Na podlagi četrtega in petega odstavka 113. člena, tretjega odstavka 114. člena in 118. člena ter za izvajanje 126. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17) izdaja Vlada Republike Slovenije
o javni službi nalog rastlinske genske banke
Ta uredba ureja izvajanje javne službe nalog rastlinske genske banke (v nadaljnjem besedilu: javna služba), določa naloge, način, območje in obdobje izvajanja nalog javne službe, obveznosti izvajalca javne službe, programe, način financiranja ter poročanje.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. biotska raznovrstnost je raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov;
2. rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo so kakršen koli genski material rastlinskega izvora, ki ima dejansko ali potencialno vrednost za prehrano in kmetijstvo;
3. avtohton genski material so rastlinski genski viri, ki izvirajo iz Republike Slovenije, vključno z lokalnimi sortami, lokalnimi populacijami kmetijskih rastlin in samoniklimi vrstami;
4. lokalne populacije kmetijskih rastlin so stare domače sorte in populacije, ki so se ohranile na kmetijah;
5. lokalne sorte so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji;
6. opuščene lokalne sorte so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v rastlinski genski banki;
7. zbirka rastlinskih genskih virov je zbirka akcesij posamezne vrste ali skupine rastlin v rastlinski genski banki;
8. akcesija je enota genskega materiala, ki se hrani v zbirki rastlinskih genskih virov (shranjena vrečka ali kozarec semena, rastlina v kolekciji, rastlina in vitro itd.);
9. ohranjanje in situ je ohranjanje ekosistemov in naravnih habitatov ter vzdrževanje in obnavljanje populacij vrst, sposobnih za preživetje, v njihovem naravnem okolju, za gojene ali kultivirane rastlinske vrste pa v okolju, v katerem so razvile svoje posebne lastnosti;
10. ohranjanje ex situ je ohranjanje rastlinskih genskih virov za kmetijstvo in prehrano zunaj njihovega naravnega habitata (v obliki semena, in vitro, in vivo, kolekcijskega nasada, krioprezervacije itd.);
11. kurator je strokovna oseba izvajalca javne službe, ki je odgovorna za upravljanje posamezne zbirke rastlinskih genskih virov oziroma za določeno nalogo javne službe;
12. osnovni podatki o akcesiji so podatki o izvoru in pridobitvi nove akcesije rastlinskih genskih virov v skladu z mednarodnimi deskriptorji;
13. opisovanje in vrednotenje akcesije je osnovno opisovanje in vrednotenje morfoloških, fizioloških, biokemijskih in genetskih lastnosti akcesije oziroma nadaljnje vrednotenje s preizkušanjem njihove vrednosti za pridelavo in uporabo v različnih talno-podnebnih razmerah (agronomske lastnosti, kakovost in vsebnost hranilnih snovi, odpornost proti boleznim in škodljivcem itd.) v skladu z mednarodnimi deskriptorji;
14. genska erozija je izguba genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste in v njih skozi čas zaradi človekovega posega ali spremembe okolja.
(1) Za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu se izvajajo naslednje naloge javne službe:
1. zbiranje, evidentiranje in ohranjanje avtohtonega genskega materiala;
2. razmnoževanje in zagotavljanje trajnostne rabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: RGV);
3. opisovanje in vrednotenje akcesij po mednarodnih deskriptorjih;
4. administrativno-tehnične naloge v povezavi z evidentiranjem RGV;
5. strokovno-tehnična koordinacija, izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti;
6. sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in omrežji na področju RGV.
(2) Naloge javne službe iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v programu javne službe iz 6. člena te uredbe.
(obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe izvaja naloge javne službe v posebni organizacijski enoti.
(2) Izvajalec javne službe mora poleg obveznosti iz zakona, ki ureja kmetijstvo, izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:
1. za čas veljavnosti odločbe ministra, pristojnega za kmetijstvo, s katero je imenovan za izvajalca javne službe, zagotoviti nepretrgano opravljanje javne službe v skladu s programom dela;
2. jasno izkazovati obseg dela zaposlenih pri opravljanju nalog javne službe;
3. voditi in redno posodabljati seznam akcesij v zbirkah RGV in na svoji spletni strani objavljati najmanj osnovne podatke o akcesijah v zbirkah RGV;
4. zagotoviti izpopolnjevanje strokovnega znanja delavcev, ki opravljajo naloge javne službe, in jim omogočiti, da se udeležujejo usposabljanj, ki se nanašajo na naloge javne službe, ki jih organizirajo ministrstva in izvajalci drugih javnih služb ter raziskovalne, izobraževalne in druge institucije v Republiki Sloveniji in v državah članicah Evropske unije;
5. sodelovati z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
6. sodelovati z drugimi izvajalci javnih služb, razvojno- strokovnih nalog ali raziskovalnega dela, če je to opredeljeno v letnem programu dela oziroma jim je z obveznim navodilom ministra, pristojnega za kmetijstvo, naloženo, da skupno opravijo določeno nalogo;
7. ministrstvu poročati o izvajanju letnega programa dela in finančnega načrta ter o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na delo te javne službe;
8. zagotavljati, da opravljanje drugih dejavnosti, za katere je izvajalec javne službe registriran, ne ovira opravljanja nalog javne službe;
9. hraniti dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje nalog javne službe, še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev po pogodbi iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe;
10. izvajati naloge javne službe do izbire novega izvajalca javne službe;
11. ministrstvu in drugim nadzornim organom omogočiti nadzor na kraju samem in dostop do dokumentacije iz prejšnje točke.
(območje in obdobje izvajanja javne službe)
(1) Javna služba se opravlja na območju celotne Republike Slovenije.
(2) Izvajalec javne službe je imenovan za obdobje sedmih let.
(1) Program javne službe je kot priloga sestavni del te uredbe.
(2) Program javne službe se pripravi v skladu z mednarodno pogodbo, ki ureja RGV.
(letni program dela in finančni načrt javne službe)
(1) Naloge javne službe se izvajajo v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom javne službe (v nadaljnjem besedilu: letni program dela javne službe).
(2) Letni program dela javne službe, na katerega da soglasje ministrstvo, je sestavni del letnega programa dela javnega zavoda.
(3) Letni program dela javne službe, ki ga pripravi izvajalec javne službe na podlagi letnih izhodišč ministrstva, mora vsebovati:
– natančno vsebino in obseg nalog;
– metode dela, če niso predpisane;
– letne cilje in kazalnike za doseganje letnih ciljev;
– finančno ovrednotenje stroškov dela in materialnih stroškov;
– povzetek predvidenih finančnih sredstev, ki bodo namenjena za plače in druge izdatke zaposlenih, prispevke delodajalca, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in izdatke za blago in storitve.
(4) Medsebojna razmerja med izvajalcem javne službe in ministrstvom ter financiranje v določenem obdobju se podrobneje uredijo s pogodbo.
(financiranje javne službe)
(1) Sredstva za izvajanje javne službe zagotovi ministrstvo v skladu s sprejetim proračunom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun).
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno evidentiranje dejavnosti javne službe in ostalih dejavnosti, ki jih izvaja ista pravna oseba.
(3) Izvajalcu javne službe se za izvajanje nalog javne službe priznajo sredstva, katerih vrsta in obseg se opredelita v letnem programu dela iz prejšnjega člena, vendar največ v obsegu, predvidenem v proračunu. Sredstva med posameznimi proračunskimi leti niso prenosljiva.
(4) Če izvajalec javne službe opravi manjši obseg posamezne naloge, kot je določen z letnim programom dela javne službe iz prejšnjega člena, se mu sredstva izplačajo le za opravljene naloge.
(5) Če izvajalec javne službe opravi večji obseg nalog, kot je določen z letnim programom dela javne službe iz prejšnjega člena, se mu sredstva, predvidena v proračunu za izvajanje te naloge, ne zvišajo.
(6) Ob ugotovljenih preveč izplačanih sredstvih mora izvajalec javne službe vrniti vsa preveč izplačana sredstva v proračun, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(7) Ob ugotovitvi nenamenske porabe sredstev proračuna mora izvajalec javne službe ta sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(8) Sredstva za naložbe, potrebne za izvajanje nalog javne službe, se opredelijo v letnem programu dela iz prejšnjega člena glede na razpoložljiva sredstva proračuna za to v posameznem proračunskem letu. V tem primeru se stroški amortizacije in naložbenega vzdrževanja ne priznajo kot del materialnih stroškov iz četrte alineje tretjega odstavka prejšnjega člena.
(9) Naloge javne službe krijejo proračun oziroma skladi Evropske unije. Naloga javne službe, ki je financirana s sredstvi skladov Evropske unije, ne sme biti financirana iz proračunskih sredstev za izvajanje javne službe.
(poročila o izvajanju letnega programa dela)
(1) Izvajalec javne službe do konca marca tekočega leta pošlje poročilo o rezultatih opravljenega dela in finančno poročilo o izvedbi nalog javne službe za preteklo koledarsko leto, vključno s seznamom akcesij v zbirkah RGV z najmanj osnovnimi podatki o vsaki akcesiji na ministrstvo, ki na svoji spletni strani objavlja seznam akcesij rastlinske genske banke z najmanj osnovnimi podatki.
(2) Letno poročilo o rezultatih opravljenega dela iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti glede:
– uresničitve letnega programa dela javne službe;
– doseganja ciljev nalog in kazalnikov iz letnega programa dela javne službe;
– posebnosti pri izvedbi letnega programa dela javne službe;
– morebitnih posebnih težav pri izvedbi letnega programa dela javne službe in predlogov za nadaljnje delo.
(3) Letno finančno poročilo o izvedbi nalog javne službe iz prvega odstavka tega člena mora za vsako nalogo iz letnega programa dela javne službe iz 7. člena te uredbe vsebovati najmanj:
– natančno obrazložitev porabe sredstev;
– obseg in časovni razpored izvedenih nalog po strokovnih in tehničnih sodelavcih;
– razdelitev nastalih materialnih in posrednih stroškov;
– razdelitev nastalih naložbenih sredstev, če so opredeljena v letnem programu;
– skupno vrednost izvedenih nalog.
(4) Ministrstvo izvajalcu javne službe izvede plačilo za opravljeno delo na podlagi vloženih zahtevkov, ki jih potrdi ministrstvo. Dinamika oziroma število zahtevkov v posameznem letu se opredeli v pogodbi iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe.
(5) K zahtevkom iz prejšnjega odstavka morajo biti priložena delna poročila o izvedenih nalogah iz letnega programa dela javne službe, ki vsebujejo najmanj:
– kazalnike za že dosežene letne cilje nalog;
– obseg in časovni razpored že izvedenih nalog po strokovnih in tehničnih urah po sodelavcih in razdelitev že nastalih materialnih in posrednih stroškov za vsako nalogo posebej;
– razdelitev nastalih naložbenih sredstev, če so opredeljena v letnem programu;
– skupno vrednost že izvedenih del za vsako nalogo.
Ministrstvo pozove dosedanja izvajalca javne službe k predložitvi vloge za imenovanje za izvajalca javne službe, in sicer:
– Kmetijski inštitut Slovenije za zbirke RGV krmnih rastlin, krompirja, vrtnin, hmelja, jagodičja in vinske trte ter strokovno-tehnično koordinacijo v notranji organizacijski enoti, Oddelku za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje;
– Biotehniško fakulteto za zbirke RGV žit, sadnih rastlin ter zdravilnih in aromatičnih rastlin v notranji organizacijski enoti, Oddelku za agronomijo.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-34/2017
Ljubljana, dne 26. oktobra 2017
EVA 2017-2330-0058
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
