Sodni svet
v prepričanju, da mora izbira najbolj ustreznega kandidata za zasedbo prostega sodniškega mesta temeljiti izključno na presoji izpolnjevanja z zakonom vnaprej predpisanih kriterijev,
zavedajoč se potrebe po podrobnejši ureditvi postopka za izbiro kandidatov za prosta sodniška mesta zaradi povečanja enotnosti, predvidljivosti in preglednosti teh postopkov,
upoštevajoč priporočila GRECO v Poročilu o Republiki Sloveniji v zvezi s preprečevanjem korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih, ki ga je sprejel na 57. plenarnem zasedanju v Strasbourgu, 15. do 19. oktobra 2012 (četrti krog ocenjevanja),
na podlagi prve alineje 4. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o sodnem svetu na 107. seji dne 9. 11. 2017 sprejme naslednja
za izbiro kandidatov za sodniško mesto
Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto (v nadaljevanju: Merila za izbiro) podrobneje opredeljujejo kriterije iz prvega odstavka 28. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15) in urejajo postopek izbire kandidatov.
Z Merili za izbiro se zagotavlja dostopnost razpisanih prostih sodniških mest pod enakimi pogoji za vse kandidate z namenom, da se zagotovi izbira kandidata, ki najbolje izpolnjuje zakonsko določene kriterije.
Kriteriji za izbiro kandidatov za sodniško mesto so opredeljeni v prvem odstavku 28. člena Zakona o sodniški službi, in sicer so to:
– delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sposobnost pisnega in ustnega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela sodnika,
– osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost,
– socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij,
– sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je kandidat, ki je že sodnik, do sedaj opravljal naloge vodstvenega mesta.
Kriterij delovnih sposobnosti in strokovnega znanja izkazujejo zlasti naslednji pokazatelji:
1. strokovno znanje, ki se primeroma kaže kot
– širok obseg in ustrezen nivo strokovnega znanja na pravnem področju, za katerega je razpisano sodniško mesto,
– sposobnost povezovanja znanja z različnih pravnih področij,
– poznavanje sodobne računalniške, informacijske in komunikacijske tehnologije,
2. učinkovitost, ki se primeroma kaže kot
– sposobnost prepoznavanja prednostnih nalog,
– sposobnost strukturiranega dela,
– sposobnost načrtovanja in racionalne organizacije dela,
– sposobnost obvladovanja delovnih obremenitev,
– količina opravljenega dela,
3. sposobnost analitičnega razmišljanja in ustvarjalnega pravnega sklepanja, ki se primeroma kaže kot
– sposobnost hitrega prepoznavanja bistvenih pravnih in dejanskih vprašanj,
– sposobnost logičnega sklepanja,
– sposobnost celovitega, razumljivega, strnjenega, strukturiranega in prepričljivega izražanja,
– sposobnost razumevanja posledic odločitve,
4. sposobnost pisnega in ustnega izražanja, ki se primeroma kaže kot
– raba lepe in pravilne slovenščine,
– natančno in jasno izražanje,
– uporaba ustrezne pravne terminologije.
Izpolnjevanje kriterija delovnih sposobnosti in strokovnega znanja se ugotavlja zlasti ob upoštevanju kandidatovih:
– delovnih izkušenj in dosedanjega dela po opravljenem pravniškem državnem izpitu,
– področja dela,
– aktivnosti na strokovnem in znanstvenem področju, ki se izkazuje s pridobitvijo strokovnega ali znanstvenega naziva ter strokovno publicistično dejavnostjo in uspešno akademsko kariero, s poudarkom na dosežkih s predvidenega področja dela,
– sodelovanja v zakonodajnih postopkih in v drugih delovnih skupinah,
– mednarodnega sodelovanja,
– rednega strokovnega izpopolnjevanja,
– pedagoške dejavnosti in mentorstva.
Kriterij osebnostnih lastnosti izkazujejo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost, poleg tega pa primeroma tudi naslednje lastnosti:
– sposobnost samostojnega odločanja,
– predanost poklicu,
– poštenost in pravičnost,
– pravni in moralni pogum,
– kritična in samokritična presoja,
– nepristranskost,
– prizadevnost, vztrajnost in natančnost.
Kriterij socialnih veščin izkazujejo zlasti naslednji pokazatelji:
1. komunikacijske spretnosti, ki se primeroma kažejo kot
– sposobnost prisluhniti različnim stališčem,
– sposobnost posredovanja znanja in izmenjave izkušenj,
– sposobnost poravnavanja,
– jasna, razumljiva in spoštljiva komunikacija,
2. spretnost obvladovanja konfliktnih situacij, ki se primeroma kažejo kot
– ohranjanje mirnosti in zadržanosti,
– obzirno ravnanje,
3. spoštljiv odnos do udeležencev postopka, sodelavcev in drugih ter varovanje njihovega osebnega dostojanstva.
V izbirnem postopku se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje del in nalog na razpisanem sodniškem mestu.
Presoja usposobljenosti kandidata za opravljanje del in nalog na razpisanem sodniškem mestu se ugotavlja z vpogledom v listinsko dokumentacijo, lahko pa tudi s preizkusi strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za opravljanje sodniške službe, psihološkimi preizkusi ter z razgovorom.
Izbirni postopek se lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo.
Za vodenje posamezne faze izbirnega postopka lahko Sodni svet imenuje strokovno komisijo.
Kandidati za sodniško mesto lahko vložijo prijavo na obrazcu za prijavo, katerega del je samoocenjevalni vprašalnik, ki je priloga Meril za izbiro in je objavljen na spletni strani Sodnega sveta. Prijavi morajo kandidati priložiti življenjepis z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev za izvolitev oziroma imenovanje na razpisano sodniško mesto, lahko pa tudi en primer svojega strokovnega pisnega dela ter druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje predpisanih kriterijev.
Za kandidate, ki že opravljajo sodniško službo, Sodni svet pridobi ocene sodniške službe in podatke iz centralne kadrovske evidence, navedene v tretjem odstavku 78. člena Zakona o sodiščih.
Sodni svet v prvi fazi izbirnega postopka ugotovi, ali so vsi prijavljeni kandidati vložili pravočasne in popolne prijave ter ali izpolnjujejo pogoje za izvolitev oziroma imenovanje na razpisano sodniško mesto.
V drugi fazi Sodni svet na podlagi vpogleda v listinsko dokumentacijo ugotavlja, kateri od prijavljenih kandidatov najbolje izpolnjujejo kriterije za izbiro.
Pri kandidatih, ki so že izvoljeni v sodniško funkcijo, se izpolnjevanje vseh kriterijev za izbiro ugotavlja zlasti na podlagi dejstev in ugotovitev, ki izhajajo iz ocen sodniške službe ter ob upoštevanju doseženega sodniškega naziva.
Pri kandidatih, ki še niso bili izvoljeni v sodniško funkcijo, se izpolnjevanje vseh kriterijev za izbiro ugotavlja zlasti na podlagi navedb in dejstev, ki izhajajo iz prijave z izpolnjenim samoocenjevalnim vprašalnikom ter prilog.
Sodni svet lahko za ugotovitev, kateri od prijavljenih kandidatov najbolje izpolnjujejo kriterije za izbiro, v vsaki fazi postopka opravi preizkuse strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebne za opravljanje sodniške službe ter psihološke preizkuse.
Odločitev o opravljanju preizkusov iz prejšnjega odstavka sprejme Sodni svet s sklepom, v katerem določi:
– vrsto preizkusa, ki se bo opravljal,
– način preizkusa,
– vsebino preizkusa,
– imenuje člane strokovne komisije oziroma določi izvajalca preizkusov.
Sodelujoči v preizkusnem postopku so dolžni varovati izpitno tajnost.
S kandidati, ki jih Sodni svet uvrsti v ožji izbor ter kandidati, ki jih kot najustreznejše navede predsednik sodišča (peti odstavek 16. člena Zakona o sodniški službi), Sodni svet v naslednji fazi postopka lahko opravi ustni razgovor, na katerem je lahko navzoč predsednik sodišča, na katerem je razpisano prosto sodniško mesto.
Sodni svet s kandidati lahko opravi strukturirani razgovor, na katerem kandidat odgovarja na vprašanja s predvidenega področja dela, vprašanja s področja etike in integritete ter splošnega poznavanja delovanja sodstva.
Vprašanja iz teh treh sklopov pripravi predsednik Sodnega sveta in so enaka za vse kandidate. Glede na predloženo pisno gradivo ter potek razgovora lahko predsednik in člani Sodnega sveta ter predsednik sodišča, na katerem je razpisano prosto sodniško mesto, kandidatom zastavijo še druga vprašanja.
V zadnji fazi postopka vsak član Sodnega sveta med kandidati, ki so se uvrstili v ožji izbor, podpre največ tri, ki jih šteje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega sodniškega mesta in svoj izbor ustno obrazloži.
Člani Sodnega sveta glasujejo o treh kandidatih, ki so prejeli največje število podpor, začeto s kandidatom, ki je dobil največje število podpor.
Če nobeden od teh kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine (8 glasov), se opravi novo glasovanje. V nov krog glasovanja se uvrstita kandidata, ki sta dobila največje število glasov.
Izbran je kandidat, ki je v zadnjem krogu glasovanja dobil potrebno število glasov.
O poteku izbirnega postopka za izbiro kandidata za sodniško mesto Sodni svet pripravi poročilo.
Če v Merilih za izbiro ni drugače določeno, se v postopku za izbiro kandidatov za sodniško mesto uporabljajo določbe Poslovnika Sodnega sveta.
Merila se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati z dnem objave.
Št. Su 720/2017-2
Ljubljana, dne 9. novembra 2017
Predsednik Sodnega sveta RS
dr. Marko Novak l.r.
