Na podlagi četrtega odstavka 113. člena, tretjega odstavka 114. člena in 118. člena ter za izvajanje 124. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17) izdaja Vlada Republike Slovenije
o javnih službah strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin
Ta uredba ureja javne službe za izvajanje strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: javne službe) na področju poljedelstva, vrtnarstva, sadjarstva, vinogradništva in oljkarstva, določa naloge javnih služb, način izvajanja nalog javnih služb, območje in obdobje izvajanja nalog javnih služb, obveznosti izvajalcev javnih služb, programe, način financiranja ter poročanje.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. selekcija so zaporedni ali vzporedni postopki odbire do nastanka nove sorte ali klona in podlag kmetijskih rastlin;
2. žlahtnjenje je postopek oziroma serija postopkov križanja, selekcije in drugih metod, ki vodijo do nastanka nove sorte oziroma pripadajočih klonov in podlag kmetijskih rastlin;
3. introdukcija je uvajanje sort oziroma pripadajočih klonov in podlag v pridelavo kmetijskih rastlin v Republiki Sloveniji s preizkušanjem njihove vrednosti za pridelavo in uporabo v različnih pedo-klimatskih razmerah;
4. zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin pomeni vzdrževanje matičnih rastlin visoke genske in zdravstvene vrednosti, namenjenih za nadaljnje razmnoževanje;
5. tehnologija pridelave pomeni uvajanje novih tehnologij in ugotavljanje ustreznega načina pridelave kmetijskih rastlin v različnih pedo-klimatskih razmerah;
6. ekološka rajonizacija kmetijskih rastlin pomeni preverjanje vrst in sort kmetijskih rastlin glede njihove primernosti za posamezna pridelovalna območja;
7. ugotavljanje vrednosti kmetijskih rastlin za predelavo pomeni ugotavljanje kakovosti predelanih kmetijskih rastlin.
(1) Javna služba na področju poljedelstva (v nadaljnjem besedilu: javna služba v poljedelstvu) zajema:
1. žlahtnjenje poljščin;
2. introdukcijo poljščin in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;
3. tehnologije pridelave poljščin;
4. strokovno-tehnično koordinacijo v poljedelstvu.
(2) Javna služba na področju vrtnarstva (v nadaljnjem besedilu: javna služba v vrtnarstvu) zajema:
1. selekcijo zelišč;
2. žlahtnjenje zelenjadnic;
3. introdukcijo zelenjadnic in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;
4. introdukcijo in ekološko rajonizacijo zelišč ter ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;
5. tehnologije pridelave zelenjadnic;
6. tehnologije pridelave zelišč;
7. strokovno-tehnično koordinacijo v vrtnarstvu.
(3) Javna služba na področju sadjarstva (v nadaljnjem besedilu: javna služba v sadjarstvu) zajema:
1. selekcijo lupinarjev;
2. zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala koščičarjev in kakija;
3. zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala lupinarjev;
4. introdukcijo koščičarjev in kakija;
5. introdukcijo pečkarjev;
6. introdukcijo lupinarjev;
7. introdukcijo jagodičja;
8. tehnologije pridelave koščičarjev in kakija;
9. tehnologije pridelave pečkarjev;
10. zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala pečkarjev;
11. tehnologije pridelave lupinarjev;
12. tehnologije pridelave jagodičja;
13. strokovno-tehnično koordinacijo v sadjarstvu.
(4) Javna služba na področju vinogradništva (v nadaljnjem besedilu: javna služba v vinogradništvu) zajema:
1. selekcijo vinske trte v vinorodni deželi Primorska;
2. selekcijo vinske trte v vinorodnih deželah Podravje in Posavje;
3. zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala vinske trte v vinorodni deželi Primorska;
4. zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala vinske trte v vinorodnih deželah Podravje in Posavje;
5. introdukcijo vinske trte v vinorodnih deželah Primorska, Podravje in Posavje;
6. tehnologije pridelave vinske trte v vinorodnih deželah Primorska, Podravje in Posavje;
7. strokovno-tehnično koordinacijo v vinogradništvu.
(5) Javna služba na področju oljkarstva (v nadaljnjem besedilu: javna služba v oljkarstvu) zajema:
1. selekcijo oljk;
2. introdukcijo oljk;
3. tehnologije pridelave oljk;
4. zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala oljk;
5. ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo;
6. strokovno-tehnično koordinacijo v oljkarstvu.
(6) Naloge javnih služb se podrobneje opredelijo v programih javnih služb iz 6. člena te uredbe.
(območje in obdobje izvajanja javnih služb)
(1) Javne službe se opravljajo na območju celotne Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se javna služba v vinogradništvu opravlja v treh vinorodnih deželah:
– Podravje;
– Posavje;
– Primorska.
(3) Izvajalec javne službe je imenovan za obdobje sedmih let.
(obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe naloge javne službe izvaja v posebni organizacijski enoti.
(2) Izvajalec javne službe mora poleg obveznosti iz zakona, ki ureja kmetijstvo, izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:
1. za čas veljavnosti odločbe ministra, s katero je imenovan za izvajalca javne službe, zagotoviti nepretrgano opravljanje javne službe v skladu s programom dela;
2. jasno izkazovati obseg dela zaposlenih pri opravljanju nalog javne službe;
3. sodelovati z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
4. sodelovati z drugimi izvajalci javnih služb, razvojno- strokovnih nalog ali raziskovalnega dela, če je to opredeljeno v letnem programu dela oziroma jim je z obveznim navodilom ministra naloženo, da določeno nalogo opravijo skupaj;
5. zagotoviti izpopolnjevanje strokovnega znanja delavcev, ki opravljajo naloge javne službe in jim omogočiti, da se udeležujejo usposabljanj, ki se nanašajo na naloge javne službe, ki jih organizirajo ministrstva in izvajalci drugih javnih služb ter raziskovalne, izobraževalne in druge institucije v Republiki Sloveniji in v državah članicah Evropske unije;
6. ministrstvu poročati o izvajanju letnega programa dela in finančnega načrta ter o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na delo te javne službe;
7. zagotoviti, da opravljanje drugih dejavnosti, za katere je izvajalec javne službe registriran, ne ovira opravljanja nalog javne službe;
8. hraniti dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje nalog javne službe, še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev po pogodbi iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe;
9. izvajati naloge javne službe do izbire novega izvajalca javne službe;
10. ministrstvu in drugim nadzornim organom omogočiti nadzor na kraju samem in dostop do dokumentacije iz prejšnje točke.
II. PROGRAMI JAVNIH SLUŽB
(1) Program javne službe v poljedelstvu je kot priloga 1 sestavni del te uredbe.
(2) Program javne službe v vrtnarstvu je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
(3) Program javne službe v sadjarstvu je kot priloga 3 sestavni del te uredbe.
(4) Program javne službe v vinogradništvu je kot priloga 4 sestavni del te uredbe.
(5) Program javne službe v oljkarstvu je kot priloga 5 sestavni del te uredbe.
III. FINANCIRANJE IN POROČANJE
(letni program dela in finančni načrt javne službe)
(1) Naloge javne službe se izvajajo v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom javne službe (v nadaljnjem besedilu: letni program dela javne službe).
(2) Letni program dela javne službe, na katerega da soglasje ministrstvo, je sestavni del letnega programa dela javnega zavoda.
(3) Letni program dela, ki ga pripravi izvajalec posamezne javne službe na podlagi letnih izhodišč ministrstva, mora vsebovati:
– natančno vsebino in obseg nalog javne službe;
– metode dela, če niso predpisane;
– letne cilje in indikatorje za doseganje letnih ciljev;
– finančno ovrednotenje stroškov dela in materialnih stroškov;
– povzetek predvidenih finančnih sredstev, ki bodo namenjena za plače in druge izdatke zaposlenim, prispevke delodajalca, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in izdatke za blago in storitve.
(4) Medsebojna razmerja med izvajalcem javne službe in ministrstvom ter financiranje v določenem obdobju se podrobneje uredijo s pogodbo.
(financiranje javne službe)
(1) Sredstva za izvajanje javne službe zagotovi ministrstvo v skladu s sprejetim Proračunom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun).
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno evidentiranje dejavnosti javne službe in ostalih dejavnosti, ki jih izvaja ista pravna oseba.
(3) Izvajalcu javne službe se za izvajanje nalog javne službe priznajo sredstva, katerih vrsta in obseg se opredelita v letnem programu dela iz prejšnjega člena, vendar največ v obsegu, predvidenem v proračunu. Sredstva med posameznimi proračunskimi leti niso prenosljiva.
(4) Če izvajalec javne službe opravi manjši obseg posamezne naloge, kot to določa letni program dela iz prejšnjega člena, se mu sredstva izplačajo le za opravljene naloge.
(5) Če izvajalec javne službe opravi večji obseg nalog, kot določa letni program dela iz prejšnjega člena, se mu sredstva, predvidena v proračunu za izvajanje te naloge, ne zvišajo.
(6) V primeru ugotovljenih čezmerno izplačanih sredstev mora izvajalec vsa čezmerno izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v proračun.
(7) Sredstva za investicije, potrebne za izvajanje nalog javne službe, se opredelijo v letnem programu dela iz prejšnjega člena glede na razpoložljiva sredstva proračuna za ta namen v posameznem proračunskem letu. V tem primeru se stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja ne priznajo kot del materialnih stroškov iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(8) Ob ugotovitvi nenamenske porabe sredstev proračuna mora izvajalec javne službe ta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v proračun.
(9) Naloge javne službe krijejo proračun oziroma skladi Evropske unije. Naloga javne službe, ki je financirana s sredstvi skladov Evropske unije, ne sme biti financirana iz proračunskih sredstev za izvajanje javne službe.
(poročila o izvajanju letnega programa dela)
(1) Izvajalec javne službe vodi podatke o opravljenih nalogah iz letnega programa dela javne službe.
(2) Izvajalec javne službe pošlje ministrstvu poročilo o opravljenem delu in rezultatih ter finančno poročilo o izvedbi nalog do konca marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(3) Letno poročilo o opravljenem delu in rezultatih iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti glede:
– uresničitve letnega programa dela javne službe;
– doseganja ciljev nalog in kazalnikov iz letnega programa dela javne službe;
– posebnosti pri izvedbi letnega programa dela javne službe;
– morebitnih posebnih problemov pri izvedbi letnega programa dela javne službe in s predlogi za nadaljnje delo.
(4) Letno finančno poročilo o izvedbi javne službe iz drugega odstavka tega člena mora za vsako nalogo iz letnega programa dela javne službe vsebovati najmanj:
– natančno obrazložitev porabe sredstev;
– obseg in časovnico izvedenih nalog za posamezne strokovne in tehnične sodelavce;
– razdelitev nastalih materialnih in posrednih stroškov;
– razdelitev nastalih investicijskih sredstev, če so opredeljena v letnem programu dela javne službe;
– skupno vrednost izvedenih nalog.
(5) Ministrstvo izvajalcu javne službe za opravljeno delo plača na podlagi vloženih zahtevkov, ki jih potrdi ministrstvo. Dinamiko oziroma število zahtevkov v posameznem letu se opredeli v pogodbi iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe.
(6) K zahtevkom iz prejšnjega odstavka morajo biti priložena delna poročila o izvedenih nalogah iz letnega programa dela javne službe, ki vsebujejo najmanj:
– kazalnike za že dosežene letne cilje nalog;
– obseg in časovnico že izvedenih nalog posameznih strokovnih in tehničnih sodelavcev;
– razdelitev nastalih materialnih in posrednih stroškov za vsako strokovno nalogo posebej;
– razdelitev nastalih investicijskih sredstev, če so opredeljena v letnem programu dela;
– skupno vrednost že izvedenih del za vsako strokovno nalogo.
IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Ministrstvo pozove dosedanje izvajalce javnih služb k predložitvi vlog za imenovanje za izvajalce javnih služb, in sicer:
1. Kmetijski inštitut Slovenije za izvajanje nalog javne službe v poljedelstvu:
– žlahtnjenje poljščin;
– introdukcijo poljščin in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;
– tehnologije pridelave poljščin;
– strokovno-tehnično koordinacijo v poljedelstvu.
2. Kmetijski inštitut Slovenije za izvajanje nalog javne službe v vrtnarstvu:
– žlahtnjenje zelenjadnic;
– introdukcijo zelenjadnic in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;
– tehnologije pridelave zelenjadnic;
– selekcijo zelišč;
– introdukcijo in ekološko rajonizacijo zelišč ter ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;
– tehnologije pridelave zelišč;
– strokovno-tehnično koordinacijo v vrtnarstvu.
3. za javno službo v sadjarstvu:
a) Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v notranji organizacijski enoti Sadjarski center Bilje za izvajanje nalog:
– introdukcijo koščičarjev in kakija;
– tehnologije pridelave koščičarjev in kakija;
– zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala koščičarjev in kakija.
b) Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor v notranji organizacijski enoti Sadjarski center Maribor za izvajanje nalog:
– introdukcijo pečkarjev;
– tehnologije pridelave pečkarjev;
– zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala pečkarjev;
– strokovno-tehnično koordinacijo v sadjarstvu.
c) Kmetijski inštitut Slovenije za izvajanje nalog:
– selekcijo lupinarjev;
– introdukcijo lupinarjev;
– introdukcijo jagodičja;
– tehnologije pridelave lupinarjev;
– tehnologije pridelave jagodičja;
– zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala lupinarjev.
4. za javno službo v vinogradništvu:
a) Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v notranji organizacijski enoti Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje za izvajanje nalog:
– selekcijo vinske trte v vinorodni deželi Primorska;
– zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala vinske trte v vinorodni deželi Primorska;
– strokovno-tehnično koordinacijo v vinogradništvu.
b) Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor v notranji organizacijski enoti Selekcijsko trsničarsko središče Ivanjkovci za izvajanje nalog:
– selekcijo vinske trte v vinorodnih deželah Podravje, Posavje;
– zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala vinske trte v vinorodni deželi Podravje in Posavje.
c) Kmetijski inštitut Slovenije za izvajanje nalog:
– introdukcijo vinske trte v vinorodnih deželah Primorska, Podravje in Posavje;
– tehnologije pridelave vinske trte v vinorodnih deželah Primorska, Podravje in Posavje.
5. Znanstveno-raziskovalno središče Koper v notranji organizacijski enoti Inštitut za oljkarstvo za izvajanje nalog:
– selekcijo oljk;
– introdukcijo oljk;
– tehnologije pridelave oljk;
– zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala oljk;
– ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo;
– strokovno-tehnično koordinacijo v oljkarstvu.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-35/2017
Ljubljana, dne 26. oktobra 2017
EVA 2017-2330-0056
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.