Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Grosuplje na 17. redni seji dne 18. 10. 2017 sprejel

Občina Grosuplje je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:

Bičje, Blečji Vrh, Brezje pri Grosupljem, Brvace, Cerovo, Cikava, Čušperk, Dobje, Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Gabrje pri Ilovi Gori, Gajniče, Gatina, Gorenja vas pri Polici, Gornji Rogatec, Gradišče, Grosuplje, Hrastje pri Grosupljem, Huda Polica, Kožljevec, Lobček, Luče, Mala Ilova Gora, Mala Loka pri Višnji Gori, Mala Račna, Mala Stara vas, Mala vas pri Grosupljem, Male Lipljene, Mali Konec, Mali Vrh pri Šmarju, Malo Mlačevo, Medvedica, Paradišče, Pece, Peč, Perovo, Plešivica pri Žalni, Podgorica pri Št. Juriju, Podgorica pri Šmarju, Polica, Ponova vas, Praproče pri Grosupljem, Predole, Rožnik, Sela pri Šmarju, Spodnja Slivnica, Spodnje Blato, Spodnje Duplice, Škocjan, Šmarje - Sap, Št. Jurij, Tlake, Troščine, Udje, Velika Ilova Gora, Velika Loka, Velika Račna, Velika Stara vas, Velike Lipljene, Veliki Vrh pri Šmarju, Veliko Mlačevo, Vino, Vrbičje, Zagradec pri Grosupljem, Zgornja Slivnica, Zgornje Duplice, Žalna, Železnica.

Sedež občine je v Grosupljem, Taborska cesta 2.

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Občino predstavlja in zastopa župan.

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Na območju Občine Grosuplje so ustanovljene krajevne skupnosti. Naloge, organizacija, pristojnosti in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine.

V občini so ustanovljene krajevne skupnosti:

– Grosuplje: k.o. Grosuplje naselje, k.o. Grosuplje, k.o. Stranska vas in naselje Spodnje Duplice v k.o. Stara vas;

– Ilova Gora: k.o. Ilova Gora in naselje Mala Ilova Gora v k.o. Zdenska vas;

– Mlačevo: naselja Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Zagradec in Lobček v k.o. Slivnica;

– Polica: k.o. Polica, k.o. Blečji Vrh in naselja Dobje, Mala Stara vas, Velika Stara vas, Gradišče, Dole pri Polici in Zgornje Duplice v k.o. Stara vas;

– Št. Jurij: k.o. Ponova vas, k.o. Vino in naselje Medvedica v k.o. Velike Lipljene;

– Račna: k.o. Račna;

– Spodnja Slivnica: naselje Spodnja Slivnica v k.o. Slivnica;

– Škocjan: naselja Velike Lipljene, Male Lipljene, Rožnik, Železnica, Škocjan in Zabukovje v k.o. Velike Lipljene;

– Šmarje - Sap: k.o. Mali Vrh, k.o. Šmarje in k.o. Sela;

– Žalna: k.o. Luče in k.o. Žalna.

Občina Grosuplje (v nadaljevanju: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene z zakonom, in naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona, ter naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom in za katere mora država zagotoviti potrebna sredstva.

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta, ki jih volijo na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina sodeluje z drugimi občinami zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združuje sredstva in v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter se povezuje v skupnosti, zveze in združenja.

Občina ima svoj grb, zastavo, župansko verigo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.

Župan ima župansko verigo kot simbol županske funkcije in županske časti. Ta simbol je prehodnega značaja, kar pomeni, da ga vsakokratni župan preda svojemu nasledniku.

Občina ima žig, ki je okrogle oblike, ki vsebuje označbo (grb) in ime občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.

Praznik občine je 25. junij.

Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja v skladu s posebnim odlokom.

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

– normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena;

– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem;

– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine;

– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;

– zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva;

– gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice, zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane …;

– zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske službe v skladu z zakonom;

– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;

– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost;

– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;

– gradi in vzdržuje ter upravlja občinske ceste, ulice, javne poti, površine za pešce in kolesarje, igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine;

– v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gospodarstva, gostinstva, turizma in kmetijstva;

– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini ter organizira komunalno-redarstveno službo;

– skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč;

– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;

– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;

– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

– vodenje evidence volilne pravice;

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;

– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine in za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom;

– določanje namembnosti prostora;

– odločanje o rabi prostora;

– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami;

– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

Od upravljalca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje podatke:

– enotno matično številko občana,

– ime in priimek,

– datum rojstva ali smrti,

– kraj rojstva,

– državljanstvo,

– stalno in začasno prebivališče,

– zakonski stan.

Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na elektronskih medijih, po elektronski pošti; za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave.

Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.

Občina predpisuje davke in druge dajatve v okviru pooblastil in pod pogoji, ki jih določa zakon.

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor občine.

Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve, ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.

Mandatna doba organov občine traja štiri leta, razen če zakon ne določa drugače.

Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine:

– opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti;

– odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji;

– opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora;

– opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občine.

Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote oziroma organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

Posamezne naloge občinske uprave lahko opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga na predlog župana soustanovi občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.

Delo občinske uprave vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če prejme večino opredeljenih glasov navzočih članov.

Delo organov občine je javno.

Javnost dela občinskih organov se zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiv za točke dnevnega reda teh sej, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Občinski svet šteje 25 članov, od katerih je do 1 član predstavnik romske skupnosti v občini, kateri se voli po večinskem načelu.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta.

Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.

Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:

– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine članov občinskega sveta;

– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinski svet.

Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta; če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev župana.

Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.

Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih organizacij.

Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve.

Občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu v eni volilni enoti.

Pristojnosti občinskega sveta določata zakon in ta statut.

V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

– sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge akte občine;

– sprejema prostorske plane, prostorske izvedbene akte in druge plane razvoja občine;

– sprejema občinski proračun in zaključni račun;

– na predlog župana sprejme organizacijo in delovno področje občinske uprave;

– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave;

– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;

– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja;

– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter predsednike, podpredsednike in člane komisij in odborov občinskega sveta;

– izvaja ustanoviteljske pravice do zavodov, podjetij, skladov in drugih organizacij, če ni glede izvrševanja določenih ustanoviteljskih pravic z zakonom, s tem statutom, ustanovitvenim ali drugim aktom občinskega sveta drugače določeno;

– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja na način, določen z zakonom;

– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb;

– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa glasovalne pravice. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko skliče sejo le na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje pa je glede na potrebe odločanja načrtovan ali nujen.

Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh, potem ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za izvedbo seje. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljena zahteva občinski upravi za pripravo gradiva.

Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

Občinski svet dela in odloča na sejah.

Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.

Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

Za vsako sejo občinskega sveta se vabilo pošlje županu, podžupanu in članom občinskega sveta. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.

Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.

Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

Župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poroča občinskemu svetu najmanj štirikrat letno.

Članu občinskega sveta in podžupanu kot članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:

– če izgubi volilno pravico;

– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;

– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev;

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana;

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana;

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo, oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski upravi oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona in tega statuta ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana;

– in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet pisno obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Članu občinskega sveta in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče.

Če odstopi član občinskega sveta, mu preneha mandat z dnem, ko je podal pisno odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku 8 dni od prejema pisne odstopne izjave.

Če župan v roku 8 dni ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski svetnik, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka, v katerem mora župan obvestiti občinski svet o odstopu člana občinskega sveta, vloži tožbo na upravno sodišče.

Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona, ki ureja lokalne volitve.

Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje občinski svet izmed svojih članov praviloma na prvi oziroma konstitutivni seji občinskega sveta.

Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi tudi sestavo in naloge delovnega telesa.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika, podpredsednika in pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet;

– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini;

– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih funkcionarjev;

– opravlja naloge po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo;

– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet;

– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev.

Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

– Statutarno-pravna komisija,

– Komisija za vloge, pritožbe, peticije in poravnave,

– Odbor za družbene dejavnosti,

– Odbor za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo,

– Odbor za gospodarstvo in turizem,

– Odbor za mednarodno sodelovanje,

– Odbor za kmetijstvo.

Komisija iz prve in odbor iz sedme alinee imata predsednika, podpredsednika in pet članov, komisija iz druge alinee pa predsednika in dva člana. Odbori iz tretje, četrte in pete alinee imajo predsednika, podpredsednika in sedem članov, odbor iz šeste alinee ima predsednika, podpredsednika in tri člane.

Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.

Prvo sejo delovnega telesa se skliče najpozneje v roku 90 dni po konstituiranju občinskega sveta.

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

Za delovanje delovnih teles se smiselno uporabljajo določbe poslovnika občinskega sveta.

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Občinski svet lahko razreši predsednika, podpredsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na obrazložen predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

Občinsko glasilo ima odgovornega urednika in šestčlanski uredniški odbor, katerih mandatna doba traja štiri leta.

Odgovorni urednik se izbere na podlagi javnega razpisa, v katerem se določijo razpisni pogoji.

Kandidat mora v prijavi na razpis oddati programsko zasnovo v kompletu z grafično zasnovo, pripravo in tiskom časopisa ter s finančnim in terminskim načrtom časopisa.

Po pregledu prispelih ponudb in morebitnem razgovoru s kandidati Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu, da imenuje izbranega kandidata.

Odgovornega urednika imenuje in razrešuje občinski svet.

Odgovorni urednik predlaga člane uredniškega odbora Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jih na predlog komisije imenuje občinski svet.

Novi uredniški odbor z odgovornim urednikom začne z delom šele, ko ga imenuje občinski svet. Do tega trenutka naloge opravlja stari uredniški odbor.

Namestnika odgovornega urednika, ki ga predlaga odgovorni urednik izmed članov uredniškega odbora, potrdi uredniški odbor na eni izmed prvih sej uredniškega odbora.

Odgovornega urednika po njegovem pooblastilu ali v času njegove daljše napovedane ali nenapovedane odsotnosti, ki traja več kot 14 dni, nadomešča namestnik odgovornega urednika.

Odgovorni urednik, namestnik in člani uredniškega odbora opravljajo to funkcijo nepoklicno.

Uredniški odbor lahko sklepa, če so na seji prisotni odgovorni urednik ali, skladno s tretjim odstavkom tega člena, njegov namestnik ter trije člani uredniškega odbora.

Župana volijo volilci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana, oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:

– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe;

– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakršnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinski svet.

Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, s članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Župan predstavlja in zastopa občino.

Poleg tega župan predvsem:

– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;

– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna;

– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta;

– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja, če zakon ali predpis občine ne določata drugače;

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine;

– predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, določi njihovo delovno področje in notranjo organizacijo, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v naziv ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge;

– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic;

– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave;

– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.

Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje v pisni obliki. Občinski svet mora o zadevi ponovno odločiti na prvi naslednji seji.

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje v pisni obliki. Občinski svet mora o zadevi ponovno odločiti na prvi naslednji seji.

Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;

– imenuje poveljnika in člane štaba civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito;

– sprejme načrt zaščite in reševanja;

– vodi zaščito, reševanje in pomoč;

– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;

– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine;

– sprejema začasne nujne ukrepe, če se občinski svet ne more pravočasno sestati;

– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev;

– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima lahko občina najmanj enega podžupana, ki ga izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan in o tem na prvi seji po imenovanju oziroma razrešitvi obvesti občinski svet.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.

Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno do nastopa mandata novoizvoljenega župana opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

Županu preneha mandat:

– če izgubi volilno pravico;

– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;

– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev;

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana;

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana;

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo, oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski upravi oziroma državni upravi, ki ni združljiva s funkcijo župana;

– v drugih primerih, določenih z zakonom.

Županu z dnem imenovanja po zakonu preneha mandat, če je imenovan:

– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave;

– za načelnika upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina;

– na položaj ali uradniško mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave.

O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto, šesto in sedmo alineo prvega odstavka tega člena. Župan mora o odstopu pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo, mandat pa mu preneha z dnem, ko je podal odstopno izjavo občinskemu svetu in obvestil občinsko volilno komisijo.

Postopki za izvolitev novega župana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši, in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat.

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, ki jih določa zakon.

Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

– opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine;

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.

Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Prvo sejo nadzornega odbora občine skliče župan najpozneje v roku 90 dni po konstituiranju občinskega sveta. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina vseh članov.

Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.

Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

Nadzorni odbor samostojno določa in sprejema svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Letni nadzorni program in njegove dopolnitve in spremembe se objavijo na občinski spletni strani. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave proračuna.

Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni nadzorni program, mora najprej dopolniti letni nadzorni program.

Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca februarja za preteklo leto, ob zaključku mandata pa najkasneje do izteka mandata. V letnem poročilu mora nadzorni odbor podati poročilo o svojem delu, ugotovitvah in opažanjih ter priporočila za odpravo nepravilnosti ali izboljšanje poslovanja.

Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi vsebino nadzora in čas, v katerem bo potekal nadzor, kraj nadzora, člana nadzornega odbora, ki bo nadzor izvajal, in navedbo nadzorovane osebe. Sklep o izvedbi nadzora se posreduje nadzorovani osebi.

Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil, zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna, ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.

Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna.

Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru, ki mora vsebovati podatke o nadzorovani osebi, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenje ter morebitna priporočila ter predloge ukrepov, in ga pošlje nadzorovani osebi. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.

V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog.

Osnutek poročila o nadzoru po postopku, določenem s poslovnikom odbora, obravnava in sprejme nadzorni odbor na seji. Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev, ki jih mora upoštevati nadzornik, in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. Osnutek poročila o nadzoru pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi najpozneje v roku 8 dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila o nadzoru vložiti odzivno poročilo in odgovoriti na posamezne navedbe. Po preteku tega roka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi. Poročilo o nadzoru se objavi na občinski spletni strani.

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

Nadzorni odbor v primerih iz sedmega in osmega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi občinski svet in župana.

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi član nadzornega odbora sporoči predsedniku pisno.

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko predlaga tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

Delo nadzornega odbora je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti z objavo letnega programa dela in njegovih končnih poročil na spletni strani občine.

Na sejah nadzornega odbora so lahko prisotni le člani nadzornega odbora in vabljeni k posameznim točkam dnevnega reda. Zaradi varovanja osebnih in tajnih podatkov oziroma podatkov, ki se nanašajo na državne, uradne in poslovne skrivnosti, in zagotavljanja spoštovanja dostojanstva, dobrega imena in integritete pravnih in fizičnih oseb so seje nadzornega odbora zaprte za javnost.

Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora sme javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo o nadzoru dokončno in izkazano vročeno nadzorovani osebi. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.

Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora, s katerim se opredeli višina potrebnih sredstev za izvedbo letnega programa dela.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki. V ta namen nadzorni odbor v postopku priprave proračuna sprejme letni program dela, katerega sestavni del je finančni načrt.

Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

Upravne naloge občine izvaja občinska uprava.

Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.

Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.

Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.

Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog sprejmeta/jo občinska/i sveta/i občin.

Župan se lahko dogovori z drugimi občinami, da se naloge skupnega organa občinske uprave ali skupne službe opravljajo v eni od občinskih uprav.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih javnih uslužbencev občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z vladno uredbo.

O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje, določene z uredbo, ki ureja strokovno izobrazbo, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku, in strokovni izpit iz upravnega postopka.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

O izločitvi vodje notranje organizacijske enote občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve vodje notranje organizacijske enote o zadevi tudi odloči, če je vodja notranje organizacijske enote pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah.

O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči.

O izločitvi vodje organa skupne občinske uprave ali zaposlenega v skupni občinski upravi odloča direktor občinske uprave, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, ki v primeru izločitve vodje občinske uprave o zadevi tudi odloči.

Naloge občinske uprave opravljajo občinski uradi.

Uradi so opredeljeni z odlokom.

Za delo uradov so vodje odgovorni županu in direktorju občinske uprave.

Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.

Župan v skladu z zakonom imenuje pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja.

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

Občina ima štab civilne zaščite, ki jo vodi poveljnik civilne zaščite. Štab civilne zaščite izvaja operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.

Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini, kot ožji deli občine, ustanovljene krajevne skupnosti.

Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.

Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volilcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju krajevne skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. Sprememba ali ukinitev ožjega dela občine začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet.

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli;

– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb;

– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji;

– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo;

– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.);

– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti;

– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine;

– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov;

– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;

– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev;

– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja;

– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.

Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti.

Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti lahko opredelijo z odlokom.

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.

Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, ki so določene s statutom občine.

Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga.

Pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana, so nični. Občinski svet lahko s proračunom občine določi, katere pravne posle in v kateri višini lahko sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana.

Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

Volitve članov sveta krajevne skupnosti razpiše župan in se opravijo hkrati z volitvami članov občinskega sveta.

Mandat članov sveta traja štiri leta. Člani sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Število članov sveta določi občinski svet s tem statutom ali odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.

Svet KS Grosuplje šteje 13 članov.

Svet KS Ilova Gora šteje 5 članov.

Svet KS Mlačevo šteje 9 članov.

Svet KS Polica šteje 9 članov.

Svet KS Št. Jurij šteje 11 članov.

Svet KS Račna šteje 9 članov.

Svet KS Spodnja Slivnica šteje 5 članov.

Svet KS Škocjan šteje 5 članov.

Svet KS Šmarje - Sap šteje 11 članov.

Svet KS Žalna šteje 9 članov.

Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.

Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, člana nadzornega odbora in zaposlenega v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti. Funkcija člana sveta je častna.

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje trideset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo župan ali njegov pooblaščenec. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, določene s statutom in poslovnikom občinskega sveta.

Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov z večino glasov navzočih članov.

Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.

Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.

Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe statuta občine in poslovnika občinskega sveta.

Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:

– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,

– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,

– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.

Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava, in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.

Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršujeta župan in občinska uprava.

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.

Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon.

Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo denarna sredstva in pravice. Stvarno premoženje krajevnih skupnosti (premičnine in nepremičnine) je premoženje občine.

Krajevna skupnost mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in občine, določbe zakona, ki ureja javne finance, ter določbe tega statuta.

Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.

Sredstva, ki jih krajevna skupnost pridobi s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb ter s plačili za storitve, so namenjena za financiranje njenih nalog.

Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se lahko določijo z odlokom. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.

Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.

Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.

Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.

Krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu skupnosti izda župan.

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.

Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

– če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane;

– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine;

– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.

Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta, oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Občani na zboru občanov:

– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja;

– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij;

– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic;

– opravljajo naloge zborov volilcev v skladu z zakonom, dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja;

– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari;

– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.

Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali tem statutom, za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volilcev v tej skupnosti.

Zahteva volilcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volilcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volilca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volilcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volilcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. Če župan ne skliče zbora občanov v 30-tih dneh po pravilno vloženi zahtevi, ga lahko skliče tisti, ki je pobudo za sklic občanov dal.

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na občinski spletni strani.

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta.

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj petdeset odstotkov volilcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volilcev, ki so glasovali.

Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volilcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volilcev v občini in če tako določata zakon ali statut občine.

Predlog za razpis referenduma lahko vložita župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volilcev ne spremeni.

Odločitev volilcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

Pobuda volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

Pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volilec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volilcev v občini. Podporo pobudi dajo volilci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

Pobudnik o pobudi volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

Volilci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice ali preko enotnega državnega portala s kvalificiranim elektronskim podpisom.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volilcev.

Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volilcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da zanjo glasuje najmanj petina vseh volilcev.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine, in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.

Odločitev volilcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volilcev, ki so glasovali v občini ali delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel, pod pogojem, da se je glasovanja udeležila večina volilnih upravičencev, oziroma če zakon ne določa drugače.

Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Glede pobude volilcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

Za izvajanje svojih nalog ustanavlja občina javne zavode, združenja, interesne zveze, organe skupne občinske uprave, javne sklade, režijske obrate, javna podjetja in javne gospodarske zavode, vlaga svoje premoženje, podeljuje koncesije, oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave in z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

– osnovnošolsko izobraževanje,

– predšolska vzgoja in varstvo otrok,

– osnovno zdravstvo in lekarna,

– osebna pomoč družini in

– knjižničarstvo.

Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

Občina lahko z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.

Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:

– oskrbo s pitno vodo,

– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

– javno snago in čiščenje javnih površin,

– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.

Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

Občinski svet z odloki določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.

Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod in imenuje svoje predstavnike v svet podjetja ali zavoda.

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

Pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko občina ustanovi tudi javni sklad ali javno agencijo.

Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon.

Občinski svet na predlog župana v postopku sprejemanja proračuna sprejme načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem občine, ki ga lahko občinski svet na predlog župana spremeni in dopolni.

Za neodplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Občina je upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna pod pogoji, določenimi z zakonom.

Prihodki in odhodki so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, predvidenem v poslovniku občinskega sveta.

Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.

Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov občine.

Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.

Za pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.

Župan mora predložiti občinskemu svetu osnutek občinskega proračuna oziroma sprememb občinskega proračuna za naslednje leto v 30-tih dneh po predložitvi državnega proračuna oziroma sprememb proračuna državnemu zboru.

Župan mora predložiti občinskemu svetu:

– predlog proračuna z obrazložitvami,

– predlog načrta razvojnih programov z obrazložitvami,

– predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja z obrazložitvami,

– predlog predpisov, ki so potrebni za izvršitev proračuna.

Sestavni del obrazložitve proračuna so načrt delovnih mest oziroma kadrovski načrt in načrt nabav in gradenj z obrazložitvami.

Postopek sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta.

Občinski svet sprejme občinski proračun ali spremembe občinskega proračuna v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem proračunskega leta, za katerega se proračun sprejema. Občinski svet na predlog župana skupaj s proračunom za naslednje leto sprejme tudi proračun za leto, ki mu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja.

Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene.

Župan sprejme sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Župan je dolžan o svoji odločitvi obvestiti občinski svet in nadzorni odbor občine. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta za največ tri mesece.

V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.

Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine.

Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja in obseg predvidenih poroštev ter druge elemente, ki jih določa zakon.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi, z zakonom ali drugim aktom, predpisani pogoji, le za namene in v višini, ki so določeni s proračunom.

V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna.

Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti tudi posamezne javne uslužbence v občinski upravi ali podžupana.

Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika v okviru področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna oziroma v skladu z določbami odloka o proračunu občine.

Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.

Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine.

Če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine, župan predlaga občinskemu svetu rebalans proračuna.

Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.

Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, ki jih določa zakon.

Občina se lahko zadolžuje pod pogoji, ki jih določa zakon.

Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

Župan zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora proračuna pri neposrednih in posrednih uporabnikih občinskega proračuna v skladu z merili, ki jih predpiše minister za finance.

Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna v sprejem do 15. aprila tekočega leta.

O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30-tih dneh po sprejetju na občinskem svetu.

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.

O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.

Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.

Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine v okviru občinske uprave.

Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.

Nabavo gradenj, naročanje storitev in izvedbo gradenj se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Splošni akti občine so statut, poslovnik, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.

Poslovnik občinskega sveta smiselno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevnih skupnosti in delovna telesa občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja javne službe in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja v občini.

Občinski proračun se sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije kot uradnem glasilu občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statut, odloki in drugi predpisi se lahko objavijo tudi v uradnem glasilu slovenskih občin ali uradnem glasilu občine.

V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

Na svetovnem spletu se objavljajo:

– prečiščena besedila statuta, poslovnika, odlokov in drugih predpisov, programov ter strategij, povezana z državnim registrom predpisov na spletu;

– programi, strategije, stališča, mnenja, študije in drugi podobni dokumenti, ki se nanašajo na delo občine;

– predlogi predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delo občine;

– dnevni redi sej in sprejeti sklepi občinskega sveta;

– vse objave in razpisne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;

– podatki o upravnih storitvah;

– druge informacije javnega značaja v skladu s predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.

Posamični akti občine so odločbe, sklepi ter drugi posamični akti, ki jih določa zakon ali drug predpis.

S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti in o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občinski svet lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države in pokrajine, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

Dve ali več občin lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog širšega pomena, pomembnih za občino, ter zaradi izvajanja razvojnih in investicijskih programov z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo občinski sveti teh občin, ustanovi enonamenske ali večnamenske interesne zveze.

Dve ali več občin lahko zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov z aktom o ustanovitvi ustanovijo združenje.

Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Grosuplje, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/10.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 65/2017 z dne 20. 11. 2017

3081. Statut Občine Grosuplje, stran 8758.