Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 31. seji dne 18. 10. 2017 sprejel
o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta območja Br 1 – Britof jug
1. člen
(1) V skladu z Odlokom o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03, 32/04 in 22/06 – popr. in 33/10) je bil leta 2010 sprejet Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja Br 1 – Britof jug (Uradni list RS, št. 85/10).
(2) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14) in Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 9/16, 63/16, 20/17-1, 20/17-2) sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega lokacijskega načrta Br 1 – Britof jug (v nadaljevanju: OLN).
(1) Predmet sprememb in dopolnitev OLN je racionalizacija površin, ki niso namenjene gradnji. Gre za javne odprte zelene površine in površine za cestno in obcestno infrastrukturo oziroma interne dostope ter posledično spremembe in prilagoditve parcelne strukture zemljišč.
(2) Spremembe in dopolnitve se nanašajo na:
– zmanjšanje površin za cestno in obcestno infrastrukturo,
– ukinitev območij zelenih površin za javno rabo,
– povečanje parcel namenjenih gradnji,
– prilagoditev lege objektov spremenjenemu parcelnemu stanju,
– sprememba števila parkirnih mest,
– uskladitev tekstualnega in grafičnega dela in
– uskladitev z Občinskim prostorskim načrtom Mestne občine Kranj.
V 2. člen se doda točka C, ki se glasi:
»C Priloge:
1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov.
2. Prikaz stanja prostora.
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN.
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN.
6. Povzetek za javnost.
7. Okoljsko poročilo, oziroma Odločba, iz katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno.«
V 4. členu se:
– prvi odstavek v celoti spremeni in se glasi: »Ureditveno območje OLN se nahaja v enoti urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) Br 6/1 in Br 6/2«,
– v drugem odstavku črta parcelna št. 812 in dodata parcelni št. 812/1 in 812/2.
Besedilo 6. člena se v celoti spremeni in se glasi:
»Umestitev načrtovane gradnje sledi planskim usmeritvam. Območje je razdeljeno na tri območja stanovanjske stavbne strukture (funkcionalna celota A, B in C), območje infrastrukture (I) in območje zelenih površin (Z).
(1) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture A (FCA) na severovzhodnem delu območja urejanja je razdeljena na štiri kareje, in sicer:
– KARE A1 (funkcionalna enota)
Funkcionalna enota A1 ima določenih deset parcel, od tega devet namenjenih gradnji, na eni pa se nahaja obstoječ pomožni zidan objekt. Na devetih parcelah je načrtovana gradnja petih prostostoječih stavb in dveh stanovanjskih dvojčkov.
– KARE A2
Funkcionalna enota A2 ima določenih sedem parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb, sedma stanovanjska stavba na zemljiški parceli 811/3, k.o. Britof, pa se v celoti ureja po veljavnem občinskem prostorskem aktu.
– KARE A3
Funkcionalna enota A3 ima določenih šest parcel, namenjenih gradnji, na kateri je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE A4
Znotraj funkcionalne enote A4 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi stanovanjskimi enotami. Vsaka enota v nizu ima določeno svojo parcelo, namenjeno gradnji.
(2) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture B (FCB) v osrednjem delu območja urejanja je razdeljena na tri kareje, in sicer:
– KARE B1 (funkcionalna enota)
Funkcionalna enota B1 ima določenih pet parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana gradnja petih prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE B2
Funkcionalna enota B2 ima določenih deset parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana gradnja desetih prostostoječih stanovanjskih stavb.
– KARE B3
Funkcionalna enota B3 ima določenih 16 parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana gradnja sedmih prostostoječih stanovanjskih stavb, gradnja dveh stanovanjskih dvojčkov in gradnja treh hiš v nizu; na dveh parcelah, se nahajata obstoječi stanovanjski hiši. Pred gradnjo stanovanjskih stavb je treba pomožne objekte odstraniti.
(3) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture C (FCC) na jugozahodnem delu območja urejanja je razdeljena na pet karejev, in sicer:
– KARE C1 (funkcionalna enota)
Funkcionalna enota C1 ima določene tri parcele, namenjene gradnji, na kateri je načrtovana gradnja treh prostostoječih stanovanjskih stavb. Parcela namenjena gradnji S1, na kateri je načrtovana ureditev zasebnega vrta k stavbi na parceli C1/1, sega na območje varovalnega pasu plinovoda.
– KARE C2
Funkcionalna enota C2 ima določenih šest parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb. Parceli, namenjeni gradnji, S2 in S3, na katerih je načrtovana ureditev zasebnih vrtov k stavbam na parceli C2/1 in C2/4, segata na območje varovalnega pasu plinovoda.
– KARE C3
Funkcionalna enota C3 ima določene tri parcele, namenjene gradnji, na katerih je načrtovana gradnja treh prostostoječih stanovanjskih stavb. Parcela, namenjena gradnji, S4, na kateri je načrtovana ureditev zasebnega vrta k stavbi na parceli C3/1, sega na območje varovalnega pasu plinovoda.
– KARE C4
Znotraj funkcionalne enote C4 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi stanovanjskimi enotami. Vsaki stanovanjski enoti je določena svoja parcela, namenjena gradnji.
– KARE C5
Znotraj funkcionalne enote C5 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi stanovanjskimi enotami. Vsaki stanovanjski enoti je določena svoja parcela, namenjena gradnji. Pred gradnjo je treba odstraniti obstoječi kozolec.
Območje C6 sega na območje varovalnega pasu plinovoda in pripada tangiranim objektom – hišam v nizu funkcionalne enote C4 in funkcionalne enote C5.
(3a) Na celotnem območju OLN je dopustna gradnja in postavitev naslednjih vrst nezahtevnih in enostavnih objektov:
– grajena spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi, kapelice,
– pomožni cestni objekti,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarske, peš-, gozdne in podobne poti,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
Na parcelah, namenjenih gradnji prostostoječih stanovanjskih stavb obstoječih stanovanjskih hiš, dvojčkov in hiš v nizu, je dovoljena še gradnja in postavitev naslednjih vrst nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhne stavbe (razen na parcelah dvojčkov in hiš v nizu),
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– oporni zid,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazen za kopanje, grajeni ribniki, okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Končnim nizom so na bočni fasadi dovoljene tudi gradnje pritličnih steklenjakov in garaž.
Obstoječe stanovanjske hiše je dovoljeno odstraniti, prenavljati in vzdrževati ter na mestu prej odstranjenih stavb zgraditi nove stanovanjske stavbe tipa a.
Obstoječ pomožni zidan objekt je dovoljeno odstraniti, prenavljati in vzdrževati.
(4) Območje infrastrukture – I je namenjeno prometni, energetski in komunalni infrastrukturi (FCI).
(5) Območje robnih zelenih površin – Z (FCZ)
– Za podenote Z5/1, Z5/2, Z5/3, Z5/4 veljajo merila in pogoji občinskega prostorskega akta.
(6) Rezervat regionalne ceste – IZ (FCIZ)
– Znotraj funkcionalne enote, ki leži ob regionalni cesti in se deli na podenote IZ1, IZ2 in IZ3, je načrtovana ureditev protihrupne bariere in spremljajočega prometnega programa.
(7) Kot zelenice se opredeli območje ob 7PM ob cesti F v funkcionalni enoti A in območje, ki ga nadrejeni akt opredeljuje kot površino cest in je namenjeno zagotavljanju prostora za gradnjo krožišča.«
V 7. členu se:
– drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »V obstoječih in načrtovanih stanovanjskih stavbah, razen v funkcionalnih enoti A4, ter v stavbah v nizu v funkcionalni enoti B3, C4 in C5 so dopustne poslovne dejavnosti (do trije zaposleni), ki ne povzročajo prekomernega obremenjevanja s hrupom, motenj v bivalnem okolju in ne smejo presegati 30 % skupne površine stavbe ter pod pogojem, da je možno za dejavnost zagotoviti potrebno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce na parceli, namenjeni gradnji. Dejavnosti, ki potrebujejo parkirišča za tovorna vozila, dostavna vozila in gradbene stroje, niso dovoljene.«
– v tretjem odstavku med »A4« in »C4« vrine oznaka: »B3«,
– dodata nova dva odstavka, ki se glasita:
»Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad konično omejitveno ravnino (440 m.n.v), razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa.«
»Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo RS, k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.«.
V 8. členu se:
– besedilo tretjega odstavka prve točke črta in se v celoti nadomesti z besedilom: »Tlorisni gabarit posamezne stavbe v nizu (razgiban tloris – glej grafični del) oziroma dimenzije stanovanjske enote so 7,5 m × 17,0 m (tip b).«;
– za drugim odstavkom druge točke doda odstavek, ki se glasi: »Tlorisni gabarit posamezne stavbe v nizu (razgiban tloris – glej grafični del) oziroma dimenzije stanovanjske enote so 7,5 m × 17,0 m (tip b).«;
– besedilo drugega odstavka tretje točke 8. člena črta in se v celoti nadomesti z besedilom: »Tlorisni gabarit posameznih stavb v nizu (razgiban tloris) oziroma dimenzije stanovanjske enote so 7,5 m × 17,0 m (tip b).«.
V 9. členu se:
– v prvi alinei tretje točke, za besedo »lahko« doda: »dvokapne, ali«,
– v tretji točki doda tretja alinea, ki se glasi: »tloris je lahko razgiban, vendar enotno za celoten niz; dopustno je odvzemanje volumnov po nadstropjih.«,
– v četrti točki namesto izraza »pomožnih objektov za lastne potrebe« uporabi izraz »nezahtevnih in enostavnih objektov« in črta besedilo »za oblikovanje« na koncu stavka.
10. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»(1) Lega stavb na zemljišču je določena s koordinatno točko, ki jo je pri umeščanju treba upoštevati; točke so navedene v Prilogi 5 tega prostorskega akta. Načrtovane stavbe morajo slediti naslednjim regulacijskim linijam:
– gradbena linija: je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu.
– gradbena meja: je črta, določena v grafičnem prikazu, ki označuje skrajno mejo, do katere lahko seže objekt (stavba) na parceli, namenjeni gradnji (nasproti javnim ali sosednjim zemljiškim parcelam). Objekt na nivoju urejenega terena ne sme segati preko gradbene meje.
– obcestna gradbena linija: je črta, določena v grafičnem prikazu, ki označuje skrajno mejo, do katere lahko seže objekt (stavba) na parceli ob regionalni cesti.
(2) Stavbe so od posestnih meja odmaknjene 4,0 m, manjši odmiki so možni v primeru istega lastništva, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, zaradi upoštevanja regulacijskih linij ter ob upoštevanju požarnovarstvenih zahtev.
(3) Načrtovane stavbe so od prometnic pri uvozih na parcelo, namenjeno gradnji, odmaknjene min. 5,0 m.
(4) Medposestne ograje so, s soglasjem lastnikov zemljišč, postavljene praviloma na meje parcel, namenjenih gradnji, oziroma so postavljene do meje parcele, namenjene gradnji. Z višino in lego ograje ob cestah se ne sme posegati v polje preglednosti. Ograje in žive meje, morajo biti od roba cestnega sveta odmaknjene najmanj 0,5 m.«
11. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za zunanje ureditve parcel, namenjenih gradnji stanovanjske stavbne strukture, veljajo naslednja določila:
– dopustna je poljubna ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih površin, odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na parceli;
– v okviru vsake parcele, namenjeni gradnji, je treba zagotoviti minimalno 30 % odprtih bivalnih površin, kar ne velja za stavbe v nizu;
– za posamezno stanovanjsko enoto je treba zagotoviti min. 2 parkirni mesti (v stavbi ali zunaj) na parceli, namenjeni gradnji;
– peš dostopi, manipulativne in parkirne površine morajo biti utrjeni, v protiprašni izvedbi in od zelenic ločeni z robniki;
– padavinske vode s streh stavb se ponika v ponikovalnice;
– padavinske vode z utrjenih površin se predhodno očiščene vodi v meteorno kanalizacijo;
– parcele, namenjene gradnji, so lahko ograjene; medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,2 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje (masivne polnostenske ograje niso dovoljene), višine ograj ob promenticah morajo zagotavljati pregledni trikotnik;
– atriji posameznih stanovanjskih enot so med seboj ločeni z ograjami višine 1,20 m (lesena ograja ali žive meje);
– vstopna in uvozna vrata na parcelo, namenjeno gradnji, se morajo odpirati proti parceli, namenjeni gradnji, in ne proti cesti; prav tako morajo biti parkirne in manipulativne površine z ustreznimi odmiki fizično ločene od cestnega sveta, manipulativne površine ob parkiriščih pa dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto;
– po končani gradnji je treba odstraniti provizorije;
– odvečni gradbeni material in izkopani material je treba odpeljati na ustrezno deponijo, okolico pa hortikulturno urediti.
(2) Ureditve funkcionalne celote IZ (FCIZ)
Ob regionalni cesti so površine IZ1, IZ2, IZ3 namenjene protihrupni barieri ter spremljajočemu prometnem programu.
(3) Robne zelene površine
Pas na severnem delu (Z5/1, Z5/2, Z5/3 in Z5/4) je namenjen površinam stanovanjske stavbne strukture, ki se nahajajo izven območja urejanja.«
V 12. členu se:
– spremeni ime člena tako, da se glasi: »parcele, namenjene gradnji«,
– prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji, je določena z zakoličbenimi točkami parcel in razvidna iz grafičnega dela načrta parcelacije; točke so navedene v Prilogi 5 tega prostorskega akta.«
– doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Parcela se na terenu določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.«
13. člen se spremeni tako, da se:
– v prvem odstavku črta besedilo: »Na mestu priključevanja ima regionalna cesta že izvedeno razširjeno vozišče, zato bo potrebna le sprememba talne in vertikalne signalizacije.«
– v drugem odstavku črta besedilo: »(dvosmerno kolesarsko stezo in dvosmerni hodnik za pešce)«
– se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste zunaj naselja je prepovedano.«
14. člen se v celoti spremeni in se glasi:
»(1) Notranje prometno urejanja območja temelji na krožnem sistemu cest.
(2) GLAVNA ZBIRNA CESTA (A) IN JUŽNA ZBIRNA CESTA (B) se na vzhodu priključujeta na državno (regionalno) cesto, na zahodu se navezuje na obstoječo prometnico naselja Britof, ki se, do ureditve neustreznega cestnega omrežja v obstoječem naselju Britof, zapre za motorni promet (cestna zapora). Cesti (A) in (B) se ob priključitvi na regionalno cesto razširita, sicer imata predviden karakteristični profil: bankina levo in desno širine vsaka 0,5 m, obojestranski pločnik vsak širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5,5 m.
(3) SEVERNA KROŽNA CESTA (C) predstavlja krožno cestno povezavo v območju A, ki se odcepi od glavne zbirne ceste (A) in se v naslednjem križišču ponovno priključi nanjo. Cesta (C) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno širine vsaka 0,5 m, enostranski pločnik širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5 m.
(4) ZAHODNA PREČNA CESTA (E) medsebojno povezuje glavno zbirno cesto (A) in južno zbirno cesto (B). Cesta (E) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m, enostranski pločnik širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5 m.
(5) OSREDNJA PREČNA CESTA (D) medsebojno povezuje glavno zbirno cesto (A) in južno zbirno cesto (B). Na južnem delu pri Transformatorski postaji se načrtuje ekološki otok in 4 PM. Cesta (D) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m, enostranski pločnik širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5 m.
(6) CESTA (F) se odcepi od severne krožne ceste (C) in se zaključi s 7 PM namenjenih območju A4. Cesta (F) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m, ter vozišče skupne širine 4 m.
(7) CESTA (G) se odcepi od severne krožne ceste (C) in se slepo zaključi. Cesta (G) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(8) CESTA (H) se odcepi od glavne zbirne ceste (A) in se slepo zaključi v območju A1. Cesta (H) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(9) CESTA (I) se odcepi od glavne zbirne ceste (A) in se slepo zaključi v območju B3. Cesta (I) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(10) CESTA (J) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se slepo zaključi v območju B3. Cesta (J) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(11) CESTA (K) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se zaključi s 13+16 PM, namenjenih območju C4 in C5. Cesta (K) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(12) CESTA (L) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se slepo zaključi v območju C3 in C2. Cesta (L) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(13) CESTA (M) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se slepo zaključi v območju C2 in C1. Cesta (M) ima predviden karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
(14) Od ceste F preko parcele 7, odseka A4, funkcionalne celote stanovanjske stavbne strukture A (FCA) je dopustno neposredno dostopati do parcele št. 438/5 k.o. Britof. Pri tem se ne smejo poslabšati pogoji rabe parcele namenjene gradnji 7, odseka A4. Za namen uporabe dostopne poti lastniki ustrezno medsebojno uredijo lastninsko oziroma drugo pravico rabe tega dela zemljišča.
(15) Vse notranje prometnice so dvosmerne.
(16) Za prometno infrastrukturo veljajo naslednja določila:
– vse ceste morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
– vozne površine so zaključene z dvignjenim robnikom;
– uvozi do parcel, namenjene gradnji, so predvideni preko pogreznjenih robnikov;
– lokacija uvoza je odvisna od potreb in razpoložljivega prostora na parceli;
– vse povozne površine se odvodnjava v sistem meteorne kanalizacije;
– prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
– vsi hodniki za pešce so asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani;
– vse površine, ki so namenjene pešcem, morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom;
– invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike;
– pešpoti so tlakovane ali asfaltirane ali v peščeni izvedbi;
– javna parkirna mesta morajo imeti tudi parkirna mesta namenjena hendikepiranim osebam.
(17) Na skrajnem zahodnem robu območja B je predvidena dostopna pot širine 3,0 m za dovoz do stavbe na zemljišču parc. št. 430/5, k.o. Britof.«.
V četrtem odstavku 16. člena se besede »funkcionalna celota FCZ« zamenja z besedami »varovalnega pasu plinovoda«.
V 17. členu se:
– prvi odstavek v celoti spremeni in se glasi: »Tranzitni cevovod, ki poteka preko območja obravnave, je treba prestaviti z območja na zahodno stran regionalne ceste Kranj–Britof. Tranzitni vod, ki poteka skozi predvideno naselje, pa se ukine.«,
– drugi odstavek v celoti črta,
– tretji odstavek postane drugi odstavek,
– dodata tretji in peti odstavek, ki se glasita:
»Dvostanovanjski objekti morajo imeti načrtovano ločeno oziroma samostojno priključitev posamezne enote na javno vodovodno omrežje.«
»Na mestih, kjer obstoječe omrežje posega ali pa se približa območju OLN, se v varovalnem pasu vodovoda ne dovoli graditi vseh vrst objektov glede na zahtevnost gradnje, ograj, škarp, saditi sadnega ali okrasnega drevja. Naprava mora biti dostopna upravljavcu vodovoda za vzdrževanje in upravljanje.«.
Prvi odstavek 18. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi: »Na južnem delu obravnavanega območja (S1 k parceli C1/1, S2 k parceli C2/1, S3 k parceli C2/4, S4 k parceli C3/1 in S5 parcele C6) poteka prenosno omrežje zemeljskega plina z oznako R29, RP Britof – MRP Jesenice (s premerom 200 mm in tlakom 50 bar). Načrtovane nove stavbe so ustrezno odmaknjene od osi prenosnega omrežja zemeljskega plina.
V 19. členu se:
– Prvi odstavek v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Novo stanovanjsko naselje se bo napajalo iz nove transformatorske postaje, locirane v središče območja. Transformatorska postaja bo montažno betonska tipske izvedbe nazivne moči od 630kVA do 1000kVA. Nova TP na obravnavanem območju se bo vključila v predviden 20kV kablovod med RTP 110/20 kV Primskovo in TP 0956 Šenk Arvaj.«.
– Iz drugega odstavka črta stavek: V te omarice se namesti priključno merilni del za posamezni objekt.
Iz prvega odstavka 20. člena se črta besedilo »neposredno na notranjem robu pločnika«.
V drugem odstavku 22. člena se beseda »gradbenih« črta, za besedo »parcel« pa se dopiše »namenjenih gradnji«,
V 26. členu se dodata četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Izvedba protihrupne bariere je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja.«
»Letala, ki pristajajo ali vzletajo na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, so vir hrupa, zato na tem območju ni dovoljeno umeščanje dejavnosti, ki bi jih lahko hrup letal ogrožal oziroma morajo biti izvedeni vsi potrebni ukrepi, da ravni hrupa ne presegajo zakonsko predpisanih mejnih vrednosti.«
29. člen se v celoti spremeni in se glasi:
»Območje se bo urejalo etapno, pri čemer je etapnost izvajanja posegov odvisna tako od prostorskih danosti območja kot tudi od izkazanega interesa lastnikov zemljišč oziroma investitorjev ter hkrati logike racionalnega infrastrukturnega opremljanja območja.
Prva etapa obsega gradnjo infrastrukturnega omrežja in se deli na naslednje faze:
– I. faza: ureditev cestnih priključkov z državno cesto, dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, na katerega se priključuje načrtovano naselje,
– II. faza: gradnja cest (A), (B) in (D) z vso predvideno komunalno infrastrukturo in
– III. faza: gradnja notranjega cestnega omrežja in sekundarne komunalne infrastrukture.
Tretjo fazo prve etape je dopustno izvesti sočasno z drugo etapo, oziroma posameznimi fazami druge etape.
V drugo etapo sodijo gradnje stavb. Druga etapa se lahko izvaja v več fazah, ki so medsebojno neodvisne. Vsaka parcela, namenjena gradnji, lahko predstavlja svojo fazo druge etape, kar ne velja za stanovanjske nize. Celoten stanovanjski niz se sme graditi le kot ena etapa.
Faznost ene gradnje druge etape je mogoča pod pogojem, da se le ta navezuje na obstoječe omrežje povezav in predstavlja smiselno zaključeno celoto. Vsaki gradnji je treba predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno ureditev znotraj območja OLN.
Tretja etapa obsega izvedbo protihrupne bariere in ureditev obcestnih površin. Pred izdajo uporabnega dovoljenja stavbam v prvem nizu, ob državni cesti, je treba izvesti tudi pripadajoči del protihrupne bariere.
V zadnji (četrti etapi) je načrtovana možna izgradnja kolesarske poti in hodnika za pešce ob regionalni cesti v kolikor se to izkaže za potrebno.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve novih parcel, namenjenih gradnji (komasacija), ostaja enaka dosedanji.«.
V 33. členu se:
– v prvi alineji drugega odstavka črta beseda »zeleno«,
– doda tretji odstavek, ki se glasi: »Prometne površine lokalnega pomena, ki so določene s tem OLN, po pridobitvi uporabnega dovoljenja in kategorizaciji občinskega upravnega organa lahko pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena.«.
34. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»(1) Oblikovanje posameznih stavb lahko odstopa od predpisanih oblikovalskih izhodišč, kadar ima različnost oblike za cilj vzpostaviti razpoznavnost oziroma berljivost območja, tako da omogoča tudi gradnjo, ki sledi sodobnejšim trendom oblikovanja. Različnost oblikovanja ne sme ustvariti disharmonije z ostalimi stavbami in okoljem. V primeru takšnega oblikovanja stavbe je to obvezno za vse stavbe v funkcionalni enoti, zato je treba za takšno rešitev pridobiti soglasje vseh lastnikov v funkcionalni enoti.
(2) Na mestu predvidene gradnje stanovanjskih dvojčkov je dovoljena tudi gradnja prostostoječe stanovanjske stavbe ob upoštevanju določenih vertikalnih in horizontalnih gabaritov ter pod pogojem združitve parcel namenjenih gradnji, ki pripada dvojčku.
(3) Ob upoštevanju določil iz tega odloka so dovoljena odstopanja tlorisnih gabaritov prostostoječih stanovanjskih stavb do +/– 15 %, pri čemer mora biti zagotovljen požarni odmik med stavbami in upoštevane regulacijske linije.
(4) Dovoljena so odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja OLN in ob priključkih na omrežje oskrbovalnih sistemov. Dovoljena odstopanja ne smejo vplivati na zasnovo delov objekta, prometnih površin in zunanjo ureditev.
(5) Druga odstopanja:
– Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti soglasje investitorjev oziroma upravljavca lokalne ceste. Prav tako se za dopustna odstopanja po tem odloku lahko šteje tudi izbor drugih materialov in tehničnih rešitev infrastrukturnih vodov, če s tem soglaša pristojni upravljavec.
– Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.«.
Točka 4.2. 35. člena se dopolni tako, da se za zaklepajem dopiše: »in prometna študija križišča Britof – jug (CE DESIGN d.o.o., št. proj. P-206/10 izdelana 16. 7. 2010, dop. avgust 2010, dop. maj 2016)«.
36. člen se v celoti spremeni in se glasi:
»Po realizaciji s tem OLN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev treba upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora, in sicer:
– ohranjati protihrupno bariero ob regionalni cesti;
– ohranjati gradbeno mejo stavb ob regionalni cesti.«.
Št. 350-10/2015-35
Kranj, dne 30. oktobra 2017
Boštjan Trilar
Boris Vehovec l.r.
