 1.500 eurov odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz tretjega odstavka prejšnjega člena.«.
Besedilo 80. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za prekrške po tem zakonu se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dokončanje postopkov, začetih po dosedanjih predpisih)
(1) Predrevizijski postopek, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, in revizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončata po dosedanjih predpisih. Revizijski postopek, ki se je začel na podlagi zahtevka za revizijo, vloženega pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.
(2) Pritožbeni postopek, ki se je z vložitvijo pritožbe začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih. Pritožbeni postopek zoper odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, vloženem pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.
(3) Sodni postopek, ki se je začel v skladu s petim poglavjem Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13 in 90/14 – ZDU-1) pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.
(predpisi na podlagi tega zakona)
(1) Minister, pristojen za javna naročila, izda predpis iz devetega odstavka 13.a člena zakona do 30. junija 2019.
(2) Državna revizijska komisija v treh mesecih od uveljavitve zakona uskladi poslovnik o delu Državne revizijske komisije iz 64. člena zakona s 35. in 65. členom zakona.
(1) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., vzpostavi portal eRevizija do 30. septembra 2019.
(2) Portal eRevizija se začne uporabljati devetdeseti dan po njegovi vzpostavitvi, razen če se je predrevizijski, revizijski ali pritožbeni postopek začel pred tem dnem.
(3) Od vzpostavitve portala eRevizija do začetka njegove uporabe se informacije in dokumenti v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku izmenjujejo prek portala eRevizija, če vlagatelj v predrevizijskem postopku zahtevek za revizijo vloži prek tega portala.
(4) Če zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku ni bil vložen prek portala eRevizija, se do začetka uporabe tega portala informacije in dokumenti, vključno s procesnim gradivom, v predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku, vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico. Lahko se vložijo tudi elektronsko, če ima naslovnik na voljo informacijski sistem za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti informacija ali dokument podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se do začetka uporabe portala eRevizija za vročitev odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena zakona uporablja zakon, ki ureja upravni postopek, za vročitev informacij in dokumentov Državne revizijske komisije pa se uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.
(6) Če zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku ni bil vložen prek portala eRevizija, do začetka uporabe portala eRevizija naročnik informacijo o sprejetju sklepa iz tretjega odstavka 17. člena, četrtega odstavka 19. člena in četrtega odstavka 20. člena ter o vloženem zahtevku za revizijo iz prvega odstavka 24. člena zakona v skladu s četrtim odstavkom tega člena v treh delovnih dneh posreduje vsem ponudnikom.
(dopolnitev Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije)
V Zakonu o Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 109/09 in 38/10 – ZUKN) se na koncu tretje alineje 13. člena podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »in zakonu, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja;«.
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-08/17-16/15
Ljubljana, dne 18. oktobra 2017
EPA 2137-VII
dr. Milan Brglez l.r.
