Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popravek ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 109/12 – ZPNačrt-C, 35/13 – Sklep US, 76/14 – Odločba US; v nadaljevanju: ZPNačrt), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 – uradno prečiščeno besedilo – Statut MOSG-UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 31. seji dne 24. 10. 2017 sprejel
o občinskem prostorskem načrtu
Mestne občine Slovenj Gradec
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju: OPN), ki ga je pod št. naloge 8020 izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. v Mariboru v oktobru 2017.
(2) OPN Mestne občine Slovenj Gradec vsebuje strateški in izvedbeni del.
(3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Prostorskega reda Slovenije, razvojnih potreb Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju: MOSG) in varstvenih zahtev določa predvsem:
– Izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– Usmeritve za prostorski razvoj občine na področju razvoja poselitve, krajine, namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnove gospodarske javne infrastrukture.
(4) Izvedbeni del OPN določa predvsem:
– območja (podrobnejše) namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
(5) OPN velja na celotnem območju občine.
(6) OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju: OPPN) ali drugimi državnimi ali regionalnimi prostorskimi izvedbenimi načrti.
(vsebina in oblika OPN Mestne občine Slovenj Gradec)
(1) OPN vsebuje tekstualni in grafični del in je izdelan v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela in vsebuje:
– Uvodne določbe,
– Strateški del,
– Izvedbeni del,
– Končne določbe.
(3) Grafični del OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela in vsebuje:
1. Grafični prikaz strateškega dela (M 1:50.000):
– karta 1: Zasnova prostorskega razvoja občine,
– karta 2a: Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometnega omrežja,
– karta 2b: Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture – Zasnova elektronskih komunikacij, energetike, komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja,
– karta 3: Prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji sanacije razpršene gradnje in okvirnih območij razpršene poselitve,
– karta 4: Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– karta 5: Prikaz usmeritev za razvoj krajine,
– karta 6: Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč.
2. Grafični prikaz izvedbenega dela:
– karta 1: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50:000),
– karta 2: Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50:000),
– karta 3, listi 1–41: Območja enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5:000),
– karta 4, listi 1–41: Območja enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5:000),
– karta 5, listi 1–41: Območja enot urejanja prostora, varovanj, omejitev in regulacij (M 1:5:000).
(4) Obvezne priloge OPN vsebujejo:
– Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov,
– Prikaz stanja prostora v Mestni občini Slovenj Gradec,
– Strokovne podlage za ureditvena območja naselij ter druga območja za poselitev izven urbanistične zasnove za Slovenj Gradec,
– Strokovne podlage za poselitev v Občini Slovenj Gradec – naselja znotraj urbanistične zasnove in ostala pomembnejša naselja v odprtem prostoru občine,
– Strokovne podlage za poselitev v Občini Slovenj Gradec – mesto Slovenj Gradec,
– Strokovne podlage za poselitev za območje Mestne občine Slovenj Gradec – odprti prostor,
– Urbanistični načrt za mesto Slovenj Gradec,
– Prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora,
– Obrazložitev in utemeljitev OPN,
– Obrazložitev načrtovanih prostorskih ureditev,
– Povzetek za javnost,
– Prilogo 1 – Nezahtevni in enostavni objekti v MOSG,
– Prilogo 2 – EUP na območjih varovanj in omejitev.
V tem odloku so uporabljene kratice za naslednje pogosteje uporabljane pojme:
– BTP: | bruto tlorisna (etažna) površina stavbe |
– DRP: | dejanska raba prostora |
– EUP: | enota urejanja prostora |
– FI: | faktor izrabe gradbene parcele |
– FZ: | faktor zazidanosti gradbene parcele |
– FZP: | faktor zelenih površin |
– GERK: | grafična enota rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev |
– GJI: | gospodarska javna infrastruktura |
– LEK: | lokalni energetski koncept |
– MKGP: | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, |
– MOP: | Ministrstvo za okolje in prostor |
– NRP: | namenska raba prostora |
– NUP: | nosilec urejanja prostora |
– oNRP: | osnovna namenska raba prostora |
– OPN: | občinski prostorski načrt |
– OPPN: | občinski podrobni prostorski načrt |
– OPPNp: | predvideni občinski podrobni prostorski načrt |
– OPPNs: | sprejeti občinski podrobni prostorski načrt |
– OVE: | obnovljivi viri energije |
– PIP: | prostorski izvedbeni pogoji |
– pNRP: | podrobnejša namenska raba prostora |
– RPE: | register prostorskih enot |
– UN: | urbanistični načrt |
– UNP: | utekočinjeni naftni plin |
– URE: | učinkovita raba energije |
– ZKP: | zemljiško katastrski prikaz |
(1) V tem odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– Atika je poudarjeni zaključek ravne strehe na robu stavbe (venec);
– Atrijska hiša je enostanovanjska stavba z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem). Vsi bivalni in spalni prostori so orientirani v vrtno dvorišče, ki je na vseh štirih straneh omejeno z zidovi lastne in/ali sosednje hiše oziroma z visoko ograjo, ki onemogoča pogled v vrtno dvorišče.
– Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtona tipologija objektov, avtohtona oblika poselitve ...);
– Bruto tlorisna površina stavbe (v nadaljevanju BTP) v tem odloku je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih teras.
– Celostno urejanje je urejanje prostora na območju, na katerem se z OPPN ali skladno s PIP, določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja.
– Čebelnjak je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel.
– Degradirana razpršena poselitev na območju MOSG je pojav goste prepletenosti avtohtone gradnje in degradirane gradnje zadnjih desetletij (gl. "razpršena gradnja"), ki ne upošteva dosledno avtohtonih funkcij ter vzorcev urbanizma in oblikovanja. V grafičnem delu OPN je prikazana z oznako podrobnejše namenske rabe prostora Ao.
– Dejanska raba prostora je takšna raba zemljišč, kot jo ima v GERK registrirano MKGP.
– Domačija je območje kmetije, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stoji stanovanjska hiša nosilca kmetijske dejavnosti s kmetijskimi stavbami in njim pripadajoče funkcionalne površine, ki so med seboj povezane z dvoriščem, dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 30 m. Tudi če stavbno zemljišče v OPN ni tako definirano, predstavljajo domačijo tista stavbna zemljišča v odprtem prostoru, na katere naslovu je registriran nosilec kmetijske dejavnosti. Če stavbno zemljišče kmetije še ni določeno, se le-tega opredeli tako, da se v poligon povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije, skupini predmetnih stavb pa je dodatno očrtan 5 m pas, oziroma se v poligon povežejo njihove gradbene parcele, če so določene. Prebivalci se lahko poleg osnovne kmetijske dejavnosti ukvarjajo tudi z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.
– Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve praviloma enaki eno- ali dvostanovanjski hiši, ki sta konstrukcijsko ločeni, stojita neposredno druga ob drugi ter imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
– Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
– Enodružinska hiša je prostostoječa stavba z enim do dvema stanovanjema in enim vhodom.
– Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje kot ga pojmuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, NPB1, 26/13 in NPB2). Enostavni objekti se razvrščajo na objekte za lastne potrebe, pomožne infrastrukturne objekte, pomožne obrambne objekte, pomožne kmetijsko gozdarske objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo. (glej Uredbo!)
– Enota urejanja prostora (EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora in se določi na podlagi analize značilnosti prostora ob upoštevanju režimov iz pravnih aktov ter strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.
– Etaža je del stavbe med dvema stropnima konstrukcijama, pri čemer se kot etaža poleg pritličja (P) in nadstropja (N) štejejo tudi klet (K) in mansarda (M).
– Etažnost objekta predstavlja število etaž nad in pod terenom, vključena pa je tudi morebitna terasa (T).
– Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele.
– Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med vsoto površin tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij vseh stavb nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd.
– Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med vsoto zelenih površin ter celotno površino gradbene parcele.
– Frčada je arhitekturno funkcionalen element na poševni strehi, ki omogoča osvetljevanje ali ventilacijo podstrešnih prostorov skozi vertikalne odprtine.
– Gabarit je referenčna, zunanja (horizontalna ali vertikalna) mera objekta (prostorska masa stavbe), s katero se primerjajo drugi, enake namembnosti ali v bližini stoječi (na sosedskih parcelah) ali projektirani objekti.
– Gospodarska javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega ali lokalnega pomena.
– Gostinski vrt je prostor na zasebni ali javni površini, namenjen gostinski dejavnosti izven gostinskega objekta, lociran praviloma v neposredni bližini.
– Gradbena linija je plansko določena črta, katere se mora predvideni objekt dotikati z izvedeno fasado.
– Gradbena meja je plansko določena črta, katere zgrajeni objekt ne sme preseči, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost parcele.
– Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
– Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
– Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
– Grajena struktura so objekti, opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v prostoru.
– Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in dostopni vsem pod enakimi pogoji.
– Izkoriščeno podstrešje: glej »mansarda«!;
– Kapna višina je namišljeno presečišče fasadne linije z zgornjo površino strešine ali zgornji zunanji rob obdelane atike.
– Kmečki turizem predstavlja dopolnilno dejavnost na kmetiji, ko kmetijsko gospodarstvo ponuja gostom praviloma lastno hrano in pijačo, po možnostih tudi začasno nastanitev.
– Kmetijska stavba je nestanovanjska stavba na domačiji.
– Kolenčni zid je vertikalna razdalja med zgornjim robom kapne konstrukcije (npr. zgornja kota kapne lege) in zgornjo koto horizontalne nosilne konstrukcije nad nižje ležečo etažo (npr. zgornja kota armiranobetonske plošče nad najvišjim nadstropjem) prostora pod strmo streho.
– Komunalno opremo predstavljajo (a) objekti in omrežja komunalne infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja, (b) objekti in omrežja komunalne infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb na območjih, kjer je priključitev obvezna; (c) objekti grajenega javnega dobra (javne ceste in parkirišča, parki ...). (MKK)
– Kukrle: gl. »frčada«
– Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki so vpisana v register Ministrstva za kulturo kot nepremična kulturna dediščina.
– Kulturni spomenik je v skladu z državnimi ali občinskimi predpisi s področja varstva kulturne dediščine varovana kulturna dediščina.
– Legalizacija je postopek za pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka.
– Legalno zgrajeni objekt je zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim dovoljenjem ali zgrajen do vključno leta 1967.
– Mansarda (M) je del stavbe, ki se nahaja nad zadnjim nadstropjem (N) pod poševno, praviloma dvokapno streho.
– Mansardna streha je streha z lomljeno strešino, pri kateri je spodaj ležeča poševna ploskev bolj strma od zgoraj ležeče.
– Mestotvorno oblikovanje je takšno oblikovanje objektov in drugih ureditev, ki vzpostavlja, usklajeno nadaljuje ali poudarja urbano oblikovanje določenega območja (npr. obuličnega prostora).
– Mestotvorne dejavnosti so tiste funkcije v prostoru, ki podpirajo urbane oblike življenja – poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura ipd).
– Nadstropje (N) je del stavbe med dvema praviloma ravnima stropoma, ki leži med pritličjem (P) in mansardo (M) ali podstrešjem (P).
– Namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov na območju celotne občine. Ločimo osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora.
– Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in območje površin, predvidenih za širitev naselja.
– Nelegalna gradnja predstavlja objekt ali dela na objektu, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, dela pa se izvajajo ali so že izvedena brez oziroma v nasprotju z veljavnim gradbenim dovoljenjem.
– Nosilci urejanja prostora so ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo v postopku priprave prostorskih aktov.
– Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeno inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in materialov skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
– Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja in materialov.
– Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.
– Odprte bivalne površine so zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
– Odprti prostor je območje poselitve izven naselij.
– Opazovalnica je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica).
– Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in praviloma zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjen je lahko eni ali različnim starostnim skupinam kot samostojna ureditev ali načrtovan v sklopu parka.
– Podstrešje je nebivalni del stavbe, katere prostor se nahaja nad zadnjim nadstropjem (N) ali mansardo (M) in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
– »Praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi omejitev ali drugih utemeljenih razlogov ni možno, je treba odmik od določil tega odloka utemeljiti s strokovno obrazložitvijo v vodilni mapi projekta za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
– Primarna raba vsebuje kmetijska zemljišča in gozdna zemljišča.
– Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 5 m ob vodah 2. reda, 40 m ob vodah 1. reda in v širini 15 m ob vodah v naselju.
– Pritličje (P) je etaža nad kletjo ali neposredno nad zemeljsko površino ali največ pol etaže nad njo.
– Visoko pritličje (VP) je etaža nad kletjo, ki leži manj kot 50 % nad zemeljskim površjem;
– Prostorski izvedbeni pogoji so s tem prostorskim aktom določena merila in pogoji za umeščanje posegov v prostor, skladno s katerimi se pripravljajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
– Raščen teren je zemljišče, v katerega človek (še) ni posegel in ohranja neposreden stik z geološko podlago (pod vkopom ali nasutjem);
– Razpršena gradnja na območju MOSG ni samostojen pojav v prostoru z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov, kot definirano v SPRS, temveč gosta prepletenost avtohtone gradnje in degradirane razpršene poselitve zadnjih desetletij, ki jo je v primeru neracionalne izrabe prostora in nezadostne komunalne opremljenosti potrebno sanirati (glej »degradirana razpršena poselitev«).
– Razpršena poselitev je poselitev z nizko gostoto, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja. V grafičnem delu OPN je prikazana kot podrobnejša namenska raba prostora z oznako Aa. Opredeljuje jo veliko število v prostoru razpršenih malih naselij. V odprtem prostoru so kot del avtohtone poselitve prepoznana predvsem razložena naselja.
– Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine (posamezna enota ima enotno številko dediščine – EŠD).
– Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
– Sleme predstavlja zgornji stik površin strešin in je praviloma najvišja točka (linija) objekta. Presegajo ga lahko dimniki in zaključki vodov hišne tehnike.
– Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.
– Spomenik je z občinskimi ali državnimi predpisi varovana naravna ali kulturna dediščina.
– Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
– Sprememba rabe je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.
– Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je objekt, namenjen začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje. (glej klasifikacijo objektov)
– Stanovanjsko-poslovna hiša je objekt z enim ali dvema stanovanjema, ki v gabaritih ne izstopa iz okolice, vsebuje pa manj kot 50 % bruto tlorisnih površin namenjenih dopolnilnim poslovnim dejavnostim.
– Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z OPN namenjena za graditev objektov.
– Strokovna podlaga je urbanistična, krajinska, arhitekturna, gradbeno-tehnična ali druga strokovna preveritev, ki jo pripravi pooblaščeni inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov ali ureditev v prostoru. Za strokovno podlago, ki bo predstavljala sestavni del nulte mape, se pridobi smernice nosilcev urejanja prostora. Strokovna podlaga se pripravi tudi za sanacijo degradiranih prostorov ali pripravo OPPN, kadar je ta predpisan. V tem primeru se smernice nosilcev urejanja prostora pridobivajo na osnutek akta.
– Trajnostni turizem je podporna oblika vzdržnega prostorskega razvoja na način odgovornega potovanja ob pripravi takšnih turističnih programov, ki pomagajo turistom, poslu in destinacijam varovati okolje, ščititi kulturno in naravno dediščino in promovirati razvoj lokalnega gospodarstva.
– Varovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
– Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
– Varovalni pas GJI obsega prostor obstoječe infrastrukture, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
– Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok, vila blok, stolpič in podobni stanovanjski objekti).
– Višina slemena je razdalja med nivojem terena pred vhodom v stavbo in koto slemena.
– Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh praviloma podobnih zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
– Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost pridelovanja vrtnin in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe, ki se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
– Vzdržen prostorski razvoj pomeni takšno rabo prostora in prostorskih ureditev, da ob ohranjanju narave in varovanju okolja, trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja potencialov za prihodnje generacije.
– Zelene površine so parki, zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v predhodnem odstavku, imajo enak pomen, kot ga na dan sprejema tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.
(3) Uporabljeni izrazi, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske oblike.
Strateški del OPN za celotno območje občine določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj poselitve, celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja MOSG
Temeljno izhodišče integralnega družbenega razvoja občine predstavlja trajnostni razvoj. Ta zajema tako uravnotežen prostorski kot okoljsko upravičen in smotrn gospodarski razvoj, ki mora ohranjati sedanje vire tudi za prihodnje generacije.
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Mestna občina Slovenj Gradec leži v gravitacijskem območju regionalnega središča nacionalnega pomena (somestje Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem – Dravograd). Skozi občino poteka ena glavnih državnih prometnih smeri v obliki tretje razvojne osi, mimo občine pa je zasnovana mejna obodna prometna povezava. Cestna povezava je čezmejnega pomena, planirana daljinska železniška povezava pa nacionalnega pomena. Skozi občino potekata tudi koridorja državnega energetskega sistema – 220 kV daljnovod in mednarodna plinovodna povezava. Po zasnovi območij ravnanja z odpadki prvega reda leži občina v območju Savinjska.
(2) Osrednje območje občine je opredeljeno kot kulturna krajina, kjer razvoj temelji na kmetijski in krajinski raznolikosti ter lokalnih virih, ki na vzhodu in zahodu prehaja v naravno krajino, kjer si prizadevamo za trajno ohranitev kakovosti. Občina leži v makroregiji predalpska krajina, zaznamujejo jo hribovska in gorska območja. Prepoznana je kot območje z naravnimi in kulturnimi kakovostmi na nacionalni ravni. Za del občine je značilna biotska raznovrstnost, večji del občine leži v območju pričakovanih naravnih vrednot, velik del občine pa leži tako v ekološko pomembnem območju kot območju Nature 2000.
(3) Na območju občine je mnogo evidentiranih kulturnih znamenitosti ter zavarovanih kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Občinsko središče mesto Slovenj Gradec je naselje z urbano naselbinsko dediščino. Zaradi urbane in ruralne naselbinske dediščine predstavljajo občinsko središče in bližnja naselja prednostna območja prenove.
(4) Na območju občine so prisotne določene prostorske omejitve za razvoj – na občinsko površje vpliva erozija srednje intenzitete s posameznimi žarišči zemeljskih plazov in obstoječimi erozijskimi žarišči, občina pa ima poplavna območja. Na območju občine so evidentirana tudi vodovarstvena območja.
(5) Med demografsko ogrožena območja s šibko demografsko strukturo spadajo naselja Graška gora, Stari trg, Šmartno in Vodriž, med demografsko ogrožena obmejna območja je uvrščeno naselje Vrhe, med gorsko višinska območja pa sta uvrščeni naselji Golavabuka in Graška gora.
(6) Ohranja se vitalnost podeželja, z razvojem njegovih specifičnih potencialov pa tudi kvaliteta, prepoznavnost in doživljajska privlačnost naravne in kulturne krajine ter celotnega odprtega prostora. Spodbuja se ohranjanje in kvalitetno upravljanje v območjih s prepoznavnimi naravnimi in kulturnimi kakovostmi v povezavi z gospodarskimi možnostmi, ki jih te posebnosti omogočajo.
(7) Občinske razvojne potrebe se ustrezno integrira v zasnovo prostorskega razvoja občine, v odločitve o namenski rabi prostora in tudi v druge vidike in pogoje načrtovanja. Izpostaviti je potrebno predvsem:
– prepoznavnost občine in povečevanje njene vloge v širšem prostoru,
– potrebe po dodatnih razvojnih površinah za razvoj družbenih, oskrbnih in gospodarskih dejavnosti,
– ohranjanje poselitve v naseljih in v odprtem prostoru,
– ohranjanje kulturne krajine,
– izboljšavo gospodarske javne infrastrukture (prometnega sistema z izgradnjo obvoznic, rekonstrukcijami prometnic in križišč, dogradnjo pločnikov ter kolesarskih površin; dokončanje kanalizacijskega sistema v občinskem središču, izgradnja malih kanalizacijskih sistemov v razpršeni poselitvi).
(8) Občina svojo zgodovinsko, kulturno in gospodarsko povezanost z okolico uresničuje v kulturnem in gospodarskem smislu s sosednjimi občinami in v okviru celotne koroške regije.
(cilji skladnega prostorskega razvoja občine)
(1) Uravnotežena namenska raba prostora, funkcionalno omrežje naselij z optimalno poseljenostjo ter odgovarjajoča gospodarska infrastruktura so osnovni cilji prostorskega razvoja. K njim sodijo tudi varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami (prostorski vidiki varovanja okolja). Trajnostni prostorski razvoj je dosegljiv skozi usklajena prostorska razmerja in zagotovitev kakovostnih bivalnih in delovnih pogojev. Glede uresničevanja ciljev se tem lahko določijo prioritete.
(2) Za doseganje skladnega prostorskega razvoja občine je potrebno:
– zagotavljanje večje gospodarske konkurenčnosti občine v širšem prostoru,
– izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj različnih dejavnosti,
– podpiranje kvalitetnega razvoja in ustvarjanje privlačnih naselij,
– razmeščanje dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih možnosti in omejitev,
– zagotavljanje zadostnih količin različnih stanovanj v urbanih naseljih,
– zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje naselij, z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture,
– varovanje ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Ohranjanje poselitve v občini je pogojeno z zagotavljanjem zazidljivih zemljišč v naseljih, razporejenih po celotnem ozemlju občine. Občinsko središče raste predvsem navznoter z zgoščevanjem grajene strukture ter sanacijami degradiranih površin. Razvoj gospodarskih dejavnosti je predviden na obstoječih, temu namenjenih površinah in v razširjeni industrijski coni, razvoj mirnih storitvenih dejavnosti pa je dovoljen tudi v stanovanjskih objektih v odprtem prostoru. Razvoj kmetijstva se podpira izven naselij v odprtem prostoru z varovanjem kmetijskih zemljišč, podporo dodatnim dejavnostim na kmetijah ter ureditvijo občinskega centra intenzivnega kmetijstva, ki bo vzorčni primer za manjše tovrstne posege v odprtem prostoru. Rast turizma je podpirana v vseh oblikah trajnostnega razvoja po celotnem območju občine tako v korporativni kot zasebni iniciativi.
2. Zasnova prostorskega razvoja MOSG
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve v širšem prostoru občine so občinsko središče mesto Slovenj Gradec, ki je opremljeno s funkcijami regionalnega ranga, lokalna središča Šmartno pri Slovenj Gradcu, Podgorje, Pameče in Troblje, opremljena z izobraževalnimi, upravnimi, oskrbnimi in storitvenimi funkcijami ter oskrbna središča Sele - Vrhe, Vodriž - Šmiklavž, Zg. Razbor, Tomaška vas in Turiška vas. Ostala naselja izven omenjenih središč nimajo pomembnejše vloge.
(2) Stanovanjska gradnja se prednostno usmerja v urbana naselja in vasi. V občinskem središču je predvidena organizirana gradnja individualnih in večstanovanjskih objektov. Površine za stanovanjsko gradnjo nizke gostote se zagotavljajo v drugih naseljih.
(3) Prednostno območje za razvoj gospodarskih dejavnosti leži v razširjeni gospodarski coni Slovenj Gradec na severnem kraku mesta, ki je navezana na obstoječa gospodarska območja v zahodnem delu mesta. V njej so predvidene dejavnosti, ki so prostorsko zahtevne ali imajo večje vplive na okolje (proizvodnja, gradbena in trgovska dejavnost, prevozništvo ...).
(4) Prednostno območje za razvoj poslovnih dejavnosti je locirano v zahodnem delu mesta Slovenj Gradec na območju stare gospodarske cone, ki se jo preusmerja v poslovno storitveno cono z dejavnostmi, ki imajo zanemarljive vplive na okolje.
(5) Turistična dejavnost se v duhu trajnostnega turizma in predvsem v povezavi s kulturo, kmetijstvom ter športom in rekreacijo razvija na celotnem območju občine. Koncentracija kulturnih dejavnosti leži v mestu Slovenj Gradec. Trajnostno turistični doživljajski park se pripravlja južno od Dobrave. Športno rekreacijski turizem ima zgostitev na Kopah, adrenalinski športi se razvijajo na letališču Slovenj Gradec. Kmečki turizem v povezavi s športom in rekreacijo se podpira na območju celotne občine.
(6) Zaradi ohranjanja poselitve na podeželju se na območju razpršene poselitve dovoljuje tudi vnos poslovnih oziroma kmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kadar podpirajo sliko podeželja in nimajo negativnih vplivov na okolje (veduta, zemlja, voda, zrak, hrup ...).
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Pogoji za udejanjanje enakomernega razvoja poselitve v občini so vzpostavljeni z določitvijo sistema poselitve, medsebojnih razmerij med naselji, določitvijo okvirnih območij naselij ter njihovih podrobnejših namenskih rab, dopustnih dejavnosti v naseljih in opredelitvijo vlog naselij v sistemu.
(2) V občinskem prostoru ima najpomembnejšo vlogo občinsko središče – mesto Slovenj Gradec. Glede na policentričen urbani sistem na državni ravni je mesto uvrščeno v »somestje Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem – Dravograd«, ki se naj razvijajo kot središča nacionalnega pomena regionalnih območij. Regionalno središče vsebuje dejavnosti osnovnega, srednjega in visokega izobraževanja, lokalne uprave, zdravstva, sodstva, kulture, športa, osnovne in specialne oskrbe, deluje kot gospodarsko in zaposlitveno središče občine in regije.
(3) Kot lokalna središča so prepoznana naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu, Podgorje in Pameče-Troblje. Vsa vsebujejo institucije osnovnega izobraževanja (osnovna šola), lokalne uprave (krajevni urad), kulture (kulturni dom, kulturno društvo), športa in osnovne oskrbe.
(4) Naselja (Sele-)Vrhe, Šmiklavž, Vodriž, Turiško vas in Tomaško vas se razvija kot oskrbna središča z dejavnostmi kulture, športa, osnovne oskrbe … Zaradi pomena pri ohranjanju razpršene poselitve v to skupino štejemo tudi naselje Zgornji Razbor.
(5) Poleg omenjenih središč imajo bivalno vlogo tudi ostala naselja v občini, katerim pa je to pretežna dejavnost. Druge vloge v sistemu poselitve ta naselja nimajo, dopustne pa so praviloma še kmetijske, dopolnilne kmetijske in drobne storitvene dejavnosti. Ta naselja so Gmajna, Jerank, Brezova vas, Krnice, Legen, Podgmajna, Urban in Žabja vas. Brda, Dobravsko vas, Pameče – sever ter Podgorje – Zgornja vas in Podgorje – Spodnja vas.
(1) Slovenj Gradec je v MOSG najpomembnejše naselje. Razvoj poselitve v občini v vseh oblikah sloni predvsem na funkcijah in dejavnostih v občinskem središču, zato je za to naselje pripravljen urbanistični načrt.
(2) Zaradi njihove vloge, velikosti, urbane zasnove, urbanih vsebin in razvojnega potenciala so vsa podeželska naselja v občini lokalna središča: naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu, Podgorje in Pameče - Troblje.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Prometna navezava občine na sosednje občine poteka v smeri od občinskega središča proti jugu (Velenje), severu (Dravograd) in zahodu (Ravne na Koroškem), tvorita pa jo glavna cesta Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja vas (G1-4), ki prečka občino v smeri sever–jug, nanjo se z zahoda priključi regionalna cesta Ravne na Koroškem–Kotlje–Slovenj Gradec (R2-227). Vzporedno z glavno cesto vodi proti Velenju tudi regionalna cesta Slovenj Gradec–Mislinjska dobrava–Šmiklavž–Graška gora (R3-696), od občinskega središča na Kope pa turistična cesta Slovenj Gradec–Pungart (RT-932).
(2) Hrbtenico povezovanja znotraj občine predstavlja glavna cesta Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja vas ter regionalna cesta Slovenj Gradec–Mislinjska dobrava–Šmiklavž–Graška gora. Ob njiju ali v neposredni bližini je skoncentrirana večina poselitve. Poselitev v obliki manjših obcestnih naselij leži predvsem ob lokalnih cestah, med njimi pa kot povezave služijo javne poti. V naseljih, kjer je poselitveni vzorec razpršen, se posamezna zemljišča priključujejo direktno na lokalne ceste ali javne poti.
(3) Preko območja občine je predviden potek daljinske železniške povezave mednarodnega pomena z daljinskimi železniškimi povezavami nacionalnega pomena od Celja proti Dravogradu. Preko območja MOSG je predviden tudi potek trase 3. razvojne osi in južne obvoznice.
(4) Na območju celotne občine se ustvarja kolesarska hrbtenica, ki bo povezala vsa večja naselja v občini in obenem navezala lokalno na državno kolesarsko omrežje.
(območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora)
(1) V prostoru občine je več naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena. V dolini potoka Jenina je naravovarstveno območje Jenina – rastišče sibirske perunike.
(2) Velik del občine v višje ležečem svetu je določen kot ekološko pomembno območje, Pohorje na vzhodnem robu občine, Ježevec, Vrhe in Pikrnica – Selčnica zahodno od mesta Slovenj Gradec, Uršlja gora – Razbor na zahodnem in Velenjsko – Konjiško hribovje na južnem delu občine. Vsi posegi v prostor na predmetnem območju morajo biti usklajeni z Uredbo o ekološko pomembnih območjih.
(3) Ozemlje občine je predvsem na grebenih Pohorja in Mislinjskih planin zavarovano kot območje Natura 2000. Po direktivi SPA (ptičji) sta to območji Pohorje in Grintovci, po direktivi SCI (o habitatih) pa Huda luknja, Jenina, Razbor, Ježevec, Vrhe, Pikrnica – Selenica ter Barbarski potok s pritoki. Vsi posegi, ki se vršijo na tem območju, se morajo izvajati v skladu z varstvenimi cilji Uredbe o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000.
(4) V registru kulturne dediščine so na območju občine evidentirani posamezni premični in nepremični predmeti, zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Varovanje kulturne dediščine pomeni njeno ohranjanje ali izboljšanje stanja ter urejanje dostopa. Možni načini poseganja v spomenike ali v prostor, ki je del njihovega vplivnega območja, so določeni v Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec.
(5) Vzdrževana in primerno predstavljena naravna in kulturna dediščina pomeni primerjalno prednost za razvoj turizma, šolskih in prostočasnih dejavnosti.
Vodna mreža na območju občine je gosta. Glavna vodonosnika sta Mislinja in Suhodolnica, ki tečeta preko občine od juga proti severu, pritoki pa s Pohorja in vzhodnih Karavank. Vodni pretok močno niha, doline obeh rek pa so v nevarnosti katastrofalnih poplav. To območje je obenem središče poselitve in intenzivnega kmetijstva. Pri posegih v vodotoke in njihova poplavna območja je potrebno dosledno spoštovati Zakon o vodah, študijo poplavne varnosti in študijo Strokovne osnove za razvoj vodnih virov na porečju reke Mislinje.
(območja mineralnih surovin)
Na območju občine sta dva večja kamnoloma, za katera se predvideva njuna združitev. Pri eksploataciji mineralnih surovin je treba dosledno upoštevati določila veljavnih zakonov.
(1) Na območju MOSG deluje Koroški center za ravnanje z odpadki (KOCEROD). Pri odlaganju odpadkov je treba dosledno upoštevati določila veljavnih zakonov in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Slovenj Gradec.
(2) Pri vseh stavbah v naselju je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Na določenih lokacijah se morajo namestiti kesoni za zbiranje večjih odpadkov. Odvoz opravlja registrirana koncesionirana organizacija.
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena
(prometna infrastruktura)
(1) Osrednje vodilo pri načrtovanju prometne infrastrukture je usmeritev v trajnostno mobilnost, za kar je potrebno:
– obstoječi pristop, kjer je voznik avtomobila najpomembnejši prometni udeleženec, spremeniti tako, da je najpomembnejši udeleženec v prometu pešec, sledi mu kolesar, nato uporabnik javnega prometa, voznik avtomobila pa je zadnja, najmanj pomembna prioriteta,
– v občini uveljaviti načelo 8–80, kar pomeni, da je fizična ureditev vseh prometnih površin dostopna in prijazna do pešcev vseh generacij (od osem letnikov do 80-letnikov),
– doseči višjo stopnjo prometne varnosti,
– na vseh cestah v vseh naseljih vzpostaviti cone omejene hitrosti (cone 30), razen na obvoznicah, glavnih in regionalnih cestah, kjer so hitrosti lahko tudi višje,
– optimirati prometno infrastrukturo, na način, ki bo povečal prijaznost infrastrukture do pešcev in kolesarjev,
– izvesti fizične ukrepe umirjanja motornega prometa,
– pri prometnem planiranju in projektiranju upoštevati vse prostorske in urbanistične zahteve in ne le prometnih.
(2) Za območje mesta je dodatno potrebno:
– reducirati dominantno vlogo avtomobilov na kratkih razdaljah in zagotoviti mobilnost in dostopnost za vse vrste prometa s poudarkom na pešačenju in kolesarjenju ter
– na vseh javnih cestah v stanovanjskih soseskah, ki nimajo tranzitne vloge, vzpostaviti cone umirjenega prometa, kjer je hitrost vseh vozil omejena na 10 km/h,
– zagotoviti manj hrupa, izpušnih plinov in porabe prostora zaradi prometa.
(3) Trajnostna mobilnost v ostalih naseljih in odprtem prostoru je delno drugačna kot v mestu in pomeni:
– zagotavljati dostopnost do osnovnih življenjskih potrebščin in uslug ter
– zagotoviti mobilnost in dostopnost za vse vrste prometa.
(4) Prometno infrastrukturo sestavljajo državne in občinske ceste – glavna cesta, regionalni cesti, lokalne ceste, zbirne mestne ali zbirne krajevne ceste, mestne ali krajevne ceste, javne poti v mestu, javne poti v naseljih in med naselji ter nekategorizirane ceste, kolesarske poti in povezave, površine za mirujoči promet ter javni potniški promet. Zaradi razgibanega terena in relativno goste poseljenosti predvsem ravninskega dela občine je prometna infrastruktura zgoščena v dolinah Mislinje in Suhodolnice.
(5) Glavna cesta G1-4 kot najpomembnejša prometnica v občini je z izjemo posameznih odsekov in v primerjavi z občinskimi cestami v relativno dobrem stanju. Med najpomembnejše prometnice sodita še regionalni cesti R1-227 in R3-696 ter turistična cesta TR932, za katere pa se predvideva obnova. Občinske ceste (lokalne ceste in javne poti) tvorijo precej razvejano prometno omrežje občine, vendar prometnice ne zagotavljajo prometne varnosti na vseh odsekih, zato so potrebne in predvidene njihove rekonstrukcije (razširitve) ali obnove.
(6) Planira se dokončanje zahodne obvoznice mesta Slovenj Gradec od Ozar do obstoječega krožišča z regionalno cesto R1-227. Južna obvoznica s priključevanjem na vozlišče hitre ceste (3. razvojne osi) se zgradi od Podgorske ceste do križišča z glavno cesto v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Predvideva se podaljšanje Celjske ceste do zahodne obvoznice. Celjska cesta od Iršičeve ulice do Glavnega trga se preuredi v bulvarsko mestno cesto. Na omenjeni cesti se izgradijo krožišča na križiščih z Iršičevo ulico in z Ronkovo ulico. Na odseku 6924 regionalne ceste RT-932 približno med km 3,615 ter km 4,200 se predvideva prestavitev ceste pri kmetiji Rotovnik.
(7) Na območju občine so javna parkirišča v večjem obsegu locirana predvsem v mestu Slovenj Gradec. Tu se predvideva gradnja garažne hiše. Ob objektih različnih dejavnosti je potrebno urediti parkirna mesta glede na vrsto in obseg teh dejavnosti. V lokalnih središčih je potrebno zagotoviti več parkirišč za posebne dogodke (redne in izredne prireditve).
(8) Na območju občine je urejenih več kolesarskih in rekreacijskih poti. Vzpostavi se omrežje kolesarskih povezav s primarnimi in sekundarnimi potmi, ki so navezane tudi na državno kolesarsko omrežje. Omrežje kolesarskih povezav poteka med:
– Slovenj Gradcem in Bukovsko vasjo po opuščeni trasi železnice, dokler se na tej trasi ne začno gradbena dela za ponovno vzpostavitev železniškega prometa,
– Slovenj Gradcem in Pamečami preko Trobelj,
– Slovenj Gradcem in Starim trgom,
– Slovenj Gradcem in Šmiklavžem preko Podgorja,
– Slovenj Gradcem in Mislinjsko dobravo po opuščeni trasi železnice, dokler se na tej trasi ne začno gradbena dela za ponovno vzpostavitev železniškega prometa,
– Šmiklavžem in Mislinjsko Dobravo,
– Slovenj Gradca do Mislinjske Dobrave po obstoječih lokalnih cestah in javnih poteh preko Trebuške vasi, Šmartna pri Slovenj Gradcu, Žabje vasi, Tomaške vasi in Turiške vasi,
– Slovenj Gradcem in Praprotiščem preko Legna in Spol,
– Slovenj Gradcem in Dobravske vasi preko Dobrave,
– Slovenj Gradcem in prelazom Spodnji Dular v smeri proti Kotljam.
Izhodišče večine zgoraj omenjenih kolesarskih povezav je v starem mestnem jedru Slovenj Gradca. V mestu potekajo kolesarske povezave (deloma ali v celoti) po Celjski (R1-227), Iršičevi (ZMC-377032), Podgorski (R1-227), Francetovi (ZMC-378021), Pohorski (ZMC-378011) in Legenski cesti (RT-932), Kopališki (MC-378232) in Ronkovi ulici (ZMC-278041), po Gozdni poti (ZMC-378041), Pod gradom (MC-378211) in po Starem trgu (ZMC-378051).
Nove kolesarske in rekreacijske prometnice je treba organizirati v sozvočju z naravnimi danostmi in potrebami. Ločeno kolesarsko infrastrukturo se zgradi, kjer je to potrebno zaradi visokih prometnih obremenitev z motornimi vozili. Za pešce je potrebno v naseljih zgraditi pločnike oziroma urediti skupni prometni prostor. Kjer za to ni prostorskih pogojev oziroma je prometna obremenitev z motornimi vozili dovolj nizka, se pešcem in kolesarjem na voziščih podredi prometni režim.
(9) Na območju občine je predvidena ponovna vzpostavitev železniške povezave med Otiškim vrhom in Velenjem. Trasa lahko izven mesta Slovenj Gradec poteka po nekdanji trasi, trasa skozi mesto se določi v posebni študiji. Ob izgradnji železniške povezave se obstoječa pot za pešce in kolesarje prestavi.
(10) Javni potniški promet poteka po glavnih, regionalnih in lokalnih cestah. Gre za linije medkrajevnega in primestnega prometa, namenjene direktnemu povezovanju s sosednjimi občinami in regijo. Avtobusnih postajališč je kar 70, saj so tudi na precej razprostranjenih linijah šolskega prevoza otrok. Prostorska pokritost z omrežjem JPP (poteki linij, lokacije avtobusnih postajališč) je dobra. Večina prebivalstva v naseljih in pomembni cilji potovanj so v radiju 500-metrske dostopnosti do avtobusnih postajališč. Slabšo dostopnost imajo predvsem prebivalci razpršene poselitve na pobočjih hribovitih predelov. Z vidika prometne varnosti je dostop do postaje in postajališč JPP večinoma urejen.
Avtobusna postaja Slovenj Gradec ima osrednjo vlogo v sistemu občinskega JPP, saj je edina avtobusna postaja v občini, je primerno opremljena, postavljena je v centru mesta, na robu starega mestnega jedra, premore največje število posameznih avtobusnih povezav, uporablja pa jo največ potnikov. Pri javnem avtobusnem potniškem prometu so potrebne izboljšave predvsem na segmentu časovne dostopnosti (interval voženj, hitrost prevoza), pa tudi na drugih determinantah kakovosti prevoza (geografska dostopnost in dosegljivost, udobnost, cene ...).
(11) Za notranji zračni promet se na državni ravni razvijajo javna letališča za notranji zračni promet, predvsem pa za športno letenje, šolanje pilotov in turistične dejavnosti letalskih prevozov. Pri tem se upoštevajo tudi potrebe služb nujne zdravniške pomoči. Osnovo tega omrežja sestavljajo javna letališča lokalnega pomena, med katere šteje tudi letališče Slovenj Gradec. Javna letališča za domači zračni promet so osnova za izvajanje dejavnosti splošnega letalstva. Republika Slovenija podpira razvoj sedanjih in prihodnjih javnih letališč za domači zračni promet, saj so lahko ob dobrem sodelovanju z okoliškim prebivalstvom in predvsem turističnimi organizacijami velika gospodarska razvojna možnost za posamezne regije.
(12) Iz Resolucije o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva RS do leta 2020 izhaja, da je potrebno v neposrednem zaledju velikih slovenskih mest in v bližini velikih mest sosednjih držav omogočiti razvoj javnih letališč za mednarodni zračni promet nižje kategorije, če so za to zagotovljene prostorske možnosti. To prav gotovo velja za letališče Slovenj Gradec, saj se pri umeščanju teh letališč in letališke infrastrukture v prostor lahko upošteva lokacija obstoječega letališča. To ima možnosti zagotavljanja navezanosti na urbano središče z javnim potniškim prometom ter prostorske možnosti in omejitve, ki izhajajo iz značilnosti načrtovanega poselitvenega razvoja in zagotavljanja kakovostnega bivalnega okolja.
(13) Podrobnejše ukrepe s področja trajnostne mobilnosti definira izdelana celostna prometna strategija.
(elektronske komunikacije)
(1) Elektronsko komunikacijsko omrežje so prenosni sistemi, usmerjevalna ali komutacijska oprema in drugi viri, ki omogočajo prenos signalov po vodnikih, z radijskimi valovi, po optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, omrežji za radijsko in televizijsko radiodifuzijo ter omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij. Ustrezno razvita telekomunikacijska infrastruktura spodbuja družbeni, kulturni in regionalni razvoj, zmanjšuje probleme razdalj, spodbuja oblikovanje novih storitev ter olajšuje dostop do informacij in storitev.
(2) Elektronsko komunikacijsko omrežje se prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optični kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.
(3) Prioritetno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. S tem se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij.
(4) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve, trase telekomunikacijskih kablov pa se prednostno predvidi v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjih.
(1) Energetska preskrba v občini bo tudi v prihodnje temeljila na različnih energentih oziroma virih, in sicer elektriki, plinu in bioplinu, biomasi, sončni energiji, nafti in drugih obnovljivih ter neobnovljivih virih. Različne energetske sisteme je treba obravnavati kot povezano celoto in v njej vlogo posameznih energentov oziroma virov ukrojiti ustrezno ekonomskim, okoljskim, prostorskim in socialnim okoliščinam.
(2) Cilji, povezani z energetsko preskrbo v občini, so:
– učinkovita raba energije (URE) na vseh področjih,
– varčevanje z energijo in zmanjšanje njene porabe,
– povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (OVE) z namenom doseganja čim višje stopnje energetske samopreskrbe,
– zmanjšanje obremenitev okolja,
– spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije,
– zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije.
(3) Na področju elektroenergetike je osnovno izhodišče zagotavljanje zadovoljive oskrbe z električno energijo in stabilnega stanja napetostnih razmer na celotnem območju občine. Potrebe po tej energiji naraščajo, vendar pa zahteve okoljevarstva in omejenost energetskih resursov terjajo zmanjšanje obsega tovrstne porabe.
(4) Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) je predvideno na osnovi ocene povečanja obremenitev (stanovanjske zazidave, gradnja poslovno obrtnih in industrijskih objektov ter povečanje električnih priključnih moči na obstoječih objektih) in na osnovi predvidevanj pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
(5) Pri načrtovanju je treba upoštevati potek obstoječih prenosnih daljnovodov in širine predpisanih elektroenergetskih koridorjev daljnovodov, ki za prostozračni distribucijski vod nazivne napetosti 20 kV znaša 10 m obojestransko od osi voda.
(6) Sistem prenosnega omrežja 110 kV se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov.
(7) Za obstoječe enosistemske daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode. Za obstoječe 220 kV sisteme je predvidena nadgraditev v 400 kV sistem.
(8) V skladu s predpisi o pogojih in omejitvah gradenj, uporabi objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, je investitor in/ali lastnik nepremičnin dolžan skleniti pogodbo s sistemskim operaterjem o ustanovitvi služnosti.
(9) Javna razsvetljava na območju občine je predvidena v naseljih in na avtobusnih postajališčih ob pomembnejših križiščih. Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. Pri projektiranju in izvedbi je potrebno preprečevati svetlobno onesnaževanje:
– Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
– Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, usmerjene pa morajo biti v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
– Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.
(10) Zgrajeno toplovodno omrežje mesta Slovenj Gradec se po potrebah širi za priključitev vseh novozgrajenih stavb, kjer je to fizično mogoče. Za toplarno se predvidi možnost preklopa na biomaso oziroma na drug obnovljivi vir. V primeru odločitve za biomaso se predvidi deponija ob sami toplarni, večja skladišča biomase pa na primerni oddaljenosti bližje ponudnikom biomase.
(11) Energetska oskrba mesta temelji delno tudi na plinu. Pri nadaljnjem širjenju distribucijskega omrežja zemeljskega plina in distribucijskega omrežja toplotne energije se izogiba njunemu podvajanju oziroma se razvoj obeh sistemov načrtuje usklajeno. Območja večstanovanjske strnjene gradnje je potrebno načeloma opremljati z daljinskim ogrevanjem, območja individualne stanovanjske gradnje pa načeloma z distribucijskim omrežjem zemeljskega plina. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost, ter okrepi prenosne plinovodne zmogljivosti.
(12) Pri uporabi virov energije imajo prednosti tisti viri, ki ne povzročajo onesnaževanja zraka z delci ali je to onesnaževanje čim manjše.
(učinkovita raba energije)
(1) Med obnovljive vire energije (OVE) se uvršča vodni potencial, biomaso, bioplin, toplotna energija okolja, geotermalna energija, energija vetra, sončna energija, odpadna toplota in energija, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati
(2) Vodni energetski potencial rek Mislinja in Suhodolnica ter pohorskih potokov izkoriščajo male hidroelektrarne. Podpira se njihova nadaljnja gradnja tako v naseljih kot v odprtem prostoru, če so usklajene z okoljem in pristojno zakonodajo.
(3) Bioplinarne se zaradi svojih negativnih vplivov na kakovost zraka postavljajo pretežno na robnih delih naselij ali izven njih, kjer je to glede na ostale energetske sisteme smiselno in upravičeno.
(4) V odprtem prostoru se lahko opravijo preveritve možnosti postavitve bioplinarn glede na proizvodne sposobnosti ali koncentracijo kmetij, saj možnost za pridobivanje bioplina predstavljajo tudi manjše ali individualne bioplinske naprave ob kmetijah.
(5) Toplotna energija okolja se koristi preko toplotnih črpalk, zasnovanih na različnih prenosnih medijih. Pri uporabi toplotne energije okolja je treba upoštevati načrtovano omrežje toplotne energije in omrežje zemeljskega plina ter morebitne vplive izkoriščanja toplotne energije okolja na podzemno vodo.
(6) Izraba geotermalne energije v MOSG do nadaljnjega ni predvidena zaradi majhne izdatnosti vode v doslej izvrtanih vrtinah.
(7) Za morebitno energetsko izkoriščanje vetra se izvedejo meritve vetra in pripravijo ustrezne strokovne podlage.
(8) Prenovo je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov.
(9) Pri prenovi se vzpodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene.
(10) V strnjenih naseljih imata gradnja skupinskih kotlovnic in daljinsko ogrevanje prednost pred gradnjo individualnih kotlovnic.
(komunalno in vodno gospodarstvo)
(1) Občina ima oskrbo s pitno vodo urejeno preko koncesije, na posameznih delih občine pa tudi z zasebnimi vodovodi. Glavni vir za zasebne vodovode predstavljajo zajetja.
(2) Osnovni cilji na področju oskrbe z vodo so:
– dobra, varna, zanesljiva in zadostna oskrba s pitno vodo, kar zajema tudi varstvo vodnih virov,
– racionalno koriščenje vodnih virov in varčna poraba pitne vode,
– uporaba manj kakovostne vode za tehnološke, protipožarne ipd. namene ter ponovna uporaba vode v gospodinjstvih in tehnoloških procesih,
– medobčinsko povezovanje,
– pri obstoječih velikih porabnikih vode vzpodbujanje uporabe najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri pripravi in uporabi pitne ter tehnološke vode.
(3) Območja, kjer oskrba s pitno vodo ni zadostno urejena, in predeli, kjer je predviden intenzivnejši poselitveni razvoj, bodo prednostno opremljena z novim vodovodom. Izgradnja novih vodovodov naj poteka usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet. Obstoječe sisteme za oskrbo s pitno vodo je treba spričo dotrajanosti, neustreznih materialov cevi, neustreznih tlačnih razmer in izgub vode iz omrežja obnavljati in posodabljati ter jih povezovati v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme.
(4) Lastna oskrba s pitno vodo pomeni na eni strani veliko bogastvo, sočasno pa tudi nevarnost za zdravje in življenje prebivalcev. Lastno oskrbo s pitno vodo premorejo zlasti nekatera območja gradnje v odprtem prostoru, ki nimajo določenega ureditvenega območja naselja.
(5) Vodovod predstavlja hkrati tudi hidrantno omrežje, tako da so večja naselja v občini pokrita s požarno vodo. Na mestih, kjer je vodovod že dotrajan, bo potrebno pristopiti k postopnemu obnavljanju vodovoda.
(6) Osnovno izhodišče ravnanja z odpadnimi vodami (fekalnimi, padavinskimi in tehnološkimi, v nadaljevanju: odpadne vode) je skrb za zaščito zdravja prebivalcev in za varovanje narave ter okolja, prvenstveno površinskih in podzemnih voda.
(7) Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Vlade RS zavezuje občino k čimprejšnji in dokončni ureditvi fekalnega omrežja. Osnovni program Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v MOSG predvideva za območja poselitve, obremenjeno z 10.000 do 15.000 PE, torej mesto Slovenj Gradec, opremljenost z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do konca leta 2015. Za poselitev, katere obremenitev in gostota obremenjenosti okolja presegata primerjalno vrednost, pa je predviden dodatni program opremljanja z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo. Sem sodijo naslednja naselja ali njihovi deli: Legen, Mislinjska Dobrava, Podgorje, Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Tomaška vas, Troblje, Turiška vas in Vrhe.
(8) V območjih razpršene poselitve, kjer v glavnem ni možnosti priključevanja na kanalizacijsko omrežje, naj se odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda rešuje individualno z manjšimi tipskimi čistilnimi napravami.
(9) Padavinsko vodo je treba čim dlje zadržati na mestu, kjer je padla (ponikanje – bogatenje podzemne vode), zaledne vode pa površinsko odvajati mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. Odvajanje padavinskih voda s parkirnih in manipulativnih površin ter cest je treba voditi preko peskolovov in lovilcev olj.
(10) Kakovostno predčiščenje tehnoloških odpadnih voda v industriji je pogoj za varno in uspešno delovanje biološke stopnje ČN. Za vsak gospodarski subjekt bo potrebno ugotoviti upravičenost in stopnjo predčiščenja. Poleg tega bo v proizvodnih obratih potrebno izvajati ukrepe v prid manjši potrošnji pitne vode, večkratni uporabi tehnološke vode, uporabi ekološko primernejših surovin ter uvajanju regeneracijskih in reciklažnih postopkov.
(11) Upravljanje z vodami služi preventivnemu varovanju naselij in komunikacij pred poplavami, odvodnjavanju za potrebe hidromelioracij in odpravljanju posledic erozije ter hudourniškega delovanja. Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda ter s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanjem človeških življenj je treba zadrževati vodo na mestu nastanka, aktivirati razpoložljive retenzijske površine, izvajati ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno urejati erozijska območja v nestabilnih območjih.
(12) Interes za varstvo pred škodljivim delovanjem vode se povezuje z interesom za kakovost vodnega okolja, na osnovi usklajenih rešitev pa se ustvarja pogoje za razvoj novih programov.
(13) Pred izvedbo kakršnihkoli novih posegov in ureditev v vodnem in obvodnem svetu je treba nujno izvesti ustrezne sanacijske ukrepe za bolj učinkovito in okoljsko sprejemljivejše obvladovanje poplavne ogroženosti ter ustvarjanje pogojev za nove razvojne projekte in programe, vezane na vodni in obvodni prostor. Sanacija vključuje:
– zagotovitev več možnosti za razlivanje vode ob visokem vodostaju (suhi in mokri zadrževalniki, razširitve struge);
– spremembe kinete struge, ki bodo zagotovile ekološko sprejemljive minimalne pretoke vode v sušnih mesecih;
– izvedbo ureditev, vgraditev v strugo in brežine, ki bodo zagotovile boljše življenjske pogoje (zavetišča, skrivališča) za ribe in druge vodne živali;
– zagotovitev okoljsko sprejemljivo saditev in vzdrževanje obvodne vegetacije;
– bolj dosledno kontrolo odvzema vode za energetsko izrabo (poostriti nadzor delovanja malih hidroelektrarn).
(14) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:
– da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost,
– da je na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, možna rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti ali velikosti objekta,
– da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi,
– da se ohranjajo retencijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda,
– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(15) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na poplavnem ali erozijskem območju oziroma zaradi poplav ogroženem območju se upošteva:
– da te ureditve ne smejo sprožiti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov se usmeri k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov,
– da se v obvodnih krajinah varuje naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati;
– da so na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso določeni,dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim ter stanje vode,
da so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter drugi posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo splošni predpisi o vodah,
– da se za varstvo pred delovanjem hudourniških voda in pobočnih erozijskih procesov izvajajo na delu občinskega prostora običajni, na delu pa zahtevni protierozijski ukrepi.
(16) Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retencijske površine in mokrišča.
(17) Poplavna ogroženost občine je največja na območju katastrofalnih poplav južno od mesta Slovenj Gradec ob rekah Mislinja in Suhodolnica, kjer se presežne vode razlivajo po dolini po kmetijskih površinah. Tudi ob sotočjih vodotokov s hudourniki se ob močnem deževju pojavljajo prostorsko obsežnejše poplave.
(18) Razmere v porečju lahko izboljšajo tudi integralni sanacijski ukrepi – novo predvidene zajezitve, potencialna naravna kopališča, ki ob upoštevanju okoljskih in hidroloških kriterijev prispevajo tako k obvladovanju vodnih ujm kot k biološki kakovosti vodnega okolja in programski zanimivosti vodnega okolja za človeka (nova programska jedra na Jenini in Mislinji).
(19) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča splošno rabo vodnega dobra razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa Zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(20) Cilje na področju urejanja voda in vodne infrastrukture je moč učinkovito doseči z usklajenim načrtovanjem namenske rabe prostora ter prometnih, krajinskih, kmetijskih, gozdnogospodarskih in drugih ureditev.
(1) Okoljevarstvene prostorske ureditve se v splošnem nanašajo na naslednja okoljevarstvena področja:
– ravnanje z odpadki,
– ravnanje z odpadnimi vodami,
– varstvo zraka,
– varstvo pred hrupom,
– ohranjanje drugih vrednot okolja in prostora (vode, prst, naravne vrednote, zelene površine ...).
(2) Temeljne naloge na omenjenih področjih so:
– zmanjšanje obremenjenosti okolja,
– odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, vzpodbujanje trajnostne rabe naravnih virov,
– krepitev naravno regeneracijske sposobnosti,
– zmanjšanje rabe energije, povečanje uporabe obnovljivih virov energije,
– vzpodbujanje trajnostne mobilnosti,
– povečanje snovne in energetske učinkovitosti proizvodnje in potrošnje,
– opuščanje uporabe nevarnih snovi.
(3) Ravnanje z odpadki na prostoru občine ima za cilj zmanjševanje količin odpadkov in njihovega nevarnostnega potenciala na izvoru, povečanje ponovne uporabe, predelave in recikliranja odpadkov, energetsko izrabo odpadkov, preusmeritev odpadkov z odlagališč prednostno v postopke predelave, varno končno odlaganje čim bolj inertnih preostankov odpadkov. Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov in nelegalna oziroma "divja" odlagališča odpadkov na območju občine se zaradi njihovih prostorskih motenj in potencialne nevarnosti, ki jo predstavljajo za okolje, sanira.
(4) Za vsa območja poselitve se predvidi trajno in učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda in kratkoročno predvidi izgradnjo ustreznih čistilnih naprav.
(5) Varstvo voda je neobhodno za kakovostno in stabilno preskrbo prebivalstva z vodo. Spričo tega je zlasti na vodovarstvenem območju, določenem z državno uredbo o njegovem varstvu, potrebna premišljena raba prostora in preudarno načrtovanje novih posegov v prostor. Poleg tega je treba izboljšati stanje površinskih in podzemnih voda zaradi izboljšanja kakovosti virov pitne vode, tudi tistih, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij, npr. za lastno oskrbo s pitno vodo.
(6) Varstvo zraka je pomembno zlasti zaradi hitrih negativnih učinkov, ki jih ima lahko njegovo onesnaženje na zdravje prebivalstva. Ukrep za zagotavljanje ustrezne čistosti zraka predstavlja uporaba primernih, zlasti obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, proizvodnji in prometu, kjer je potrebno zagotoviti prostorske možnosti za trajnostne oblike prometa. Upošteva se tudi ostale ukrepe za zmanjšanje emitiranih količin toplogrednih plinov in onesnaževal v zrak.
(7) Varstvo tal se zagotavlja predvsem s smiselnim prostorskim vodenjem prometa, z omejevanjem in preprečevanjem prometnih in proizvodnih emisij v zrak ter z nadzorom nad rabo kemičnih snovi na kmetijskih zemljiščih, vse vezano na sistem meritev onesnaženosti tal. Plodna tla oziroma prst se varuje tudi s takšno zaporednostjo izgradnje in širitve naselja, ki omogoča čim dalj trajajočo ohranitev večjih in povezanih kompleksov kmetijskih zemljišč na območjih dograjevanja oziroma širitve naselja.
(8) Varstvo pred hrupom oziroma preprečevanje obremenjevanja okolja s hrupom in njegovih posledic sloni predvsem na razpoložljivosti podatkov o občutljivosti prostora za obremenitev s hrupom, določitvi s hrupom potencialno in dejansko preobremenjenih območij, takšni razporeditvi dejanske in namenske rabe prostora, pri kateri ni neposrednega stika med območji z višjimi in območji z nižjimi dovoljenimi stopnjami hrupa, omejevanju pojavljanja novih virov hrupa ter zmanjševanju emisije obstoječih virov hrupa in s tem na postopnem odpravljanju s hrupom preobremenjenih območij. Za zagotavljanje varstva pred hrupom se posamezne površine na območju občine razvršča glede na pretežno namensko rabo v območja varstva pred hrupom ob smiselnem upoštevanju določb Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
Poselitev se primarno usmerja v okvirna območja naselij. Ta so pretežno opredeljena z določili veljavnih prostorskih planskih aktov občine in razširjena s površinami za razvoj, določenih na podlagi upoštevanja zakonskih določil ter določil državnih prostorskih aktov. Okvirna območja naselij in druga spodaj navedena območja so prikazana na karti št. 3 strateškega dela OPN z naslovom Okvirna območja naselij, vključno z območji sanacije razpršene gradnje, ter okvirna območja razpršene poselitve.
(1) Najpomembnejše naselje v MOSG je občinsko središče – mesto Slovenj Gradec. V območje naselja spada tudi industrijska cona Pameče.
(2) V prostoru občine so razen mesta prepoznana naslednja naselja: Šmartno pri Slovenj Gradcu, Podgorje (Zgornja, Srednja in Spodnja vas), sonaselje Pameče in Troblje, Tomaška vas ter Turiška vas (vključujoč industrijsko cono Štalekar) ter Sele-Vrhe. Ostala naselja in zaselki so še: Gmajna, Pameče – sever, Podgmajna, Zgornji Razbor, Vodriž, Šmiklavž, Jerank, Brezova vas, Dobravska vas, Brda, Žabja vas, Krnice, Legen in Urban.
(naselja, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje)
S sanacijo se vključi v obstoječa naselja: razpršeno gradnjo Ob Homšnici na južnem kraku mesta v mesto Slovenj Gradec ter Tičnico, vmesno pozidavo med Legnom in mestom v naselje Legen.
(nova naselja, oblikovana s sanacijo razpršene gradnje)
Zaradi komunalne in urbanistične sanacije sta kot novi naselji definirani Žabja vas in Grajska vas.
(posebna zaključena območja poselitve)
V avtohtono poselitev je bila v zadnjih desetletjih vtkana razpršena gradnja, ki je ponekod krepko spremenila strukturno podobo pozidane krajine – nekdanjo grajeno agrarno strukturo so dopolnile ali zamenjale stanovanjske hiše. Med takšna območja so uvrščena posebna zaključena območja poselitve: Dvorska vas, Logar, Spole in Suhodolnica.
(urejanje območij sanacije razpršene gradnje)
(1) Za območja razpršene gradnje, ki se vključijo v naselja, oblikujejo kot nova naselja ali posebna zaključena območja poselitve, se izdela OPPN.
(2) Ostala območja razpršene gradnje se lahko oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije so določeni s prostorskimi izvedbenimi pogoji skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.
5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
(1) Okvirna območja razpršene poselitve se določijo na podlagi prepoznavnosti prostora – avtohtonega vzorca poselitve, pojava samotnih kmetij in razloženih naselij ter demografske ogroženosti. Na teh območjih je načrtovanje novih posegov v prostor možno le skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta. Okvirna območja razpršene poselitve so prikazana na strateški karti št. 3 z naslovom Okvirna območja naselij, vključno z območji sanacije razpršene gradnje, ter okvirna območja razpršene poselitve.
(2) Okvirno območje razpršene poselitve je prepoznano na območju celotne občine izven dolin Suhodolnice in Mislinje. Posamezna stavbna zemljišča razpršene poselitve se pojavljajo v prostoru različno gosto in na različno velikih površinah. Pojav samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, je razviden na dvignjenih delih karavanškega in pohorskega dela občine.
(3) Zaradi prisotnosti mlajše razpršene gradnje so nekateri deli okvirnega območja razpršene poselitve različno ohranjeni glede na avtohtoni vzorec poselitve.
(4) Avtohtono ohranjena razpršena poselitev je mestoma prisotna tudi v dolini, vendar je zaradi pritiska razpršene gradnje degradirana in manj prepoznavna.
(5) Med demografsko ogrožena območja s šibko demografsko strukturo spadajo naselja Graška gora, Stari trg, Šmartno in Vodriž, med demografsko ogrožena obmejna območja je uvrščeno naselje Vrhe, med gorsko višinska območja pa sta uvrščeni naselji Golavabuka in Graška gora.
6. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
(določitev naselij in območij celovite prenove)
(1) Poselitev se na območju občine prioritetno usmerja v okvirna območja naselij, na obstoječa stavbna zemljišča razpršene poselitve in na območja, za katera se predvidi sanacija zaradi degradiranosti z razpršeno gradnjo.
(2) Razvoj naselij v občini, za katera so določena okvirna območja, izhaja iz celovite analize in vrednotenja dejanskega stanja fizičnih in socialnih struktur, gospodarskih razmer, strokovnih stališč in upoštevanja trajnostnega razvoja, stališč državne in občinske prostorske politike, globalnih razvojnih trendov in izkazanih potreb različnih subjektov. Predstavlja doseženo uravnoteženost med varovalnimi zahtevami in razvojnimi potrebami. Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen.
(3) Na ostalem območju občine z ohranjenim vzorcem razpršene poselitve se poselitev ohranja, nova pa je na tem območju le izjemoma dopustna v skladu z zakonskimi določili in opredelitvami ter usmeritvami državnih prostorskih aktov in v skladu z vzpostavljenim poselitvenim vzorcem. Nova stavbna zemljišča razpršene gradnje niso dopustna.
(razvoj občinskega središča)
(1) Razvoj mesta Slovenj Gradec obsega površine notranjega razvoja in celovite prenove ter površine zaradi zaokrožitve in širitve naselja, ker vseh površin notranjega razvoja na nezazidanih ali nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljiščih ni mogoče aktivirati oziroma jih je premalo za zagotavljanje kontinuitete razvoja. Glede na vlogo, lego naselja in druge faktorje razvoja je širitev mesta celovito in variantno proučena v Urbanističnem načrtu mesta Slovenj Gradec in povzeta v OPN.
(2) Naselje deluje raznoliko in conirano – jedro naselja z objekti mešanih funkcij predstavlja osrednji del naselja, stanovanjska cona leži na jugu, zahodno obrobje naselja je zaradi vnosa poslovnih programov mešano, vzhodni del naselja zavzemajo poslovno trgovske, severni pa proizvodne dejavnosti.
(3) Območja notranjega razvoja ležijo na prostih površinah sotočja Suhodolnice in Mislinje (SG-55, SG-76 in SG-86), centra urbanih športov ob vzhodni obvoznici (SG-31), območju poslovne cone Ozare (SG-75), območju stare komunale in železniške postaje (SG-64), območju okrog novega doma starejših občanov (SG-91) in na območju športnega centra okrog stadiona (SG-06 in SG-94).
(4) Severni vstop v mesto se oblikuje kot mestni park. Deluje kot cezura med industrijsko pozidavo nizvodno ob Mislinji in poslovnim karakterjem mesta. Obstoječe strukture se vključi v ureditev, ureditve parternega značaja pa poveže s figuraliko obstoječega vstopa v mesto (forma viva).
(5) Šolski center s športnim parkom se distancira od stanovanjske zazidave nizke gostote na vzhodu z zeleno potezo, močneje naveže na mestno prometno mrežo (predvsem s peš in kolesarskimi potmi) ter oblikuje južni del območja kot začetek mestnega rekreacijskega parka Dobrava. Dovoljena je gradnja javne oz športne infrastrukture.
(6) Območje okrog novega doma starejših občanov je potrebno funkcionalno navezati na okoliško strukturo, obenem pa zagotoviti zaprtost navznoter (mirna, peš cona).
(7) Športni center med Celjsko cesto (R1-227) in vzhodno obvoznico (G1-4) z atletskim in nogometnim stadionom, rezervnim igriščem ter pokritimi športnimi objekti je primerno združiti s Centrom urbanih športov na drugem bregu Mislinje, v ureditev pa vključiti tudi obrežji Mislinje in povezavo na Legensko teraso. Dopustne so dopolnilne gradnje športno rekreacijskih objektov in parterne ureditve.
(8) Kot območje celovite prenove se opredeli območje mestnega centra Slovenj Gradca (SG-01) in trški center Starega trga (ST-01) ter poslovna cona ob južnem kraku Celjske ceste (SG-80 in SG-81).
(9) Za staroveški center mesta je predvidena izboljšava prometnih razmer v centru naselja in pa vnos oziroma vzpostavitev sistema javnih in zelenih površin v mestnem jedru. Novogradnje niso predvidene, ob prikazani realni potrebi pa možne, lahko tudi preko postopka urbanistično arhitekturnega natečaja.
(10) Jedro Starega trga jugozahodno od mestnega središča ima več kritičnih točk. Najpomembnejša je funkcionalno socialna ureditev centralnega dela naselja (zgodovinski predhodnik mesta Slovenj Gradec), da ne bo z nadaljnjim zlivanjem z mestom še bolj izgubilo na prepoznavnosti. Za celostno prenovo naselja se lahko izvede urbanistično arhitekturni natečaj s poudarkom na obnovi strukture, možne pa so tudi novogradnje objektov z vsaj delno javno funkcijo.
(11) Občutnejši poseg izven veljavne meje naselja predstavlja širitev mesta za stanovanjske površine na jugu – na območju nasproti pokopališča (SG-93), med toplarno in naseljem nad Homšnico (SG-68) ter sanacija oziroma vključitev območja Ob Homšnici v mesto (SG-57) in širitev za poslovne površine na jugovzhodu – južni vstop v mesto (SG-82).
(12) Enote urejanja prostora so določene za posamezne dele naselja glede na namensko rabo in prostorske izvedbene pogoje, ločeno pa tudi glede na območja celovite prenove, območja notranjega razvoja in širitve naselja, pripadnosti kompleksnim javnim in zelenim površinam ter na ostala območja.
(1) Naselje Šmartno pri Slovenj Gradcu je v hierarhiji naselij definirano kot lokalno središče. Predstavlja že urbanizirano naselje v zaledju mesta. Poselitev v občini se usmerja v naselja, v jugovzhodnem delu občine pa je to najpomembnejše naselje, ki mora zagotavljati kontinuiteto razvoja poselitve v srednjeročnem časovnem okviru. Tako razvoj naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu obsega površine zaradi zaokrožitve in širitve naselja ter površine, ki so vrnjene v primarno rabo. V naselju je kljub bližini občinskega središča lociranih precej dejavnosti nestanovanjskega značaja, saj je ravninska konfiguracija terena za poselitev ugodna, dolina reke Mislinja pa omogoča dobre prometne povezave. Naselje je oblikovano v več sklopih. Centralni del je razen na severnem vogalu gosto pozidan, južni krak pa raztresen, zato je zanj predviden zgostitev zgrajenih struktur. Kompleksne širitve naselja niso predvidene.
(2) Naselje Podgorje je v hierarhiji naselij definirano kot lokalno središče. Predstavlja urbanizirano naselje v zaledju mesta. V jugozahodnem delu občine je to najpomembnejše naselje, v katerega se usmerja glavni tok nove poselitve. Razvoj naselja Podgorje sega v vse tri enote (Zgornja, Srednja in Spodnja vas) in obsega površine zaradi zaokrožitve naselja, uskladitve s sprejetimi izvedbenimi akti ter vračanja v primarno rabo. Naselje leži južno od mesta, obenem pa je dovolj odmaknjeno od občinskega središča, da je v njem lociranih več dejavnosti nestanovanjskega značaja. Za poselitev ugodna konfiguracija terena na robu doline reke Suhodolnica je sicer manj primerna na vzhodnem kraku, zato je velik del tega območja izvzet iz sklopa stavbnih zemljišč. Pri novih stavbnih zemljiščih pa se ne širijo kompleksne površine, temveč zgoščuje obstoječa grajena struktura.
(3) Naselje Pameče - Troblje je v hierarhiji naselij definirano kot lokalno središče. Urbanizirano sonaselje v predmestju Slovenj Gradca mora zagotoviti kontinuiteto poselitve v severovzhodnem delu občine. Razvojne površine predstavljajo manjša območja zgostitve ter območja vračanja v primarno rabo. Naselje leži v relativni bližini severno od občinskega središča, pa vendar je v njem lociranih precej dejavnosti nestanovanjskega značaja. Za poselitev ugodna rahlo valovita konfiguracija terena na robu doline reke Mislinja je relativno gosto pozidana, omogoča pa še zgostitve v okviru naselja. Površine, ki so gradbeno manj primerne ali kmetijsko intenzivno obdelovane, se izključijo iz naselja.
(4) Naselje Tomaška vas je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 1. reda in predstavlja naselje urbaniziranega podeželja v zaledju mesta Slovenj Gradec. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanja naselja in vrnitve v primarno rabo. V naselju, ki leži v ravnini južno od Šmartna pri Slovenj Gradcu, je lociranih nekaj nestanovanjskih dejavnosti. Zaradi ravninske konfiguracije terena v dolini reke Mislinja je mogoče obstoječo pozidavo še zgostiti, nekaj površin stavbnih zemljišč pa zaradi želja lastnikov tudi vrniti v primarno rabo.
(5) Naselje Turiška vas je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 1. reda. Zaradi bližine mesta je tipično naselje urbaniziranega podeželja. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanja naselja in vrnitve v primarno rabo, kakor tudi sanacije vmes ležeče gradnje z vključitvijo v naselje. Naselje, ki leži južno od Tomaške vasi, se ne razvija na račun širitev, saj vsebuje še nekaj prostih zemljišč v obliki plomb med stavbnimi zemljišči, temveč le zaokroži meja naselja, nekaj stavbnih zemljišča na robu naselja pa tudi vrne v primarno rabo.
(6) Naselje Sele - Vrhe je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 1. reda. Razvoj naselja (za statistične in kartografske prikaze po domače Vrhe in Urban) obsega površine zaokrožitve naselja in vrnitve zemljišč v primarno rabo. Za oba dela naselja, ki leži v zahodnem delu občine, je značilno, da imata še proste oziroma zazidljive površine, zato njuna rast ne temelji na širitvi, temveč preoblikovanju meje naselja na način zgoščevanja struktur.
(7) Naselje Gmajna v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega predvsem površine zaokrožitve naselja, v zelo malem merilu tudi širitev in vrnitev v primarno rabo. V naselju, ki leži v severozahodnem delu občine tik nad mestom, je vseskozi prisoten prirast prebivalstva, čeprav je konfiguracija terena za gradnjo precej neugodna. V naselju je le še nekaj prostih zemljišč, ki bodo z zaokrožitvijo meje naselja postala stavbna.
(8) Naselje Podgmajna v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja Podgmajna obsega površine zaokrožitve meje naselja in vračanja zemljišč v primarno rabo. Za naselje, ki leži na zahodnem robu mesta, je značilno, da ima še proste oziroma zazidljive površine, zato njegova rast ne temelji na širitvi, temveč preoblikovanju meje naselja na način zgoščevanja struktur.
(9) Naselje Zgornji Razbor je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 2. reda. Razvoj naselja obsega površine zaokrožitve naselja, v mali meri tudi vračanja zemljišč v primarno rabo zaradi preoblikovanja meje naselja. Naselje, ki leži v jugozahodnem delu občine, praktično nima več zazidljivih površin, čeprav predstavlja mentalni center širšega območja. Z novo mejo se zaokroži oziroma zaobjame vsa obstoječa stavbna zemljišča, s tem pa se omogoči zgostitev gradbene strukture.
(10) Naselje Vodriž - Šmiklavž je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 2. reda. Razvoj naselja obsega površine širitve naselja (Vodriž) in zaokroževanja meje naselja (obe naselji). Naselje, ki leži v južnem delu občine v neposredni bližini trajnostnega turističnega doživljajskega parka Jenina, predstavljajo tri enote. Zahodna v dolini je za gradnjo najprimernejša, zato se zaokroži na zahodnem robu za nekaj parcel, saj ostale enote ne omogočajo novogradenj, najvišje ležeči enoti pa se z novo mejo omogoči funkcionalna zaokrožitev.
(11) Naselje Jerank v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega površine širitve in zaokroževanja naselja. V naselju, ki leži na robu dobravske terase v jugovzhodnem delu občine, je med staro agrarno poselitvijo še nekaj prostih zemljišč, ki se jih z zaokroževanjem oziroma izravnavo meje nameni gradnji, zaradi interesa investitorjev pa se naselje razširi na jugu tudi do gozdnega roba.
(12) Naselje Dobravska vas v hierarhiji naselij nima definirane vloge, zato razvoj naselja obsega le površine zgoščevanja in zaokrožitve meje naselja. V naselju, ki leži v vzhodnem delu občine na dobravski terasi, je še nekaj za gradnjo primernih zemljišč, naselje se ne širi. Dodatne parcele se zagotovijo z vključitvijo plomb v okviru zaokrožene meje naselja.
(13) Naselje Brda v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Obstoj naselja zagotavljajo površine zaokroževanja naselja. Naselje, ki leži v jugovzhodnem delu občine v dolini Mislinje, sestavlja gruča stavbnih zemljišč kmetijskih gospodarstev, kjer ni več prostih oziroma zazidljivih površin, zato se njegov razvoj omogoči s preoblikovanjem meje naselja na način zgoščevanja struktur. Prostorska širitev naselja ni predvidena.
(14) Naselje Žabja vas v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanj in širitve naselja, kakor v veliki meri tudi vračila stavbnih zemljišč v primarno rabo. Obcestno naselje, ki leži sredi Mislinjske doline, sestavljajo gruče pozidanih zemljišč, ki se jih z zaokroževanjem poveže. Zahodni del se razširi zaradi uskladitve z dejansko rabo prostora, večje območje na vzhodu pa zato vrne v kmetijska zemljišča.
(15) Naselje Krnice v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanja naselja in v še večji meri vračanj stavbnih zemljišč v primarno rabo. Naselje, ki leži v osrednjem delu občine poleg Šmartna, leži tik nad dolinskim dnom. Nesklenjene površine na vzhodu se z zaokrožitvijo vključi v enotno naselje, strmo območje na severu pa se vrne v primarno rabo.
(16) Naselji Legen in Brezova vas v hierarhiji naselij nimata definirane vloge. Razvoj naselij obsega površine zaokrožitve naselja in površine, ki se vračajo v primerno rabo. Naselji ležita na Legenski terasi ob turistični cesti RT-932 na Kope in sta fizično ločeni na dve samostojni enoti. Zaokrožitev predstavlja izravnava meje naselja z vključevanjem pozidanih površin, vračilo pa zemljišča na posameznih robovih naselja.
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Prisotnost dejavnosti v naseljih je eden izmed faktorjev vzpostavljanja in opredeljevanja njihove vloge, velja pa tudi obratno, da vloga naselja v omrežju naselij vpliva na razvoj obstoječih in novih dejavnosti v naselju. Skladno z državno prostorsko politiko o policentričnem razvoju poselitve se zato določene dejavnosti ustrezno razvojno locira in usmerja. V OPN so dejavnosti načrtovane v skladu z določenimi podrobnejšimi namenskimi rabami:
(2) Stanovanjska dejavnost prevladuje v vseh naseljih v občini, umeščena na opredeljene stanovanjske površine, na površine podeželskega naselja ter na območja za centralne dejavnosti. Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se v vseh naseljih umeščajo na stanovanjska območja, ki so pretežno že namenjena za bivanje in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti. Ker leži občina na območju z velikim agrarnim potencialom, stanovanjsko dejavnost pogostoma dopolnjujejo dejavnosti, vezane na kmetijstvo.
(3) Z oskrbnimi, trgovskimi in storitvenimi dejavnostmi manjšega obsega, ki so pretežno spremljajoče in dopolnitev stanovanjske dejavnosti, se opremljajo naselja glede na prostorske možnosti v skladu z opredeljenimi osnovnimi funkcijami. Umeščajo se na površine za stanovanja in na centralna območja v vseh naseljih, lahko pa se načrtujejo tudi na površinah drugih namenskih rab. Trgovske in poslovne dejavnosti večjega obsega se usmerjajo na temu namenu določena posebna območja v občinskem središču v sklopu obstoječe gospodarske in poslovne cone. Specializirane dejavnosti so v ostalih naseljih dovoljene, kadar zadovoljujejo potrebe neposredne okolice.
(4) Dejavnosti družbene infrastrukture se nahajajo v mestu Slovenj Gradec, lokalnih in oskrbnih središčih. Zaradi razpršenosti in relativno dobre prometne povezanosti so enakovredno dostopne vsemu prebivalstvu. V občini se spodbuja dejavnosti združenj in organizacij, ki so pozitiven pokazatelj aktivnega združevanja prebivalcev posameznih območij, kar prispeva k ohranjanju lokalne dediščine in s tem povečuje prepoznavnost in identifikacijo prebivalcev z lokalnim okoljem. V lokalnih središčih se dejavnostim družbene infrastrukture zagotavlja možnosti razvoja, v oskrbnih središčih se jih ohranja v obstoječem obsegu in funkcionalno dopolnjuje, tako da se nivo izvajanja storitev zviša.
(5) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe gospodarske cone oziroma na območja proizvodnih dejavnosti v občinskem središču. Koncentracija pridobitnih dejavnostih v mestu Slovenj Gradec ter njihova razpršenost v odprtem prostoru se ohranja in dopušča, vendar v skladu z obstoječo infrastrukturno opremljenostjo in načeli varovanja okolja. Z dopuščanjem razvoja dejavnosti v odprtem prostoru se ohranja poselitev in preprečuje odseljevanje na demografsko ogroženih območjih. Uvajanje novih dejavnosti se izogiba najboljšim kmetijskim zemljiščem, ki se maksimalno ščitijo pred spremembami namembnosti in drugimi emisijami. Proizvodne dejavnosti, ki terjajo površinsko večja območja ali imajo večje vplive na okolje, se določijo in razvojno načrtujejo le v gospodarski coni v Slovenj Gradcu, kjer so locirane v samostojni enoti urejanja prostora. Ob upoštevanju predpisov s področja varstva okolja se emisijsko manj vplivne dejavnosti manjšega obsega posamično dopuščajo na območjih drugih opredeljenih podrobnejših namenskih rab.
(6) Nova kmetijska proizvodna dejavnost večjega obsega se usmerja v občinski center intenzivnega kmetijstva, lahko pa organizira tudi v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev na površinah vseh nemestnih naselij ali temu namenjenih površinah v odprtem prostoru.
(7) Športno-rekreativne dejavnosti se dopuščajo in razvijajo v vseh naseljih na območjih, določenih kot površine za oddih, rekreacijo in šport ali v okviru drugih podrobnejših namenskih rab. Ohranjanje in dopolnjevanje obstoječih ter vzpostavljanje novih tovrstnih površin zvišuje bivalni standard v naseljih, saj koristijo združevanju lokalnega prebivalstva. Podpira se razvoj športno-rekreativne dejavnosti kot osrednje zelene površine v posameznem naselju.
(8) Javne in zelene površine se urejajo v vseh naseljih. Z njimi se naselja oblikovno nadgrajujejo in funkcijsko dopolnjujejo. Locirajo se variantno na samostojnih enotah urejanja prostora in z lastno podrobnejšo rabo ali so umeščene kot sestavine drugih enot in rab, navezujoč se na odprti prostor in vodne površine. Obstoječe javne in zelene površine se vzdržujejo, izboljšujejo in programsko dopolnjujejo.
(9) Razvoj turističnih dejavnosti se spodbuja, saj te vplivajo na pozitiven gospodarski razvoj in večjo prepoznavnost MOSG na medregionalnem nivoju. Razvoj turizma kot osnovne dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji temelji na ohranjanju kulturne dediščine in zavarovanih območjih narave. Spodbuja se razvoj turističnih kmetij, urejanje kolesarskih in pohodniških poti ter izkoriščanje vseh drugih naravnih in kulturnih potencialov občine. Na območju občine je prisotnih nekaj počitniških in turističnih naselij in območij, ki se jih ohranja, širi, vzpostavlja pa tudi nova. Turistično dejavnost se prednostno razvija v ustrezni obliki in obsegu v občinskem središču, v ostalih naseljih pa glede na vzpostavljeno stanje in potenciale. Povezuje se s športno rekreacijskimi in drugimi prepoznanimi potenciali v odprtem prostoru. Občasno bivanje se usmerja na območja počitniških hiš.
(10) Razmestitev dejavnosti je osnova za določevanje podrobnejših namenskih rab v naseljih in občini, ugotavljanje območij nekompatibilnih namenskih rab in načrtovanje rešitev za zmanjšanje morebitnih konfliktov med njimi.
(sanacija in prenova razpršene gradnje)
(1) Na območju občine je razpršena gradnja različno prisotna in pogosto pomešana z razpršeno poselitvijo. Najbolj intenzivna je v obcestnem prostoru v dolinskem svetu. Ob upoštevanju prostorskih razmer ter pravnih in strokovnih usmeritev in izhodišč so različne oblike sanacije razpršene gradnje določene predvsem na območjih, kjer je gostota razpršene gradnje največja in so posledično degradacije prostora obsežnejše, zaznane in okoljsko bolj obremenjujoče.
(2) V mesto se vključi razpršena gradnja Ob Homšnici na južnem kraku pod Toplarno. V območje naselja Legen se s sanacijo vključi tudi pozidava ob robu gozda – Tičnica.
(3) Zahodno od občinskega središča se prepoznano območje razpršene gradnje nad Starim trgom sanira v novo naselje – Grajska vas. Jugovzhodno od Šmartna pri Slovenj Gradcu se v novo naselje sanira zgoščena pozidava na robu polja – Žabja vas.
(4) V posebno zaključeno območje poselitve se oblikujejo in sanirajo Dvorska vas, Logar, Spole in Suhodolnica.
(5) Za posamezna območja sanacije razpršene gradnje se izdela OPPN, v njem pa določijo podrobnejši izvedbeni pogoji, ki izhajajo iz zasnove razvoja in usmeritev urejanja prostora, zlasti poselitve občine. Za ostalo razpršeno gradnjo, ki ni predmet opredeljenih različnih območij sanacije, se določijo pogoji oblikovne in komunalne sanacije s prostorskimi izvedbenimi pogoji v izvedbenem delu OPN.
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
(1) Na območjih razpršene poselitve z avtohtonim vzorcem poselitve se le-ta ohranja in dopolnjuje. Nova gradnja objektov, stavb in komunalne opreme je možna ob ohranjanju namembnosti in programskih značilnosti območja.
(2) Za postavitev in gabarite objektov je potrebno upoštevati obstoječe strukture, kakovostne prostorske danosti, pristojne varovalne režime in ne ovirati dejavnosti, ki se vršijo na tem prostoru.
(splošne določbe za urbanistično oblikovanje naselij)
Urbanistično oblikovanje naselij v osnovi izhaja iz obstoječe morfološke zgradbe naselja. Podrejeno je položaju v hierarhiji naselij, stopnji urbanizacije in geografski legi na podeželju, kjer se ohranjajo avtohtoni vzorci. Nujno je potrebno ohranjati vzpostavljene mreže prometa, zazidave, javnih, zelenih in drugih površin ter jih dopolnjevati in zaključevati oziroma skleniti tako, da se tvorijo jasne meje med različnimi strukturami ali dejavnostmi, vzpostavijo jasni robovi naselja in ohrani izoblikovana silhueta, ki se lahko tudi dopolni z dominantami.
(urbanistično oblikovanje občinskega središča)
(1) Oblikovanje mesta Slovenj Gradec se opredeli na podlagi usmeritev v urbanističnem načrtu. Prostorski razvoj je usmerjen v obnovo obstoječih struktur, širitev prostorsko že omejenih vsebin ter razvoj potrebnih novih programov in dejavnosti. S konceptom temeljnih struktur naselja in oblikovalskih izhodišč se vpliva na razvoj ali ohranjanje oblikovne podobe naselja.
(2) Za urbani razvoj osrednjega dela naselja in objektov je predvidena delna prenova, za katero se določijo natančen obseg in pogoji za izdelavo OPPN s strani pristojnega nosilca urejanja prostora.
(3) Nova stanovanjska gradnja je usmerjena v južni del mesta, kjer se s sanacijo priključujejo mestu kompleksna območja. Dodatno stanovanjsko gradnjo se uresničuje v zapolnitvah oziroma zgoščevanju pozidave na robovih naselja.
(4) Proizvodne dejavnosti se vršijo na območju industrijske cone Pameče v severnem delu mesta. Ta se širi na severnem delu za potrebe gospodarske cone proti reki Mislinja.
(5) Težišče poslovnih dejavnosti, ki so potratne s prostorom in intenzivno vezane na promet, ostaja na vzhodnem robu mesta. Vse poslovne dejavnosti, ki so nemoteče za stanovanjska območja, se lahko locirajo tudi v druga (stanovanjska in mešana) območja.
(6) Planiranje prometnega omrežja temelji na trajnostni mobilnosti. Občinsko cestno omrežje je potrebno oblikovati tako, da bo zagotavljalo dostopnost vsem funkcijam, prednost pa dajalo prometu pešcev in kolesarjev. Omrežje se dopolni z južno obvoznico, ki bo zaradi priklopa na hitro cesto Velenje–Slovenj Gradec služila tudi kot regionalna cesta za Ravne na Koroškem. Zahodno obvoznico se zaključi ob krožišču z regionalno cesto R1-227, naveže na Celjsko cesto, to pa postopoma preoblikuje v mestno cesto – bulvar z obojestranskim pločnikom za pešce in kolesarskima stezama, drevoredi in voziščem. Kolesarske povezave je potrebno povezati v daljinsko in občinsko kolesarsko omrežje. Površine za pešce (pločnike, ploščadi, trge) je potrebno povezati v omrežje z ostalimi peš povezavami.
(7) Koncept zelenega sistema tvori trikotnik zelenih linearnih povezav (obrežji Suhodolnice, Mislinje in južno obrobje mesta), zeleni obroč okrog srednjeveškega jedra, zelena vrata na severnem in južnem vhodu v mesto ter notranje omrežje drevoredov, živic ter zelenih jeder (Homškega parka in drugih manjših parkov). Zeleni trikotnik ima predvsem sanacijsko vlogo, obrežja vodotokov v mestu pa dobijo tudi socialno. Poudarjeno socialno vlogo imajo zelene površine znotraj trikotnika, ki se jih programsko obogati.
(8) Poleg delne obnove srednjeveškega trga predstavlja najpomembnejši urbani poseg parterna ureditev območja vzdolž Celjske ceste (R1-227), ki bo z vlogi primernim profilom prevzela tudi socialno in ne le prometno vlogo mestne hrbtenice.
(urbanistično oblikovanje ostalih naselij in poselitve v odprtem prostoru)
(1) V lokalnih središčih se urbanistično in arhitekturno oblikovanje posameznih novih objektov prilagaja obstoječim vzorcem. Za novo kompleksno gradnjo ali organizirano stanovanjsko gradnjo se pripravijo OPPN, v katerih se konkretneje določi oblikovanje posamezne EUP. Urbanistično in arhitekturno oblikovanje po avtohtonih vzorcih se ohranja na tistih delih naselja oziroma EUP, ki jim to zapovedujejo določila PIP. Na ostalih območjih naselja se urbanistično oblikovanje prilagaja obstoječi gradnji in konceptu razvoja naselja, arhitekturno oblikovanje novih objektov pa zahteva spoštovanje gabaritov obstoječih objektov in svobodnejši pristop k materialom in oblikam.
(2) Na območjih sanacije razpršene gradnje se urbanistično in arhitekturno oblikovanje prilagaja obstoječi gradnji in konceptu razvoja naselja, prepoznanim in definiranim v OPPN, upošteva pa se načela trajnostne gradnje.
(3) Vasi oziroma naselja brez vloge v hierarhiji naselij imajo pomembno vlogo pri ohranjanju odnosov med prebivalci in dojemanju urbane krajine. Gradnja po avtohtonih vzorcih se ohranja na celotnem območju naselij Šmiklavž in Zgornji Razbor, v ostalih naseljih je oblikovanje mešano in v delih raznoliko.
(4) Poselitev v odprtem prostoru je pomembna za ohranjanje krajinske slike podeželja, zato se urbanistično in arhitekturno oblikovanje po avtohtonih vzorcih ohranja v celotnem odprtem prostoru karavanškega in pohorskega dela občine, v dolinskem pa se podreja obstoječemu urbanističnemu vzorcu. Poselitvena identiteta je prikazana na karti št. 4 strateškega dela OPN z naslovom Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo.
7. Usmeritve za razvoj v krajini
(usmeritve za razvoj kmetijstva)
(1) Kmetijska zemljišča so namenjena za kmetijsko obdelavo in se jih varuje pred drugimi rabami v prostoru. Dejavnosti in prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se ne zmanjšuje možnosti za rabo kmetijskih površin v prihodnosti in da se omeji onesnaževanje na tem območju.
(2) Preprečuje se zaraščanje kmetijskih površin. Spodbuja se sonaravno kmetovanje na že obstoječih površinah, naravi prijazna živinoreja, dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah ter povezovanje kmetijstva z drugimi oblikami dejavnosti, ki so prav tako vezane na naravne vire in se medsebojno ne izključujejo (turizem, rekreacija, izletništvo).
(3) Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorske možnosti za njihov obstoj, delovanje in nadaljnji razvoj. Spodbuja se zaokroževanje kmetijskih gospodarstev in najem zemljišč.
(usmeritve za razvoj gozdarstva)
(1) Občina ima velik gozdnogospodarski potencial. Izkoriščanje gozda se izvaja skladno z določili pristojnih služb in gozdnogospodarskih načrtov, tako da se omogoči njegova trajnostna raba in upoštevajo funkcije gozda – ekološke, socialne in proizvodne. S primernim gospodarjenjem se povečuje kvaliteta in donosnost gozdov.
(2) Nove gozdne površine lahko nastajajo kot posledica zaraščanja ali pogozdovanja kmetijskih površin, pri čemer se upoštevajo določila in omejitve strokovnih služb zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in biotske raznovrstnosti ter spreminjanja kulturne krajine.
(3) V gozdovih se omogoča dejavnosti, ki ne vplivajo negativne na spremembo stanja gozda in kakovost naravnega vira ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom (npr. rekreacija v naravnem okolju).
(usmeritve za upravljanje z vodami in vodnimi viri)
(1) Najpomembnejša vodotoka sta Mislinja in Suhodolnica s pritoki Homšnica, Radušnica, Barbarski potok in drugimi. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo trajnostno varstvo.
(2) Na območju vodnih virov, podzemne vode in drugih vodnih površin, pomembnih za oskrbo s pitno vodo (največje je v hribovitem svetu karavanškega dela občine), se ne umešča dejavnosti, ki bi lahko zmanjšale izdatnost ali ogrozile kvaliteto vode. Pri posegih v vodni in obvodni prostor se upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima. V vodni in obvodni svet se lahko posega le za namen gradnje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, za namene varovanja rečnega dna in brežin ter regulacijo vodnega toka.
(3) Onesnaženost vodotokov se postopoma zmanjšuje z zmanjševanjem izpustov vanje, z izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo v naselju Slovenj Gradec in malih čistilnih naprav izven naselij, čiščenjem tehnoloških odpadnih vod in ustreznim nadzorom nad kmetijsko pridelavo v neposredni bližini vodotokov.
(4) Osuševanje in namakanje se izvaja pod posebnimi pogoji, pri čemer pa se tudi na vodotokih, ki so vključeni v omenjene agrooperacije, preprečuje spremembe njihovih bistvenih lastnosti in vodnih režimov.
(5) Turistično-rekreacijsko so zanimive tiste vodne površine, ki se jih lahko skladno z varstvenimi usmeritvami nameni različnim dejavnostim (ribištvo, vodni športi, izobraževanje). Rekreacijska raba voda se načrtuje na lahko dostopnih območjih, za namene rekreacije pa naj se čim manj spreminja značilnosti voda oziroma posega v vodni ekosistem, da se ohrani kulturne in doživljajske kakovosti vodnih in obvodnih krajin.
(6) Poplavna območja se sanira z ustreznimi vodnogospodarskimi ureditvami, pri čemer se upošteva naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima. Rabe, ki lahko spremenijo odtočni režim, se locira izven omenjenih območij. Za obvodna in degradirana območja se predvidijo sanacije z renaturacijami vodotokov in njihovih vplivnih območij, vzpostavitev nadomestnih habitatov in uvajanje posebnih režimov rabe tega prostora.
(usmeritve za razvoj turizma in rekreacije)
(1) Turizem se razvija na območjih z naravnimi kakovostmi in kulturno dediščino ter na prepoznavnih krajinskih območjih, pri čemer se obstoječo dediščino varuje in obnavlja ter programsko dopolni.
(2) V občini so opredeljena posamezna turistična območja, včasih tudi izključnega turističnega značaja. Težišče turističnega prometa predstavljajo Gorsko turistični center Kope – Pungart, območje starega jedra občinskega središča, vse bolj pa tudi letališče Slovenj Gradec. Nadaljujejo se aktivnosti za aktiviranje trajnostnega turističnega doživljajskega parka Jenina v Dobravi. Med pomembnejše akterje turistične dejavnosti spadajo še Dežela škratov, športno rekreacijski center Dobrava, konjeniški center Dobrava, strelišče Dobrava, motocross Dobrava, Dvorec Gradišče, hotelsko apartmajsko naselje Kaštivnik (Partizanka), rekreacijsko območje Podhomec, počitniško naselje Polonca, razgledišče pri Rahtelu, turistično naselje Sonce, Glamping Resorts Jevšnik in počitniško naselje Zg. Razbor. Zaradi trajnostnega doprinosa se podpira razvoj kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(3) Zagotavlja se programsko povezanost in dopolnjevanje turistične ponudbe znotraj celotne občine in med sosednjimi občinami ter optimalno koriščenje turistične infrastrukture. Turistična ponudba gradi na naravnih danostih, regionalnih posebnostih in kulturni dejavnosti. Prostorske ureditve se načrtuje tako, da njihova ureditev ne povzroča okoljskih degradacij in so uporabne skozi celo leto in za različne namene.
(4) Za vsakodnevno rekreacijo so opredeljene površine v občinskem središču in v ostalih naseljih. Kjer obstoječa športna igrišča predstavljajo centre združevanja lokalnega prebivalstva, se te dejavnosti ohranja ali vzpostavlja, v kolikor ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. Za namen rekreacije se izkoristijo tudi naravna območja, ki se jih lahko z dodatno opremo (tematske poti ...) izkoristi za športne in izobraževalne namene.
(usmeritve za izkoriščanje mineralnih surovin)
(1) V mejah občine je območje izkoriščanja mineralnih surovin locirano v Selah pri Slovenj Gradcu na območju kamnolomov Sele in Gostenčnik. Kamnoloma sta v fazi pridobivanja nove koncesije. Zanju je predvidena združitev in sanacija ter dopolnitev programa z reciklirnim obratom.
(2) Ostala območja, na katerih so bila izvedena nezakonita rudarska dela (brez koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin), so nelegalni kopi. Zanje se predvidi sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.
(usmeritve za razvoj območij prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora)
Na posebnih območjih prepoznavnosti in ohranjanja naravnih kakovosti se ohranjajo prvine naravne in kulturne krajine. Spodbuja se kvalitetno upravljanje s temi območji v povezavi z možnostmi, ki jih ponujajo. S kvalitetnim vključevanjem posebnih območij v prostorski razvoj občine se izkorišča potenciale le-teh za razvoj specifičnih dejavnosti, ki ohranjajo in izboljšujejo prepoznavnost območij, povečujejo primerjalno prednost za turizem in ohranjajo njihovo biotsko pestrost in privlačnost. Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere se predvidi sanacija ali so podane razvojne pobude, se pripravijo natančnejši prostorski izvedbeni akti, ki temeljijo predvsem na ustreznih prostorskih in krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti prostora)
(1) V občini so po prepoznavnosti prostora ločena naslednja območja:
– pretežno kulturno krajino nižjega sveta (sklenjene kmetijske površine in območja poselitve v dolinah Mislinje in Suhodolnice in obronki hribovitega sveta);
– pretežno naravno krajino hribovitih pobočij zahodnega Pohorja in vzhodnih Karavank z Uršljo goro.
(2) Z vidika prostorskega urejanja so ločena tudi:
– urbanizirano podeželje (z urbanimi naselji v širšem zaledju mest) in
– manj urbanizirano podeželje (hribovska območja z manjšimi naselji in redko poselitvijo).
(3) Ščitijo se kmetijske površine in celotna krajina. Poselitev in dejavnosti se umešča v obstoječa naselja, v njihovo neposredno bližino oziroma na območja, opremljena z okoljsko infrastrukturo. Ohranja se avtohtona poselitev, hkrati pa razvija in dopolnjuje območja s turističnim potencialom ob upoštevanju ranljivosti prostora za navedeno dejavnost.
(4) Na območjih urbane in kulturne krajine se ščiti arhitekturno in urbanistično oblikovanje v tistih delih naselij, kjer so prisotni objekti z ohranjeno urbanistično-arhitekturno identiteto. Še posebej se varuje osrednji del občinskega središča – trško jedro, ki je zavarovano kot naselbinsko območje.
(5) Na območju mešanja kulturne in naravne krajine se nova poselitev dovoljuje le v območjih naselij, izven njih pa samo izjemoma tiste dejavnosti, ki so vezane na naravne vire in ne degradirajo obstoječega ekosistema.
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)
(1) Kulturno dediščino se varuje celostno kot deležnika vzdržnega prostorskega razvoja in izkorišča kot prostorski potencial.
(2) Kulturno dediščino se varuje glede na tip – arheološka, stavbna profana in sakralna, memorialna, naselbinska in ostala ter glede na status – državnega in lokalnega pomena. Varuje se v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezno območje ali objekt kulturne dediščine in v skladu z dejavnostmi, ki se pojavljajo v prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev). Varujejo se objekti in vplivna območja dediščine, ohranja se skladna krajinska podoba v vplivnem območju dediščine in vedutna izpostavljenost.
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
(1) Na območjih naravnih kakovosti se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja ohranjanje njihove biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst.
(2) Območja naravnih kakovosti so območja z veliko ohranjenostjo in raznolikostjo biotske raznovrstnosti. Ohranjajo se tako, da se ščitijo pred umeščanjem dejavnosti in razvojem poselitve, ki niso značilne za posamezno območje. V skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezno območje ali vrednoto se varujejo predvsem:
– posebna varstvena območja (območja Natura 2000),
– ekološko pomembna območja (EPO),
– naravne vrednote (NV),
– območja pričakovanih naravnih vrednot.
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) Na območju občine so opredeljene štiri vrste območij naravnih nesreč: požarna, poplavna, potresna in erozijska območja.
(2) Požarna varnost objektov se zagotavlja z ustrezno urejenimi in dimenzioniranimi površinami za gasilce (dostopnimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami), z ustreznimi odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, zadostnimi količinami požarne vode in z varovalnimi pasovi ob požarno nevarnih objektih in območjih. Na območju požarno ogroženih gozdov se omejuje prostorske ureditve, ki pomenijo dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo. Gozdne sestoje se postopoma preoblikuje, da bodo bolj odporni in hitreje obnovljivi.
(3) Poplavna območja so v obvodnem prostoru Mislinje, Suhodolnice, Homšnice in Velunje. Poplavno ogrožena območja se varujejo s protipoplavnimi ukrepi na samih vodotokih, ohranjanjem retenzijskih površin v njihovi naravni funkciji in izgradnjo zadrževalnikov zalednih voda na obrobju naselij. Širitev naselij, gradnja objektov, urejanje turističnih in rekreacijskih objektov ter območij, gradnja nekaterih objektov komunalne infrastrukture (npr. pokopališča, odlagališča oziroma objekti za ravnanje z odpadki) se ne načrtuje na poplavnih območjih. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi strokovno preveritev in določitev območij visokih voda. Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so ekstenzivni travniki in rekreacijske površine.
(4) Občina leži na potresno manj aktivnem območju, saj se celoten teritorij občine nahaja znotraj cone potresne nevarnosti, ki jo karakterizira projektni pospešek tal vrednosti med 0,1 in 0,125 (potresno manj nevarna cona v primerjavi z drugimi conami potresne nevarnosti na območju Slovenije). Varstvo pred potresi je treba zagotavljati z ustreznim upoštevanjem opredeljene stopnje potresne nevarnosti pri načrtovanju in razporeditvi stavb in drugih objektov ter zlasti pri njihovem projektiranju. Objekte je treba graditi protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.
(5) Vse hribovito ozemlje občine je v celoti izpostavljeno erozijskemu delovanju, ki zahteva protierozijske ukrepe. Pri prostorskih ureditvah in posameznih posegih v prostor so potrebni preventivni ukrepi z namenom, da se erozijsko delovanje čim bolj omeji. Pred izvedbenim planiranjem in arhitekturnim projektiranjem je potrebno pridobiti strokovne presoje in tehnične rešitve za zagotovitev zadostne stabilnosti objektov. Plazljiva območja se nahajajo na skoraj celotnem območju občine, razen na osrednjem, nižinskem delu občine. Plazovita območja se na območju mestne občine Slovenj Gradec pojavljajo v manjšem obsegu, na južnem oziroma jugozahodnem delu občine.
(6) Druge morebitne naravne nesreče, ki jih je potrebno upoštevati in predvideti ukrepe za varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja, so še toča, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče in vojna. Do neurij (nevihte, toča, nalivi, močni vetrovi) prihaja na območju občine predvsem v topli polovici leta. Škodo, ki pri tem nastaja, je treba zmanjšati z ustreznim načrtovanjem in gradnjo stavb (ostrešja, kritine) ter zmogljivim sistemom odvajanja padavinske vode.
(7) Objekti in območja za potrebe zaščite in reševanja so v občini tista, ki jih je v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojnega delovanja možno hitro preurediti oziroma uporabiti za potrebe začasne nastanitve prebivalstva, deponijo ruševin, pokop ljudi in živali ipd. Izbere se obstoječe odprte površine. Območji za potrebe zaščite in reševanja občinskega pomena ležita na južni in vzhodni strani mesta Slovenj Gradec na Dobravi in Legnu. Legensko območje je obenem namenjeno vajam civilne zaščite.
(območja in objekti za potrebe obrambe)
(1) Na območju Občine Slovenj Gradec je za potrebe obrambe države opredeljeno območje Mala Kopa kot območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe.
(2) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno obrambnim potrebam, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(usmeritve za določitev stavbnih zemljišč)
(1) Stavbna zemljišča so kategorija osnovne namenske rabe prostora, ki obsega zemljiške parcele ali njihove dele, na katerih so zgrajeni objekti, ter zemljiške parcele oziroma njihove dele, ki so s tem aktom namenjeni za graditev objektov. Določijo se na:
– območjih naselij,
– površinah razpršene poselitve,
– območjih vseh vrst infrastrukture, za katero je značilna izključna raba prostora;
– območjih, ki imajo značilnosti razpršene poselitve, v primerih, da so v kartografskem delu prikazana kot G ali K.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč v naseljih se lahko v izvedbenem delu OPN opredeli podrobnejša namenska raba prostora po načelu pretežnosti glede na fizične lastnosti prostora, ustvarjene razmere ter dejansko rabo zemljišč oziroma predvideno rabo posameznih območij.
(3) Območja stavbnih zemljišč se določijo tako, da se kot izhodišče povzamejo odločitve o območjih in obsegu stavbnih zemljišč iz doslej veljavnih prostorskih aktov občine in se korigirajo, spremenijo ali na novo določijo povsod tam, kjer je to potrebno na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag ali dejanskega stanja v prostoru:
– Stavbna zemljišča se širijo tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.
– Stavbna zemljišča oziroma površine razpršene poselitve se glede na stanje v naravi, prikaz stanja prostora in ugotovitve iz strokovnih podlag za poselitev ustrezno določijo tudi tako, da se obstoječa stavbna zemljišča ustrezno preoblikujejo ali zaokrožijo.
(usmeritve za določitev kmetijskih zemljišč)
(1) Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih, vodnih in gozdnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Uporabljajo se v skladu z njihovim namenom. Na podlagi naravnih lastnosti, lege, potenciala, oblike in velikosti parcel ter drugih odgovarjajočih meril in kriterijev se v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, določijo kot območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč.
(2) Območja kmetijskih zemljišč se v izvedbenem delu OPN povzamejo iz prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov občine. Zmanjšajo se povsod tam, kjer gre za utemeljeno in zakonito določanje stavbnih, vodnih ali drugih zemljišč. Povečajo se lahko v primerih, da je bil izkazan interes lastnikov stavbnih ali gozdnih zemljišč in je taka sprememba sprejemljiva tudi iz vidika zasnovanega prostorskega razvoja občine ter na območjih stavbnih zemljišč, ki še niso pozidana in so analize pokazale, da gre za zemljišča, neustrezna za gradnjo, pa so ta zemljišča dejansko v kmetijski rabi.
(3) Na kmetijskih zemljiščih, določenih na opisani način, se v največji možni meri upošteva njihovo kvaliteto in potencial za kmetijsko proizvodnjo, preprečuje njihovo nekontrolirano in neupravičeno zmanjševanje, onesnaževanje ali drugačno degradiranje.
(4) Morebitno drugačno določitev kmetijskih zemljišč opredeli oziroma zagotovi nosilec urejanja prostora, pristojen za kmetijstvo, pri čemer jih na območjih, kjer mejijo na gozdna zemljišča, predhodno uskladi z nosilcem urejanja prostora, pristojnim za gozdarstvo.
(usmeritve za določitev gozdnih zemljišč)
(1) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katerokoli funkcijo gozda.
(2) Območja gozdnih zemljišč se v izvedbenem delu OPN povzamejo iz prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov občine. Zmanjšajo se povsod tam, kjer gre za utemeljeno in zakonito določanje stavbnih, vodnih ali drugih zemljišč, pa ta ne posegajo na območja varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom ali gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti katerekoli ekološke funkcije, ki so varovani ali zavarovani po predpisih o gozdovih ali po predpisih o ohranjanju narave. Povečajo se lahko v primerih, da je bil izkazan interes lastnikov zemljišč in je taka sprememba sprejemljiva tudi iz vidika zasnovanega prostorskega razvoja občine ter na območjih stavbnih zemljišč, ki še niso pozidana in so analize pokazale, da gre za zemljišča, neustrezna za gradnjo, pa so ta zemljišča po dejanski rabi gozdna.
(3) Na opisani način določena gozdna zemljišča se uporabljajo v skladu z odločitvami o načinu gospodarjenja v gozdnogospodarskem načrtu gospodarske enote.
(4) Morebitno drugačno določitev gozdnih zemljišč opredeli oziroma zagotovi nosilec urejanja prostora, pristojen za gozdarstvo, pri čemer jih na območjih, kjer mejijo na kmetijska zemljišča, predhodno uskladi z nosilcem urejanja prostora, pristojnim za kmetijstvo.
(usmeritve za določitev vodnih zemljišč)
(1) Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je trajno ali občasno prisotna celinska voda in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem.
(2) Meje območij vodnih zemljišč določi ministrstvo, pristojno za vode. Do takrat se v izvedbenem delu OPN kot vodna zemljišča definirajo tista, ki so tako opredeljena v predmetnem občinskem prostorskem aktu.
(usmeritve za določitev drugih zemljišč)
(1) V OPN se kot druga zemljišča določijo območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, neplodna zemljišča, zemljišča s posebnimi naravnimi razmerami in ostala zemljišča, ki niso zajeta v stavbnih, kmetijskih, gozdnih ali vodnih zemljiščih.
(2) Druga območja se opredelijo tako, da se povzamejo iz veljavnih prostorskih aktov občine. Na območju nadzemnega pridobivalnega prostora v Vrheh se razširijo za združitev kamnoloma Gostenčnik – Vrhe in obrat za reciklažo. Območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je določeno na območju poligona civilne zaščite v Legnu.
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
(1) Izhodišča za določitev prostorskih izvedbenih pogojev izhajajo iz prepoznanega in usklajenega upoštevanja avtohtonih vzorcev poselitve ter stanja prostora, strokovnih stališč in trendov, varstvenih režimov in drugih faktorjev opredeljevanja posegov v prostor.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in dopustnih dejavnosti, vrste posegov, lege in velikosti, oblikovanja objektov, parcelacije, opremljenosti oziroma navezav na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se upoštevajo za posege na stavbnih in drugih zemljiščih v posameznih enotah urejanja prostora ne glede na to, ali se prostorski izvedbeni pogoji določijo v izvedbenem delu OPN ali na območjih, ki se bodo urejala z OPPN.
(1) Izvedbeni del OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(2) Izvedbeni del OPN določa:
– območja namenske rabe prostora (oNRP),
– enote urejanja prostora (EUP),
– območja podrobnejše namenske rabe prostora (pNRP),
– prostorske izvedbene pogoje (PIP),
– dopustno izrabo prostora,
– omrežje gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– območja, za katera se pripravi OPPN in usmeritve za njegovo izdelavo.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi zemljiško katastrskega prikaza ter prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000.
(2) Enote urejanja prostora in namenska raba prostora se v kartografskem delu OPN prikažejo na parcelo natančno. Za podlago je uporabljen ZKP. Če pride do razlik med ZKP in geodetsko izmero, velja kot pravilna meja različnih namenskih rab parcelna meja, določena na podlagi geodetske izmere.
(3) Drugi grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov prikazanih v kartografskemu delu OPN, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drugi predpisani geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta.
1. Enote urejanja prostora in način urejanja prostora
1.1. Členitev glede na lastnosti prostora
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine določajo naslednje lastnosti prostora:
– poselitvena identiteta,
– poplavni razredi,
– vodovarstveni režim,
– erozijske lastnosti prostora.
(2) Prostorske enote, določene na podlagi poselitvene identitete:
– območje mesta Slovenj Gradec,
– območja ostalih naselij in območja sanacij odprtega prostora,
– območja odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in razpršene gradnje, ki se nadalje delijo na prostorske enote, določene na podlagi arhitekturne identitete:
– območje karavanškega dela občine,
– območje dolinskega dela občine (območji dolin Mislinje in Suhodolnice),
– območje pohorskega dela občine.
(3) Prostorske enote, določene na podlagi poplavnih razredov:
– območje razreda velike poplavne nevarnosti,
– območje razreda srednje poplavne nevarnosti,
– območje razreda majhne poplavne nevarnosti,
– območje razreda preostale poplavne nevarnosti.
(4) Prostorske enote, določene na podlagi varstva voda:
– območje zajetja,
– najožje območje,
– ožje območje,
– širše območje.
(5) Prostorske enote, določene na podlagi pobočnih masnih premikanj:
– območje zelo velike verjetnosti pobočnih masnih premikanj,
– območje velike verjetnosti pobočnih masnih premikanj,
– območje srednje verjetnosti pobočnih masnih premikanj,
– območje majhne verjetnosti pobočnih masnih premikanj,
(– območje zelo majhne verjetnosti pobočnih masnih premikanj),
– območje zanemarljive verjetnosti pobočnih masnih premikanj.
(6) Prostorske enote, določene na podlagi erozije:
– območje visoke (zelo močne) potencialne erozije,
– območje srednje (močne) potencialne erozije,
– območje zmerne potencialne erozije,
– območje zanemarljive potencialne erozije.
(7) Prostorske enote, določene na podlagi plazovitosti:
– območje zmerne ogroženosti nastanka snežnih plazov,
– območje neznatne ogroženosti nastanka snežnih plazov.
(8) Ne glede na zgornje delitve so prostorske enote nadalje členjene na enote urejanja prostora. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s pretežno namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora. Prikazane so v kartografskem delu OPN na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(9) Prostorske enote so prikazane v kartografskem delu izvedbenega dela OPN.
1.2. Prostorske enote
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora.
(2) Enote urejanja prostora so prikazane v kartografskem delu OPN ter označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz oznake naselja in zaporedne številke enote urejanja prostora znotraj naselja (npr. BR-01).
(3) Enote urejanja prostora na območju občine so naštete v spodnji tabeli:
Prostorska enota | Ime enote urejanja prostora | Enolične oznake enote urejanja prostora | Urejanje s/z |
Območje mesta Slovenj Gradec | Slovenj Gradec | SG-01 do SG-11, SG-13 do SG-15, SG-17 do SG-22, SG-24, SG-26, SG-28 do SG-39, SG-41, SG-43, SG-44, SG-46, SG-48, SG-54 do SG-56, SG-58 do SG-67, SG-69, SG-70, SG-73, SG-74, SG-77 do SG-79, SG-84, SG-85, SG-88, SG-91, SG-92, SG-94 do SG-99, SG-101 do SG-102, SG-106 do SG-109, SG-112 do SG-114, SG-123, SG-125 SG-128, SG-132 do SG-135, SG-137, SG-141 do SG-144 | PIP |
SG-12, SG-16, SG-23, SG-25, SG-27, SG-40, SG-45, SG-47, SG-53, SG-71, SG-75, SG-76, SG-86, SG-90, SG-103 do SG-105, SG-110, SG-111, SG-115 do SG-120, SG-129, SG-130, SG-131, SG-136, SG-138, SG-139, SG-140, SG-145, SG-146 | OPPNs |
SG-42, SG-49, SG-50, SG-51, SG-52, SG-57, SG-68, SG-72, SG-80, SG-81, SG-82, SG-87, SG-93, SG-124, SG-126, SG-127 | OPPNp |
Območja ostalih naseljih in območij sanacij odprtega prostora | Brda | BR-01 | PIP |
Dobravska vas | DO-01, DO-05, DO-07, DO-09 do DO-19 | PIP |
DO-08 | OPPNs |
DO-02, DO-03, DO-04, DO-06 | OPPNp |
Gmajna | GM-01 do GM-05 | PIP |
Dvorec Gradišče | GR-01 | OPPNp |
Legen | LE-01, LE-03 do LE-09, LE-12, LE-15 do LE-17, LE-21, LE-22, LE-25, LE-26 | PIP |
LE-10, LE-20 | OPPNs |
LE-02, LE-11, LE-13, LE-14, LE-18, LE-19, LE-23, LE-24 | OPPNp |
Pameče | PA-01 do PA-11, PA-13, PA-14 | PIP |
PA-12 | OPPNs |
Podgorje | PO-11 do PO-18, PO-21, PO-31, PO-41, PO-42, PO-44 do PO-46 | PIP |
Raduše | RA-01 | PIP |
Sele | SE-03 | PIP |
Kamnolom | SE-01, SE-02 | OPPNp |
Stari trg | ST-01 do ST-05 | PIP |
ST-07 | OPPNs |
ST-06, ST-08 | OPPNp |
Šmiklavž | ŠK-01, ŠK-02 | PIP |
Šmartno pri Slovenj Gradcu | ŠM-01 do ŠM-04, ŠM-06 do ŠM-13, ŠM-18 do ŠM-21 | PIP |
ŠM-05, ŠM-14, ŠM-17 | OPPNp |
Tomaška vas | TO-01 do TO-05 | PIP |
Troblje | TR-01 do TR-04 | PIP |
TR-05 | OPPNp |
Turiška vas | TU-01 do TU-08 | PIP |
Vodriž | VO-01 | PIP |
Vrhe | VR-01 do VR-07 | PIP |
Zgornji Razbor | ZR-01 do ZR-03 | PIP |
Območja odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in degradirane razpršene poselitve | Odprti prostor karavanškega dela občine | OK-01 do OK-487, OK-489 do OK-522, OK-526, OK-527, OK-529 do OK-534 | PIP |
Odprti prostor pohorskega dela občine | OP-01 do OP-310, OP-312, OP-313, OP-316, OP-317, OP-319, OP-320, OP-322 do OP-332 | PIP |
Odprti prostor dolinskega dna rek Mislinja in Suhodolnica | OM-01 do OM-372, OM-374 do OM-382 | PIP |
OM-373 | OPPNs |
| Območje državnega lokacijskega načrta | DPA-01 do DPA-05 | DLN |
1.3. Prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora
(1) Celotni prostor občine, razen območij, za katere so pripravljeni občinski podrobni prostorski načrti, je pokrit s prostorsko izvedbenimi pogoji. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.3.1. poglavju tega odloka,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.3.2. poglavju tega odloka in
– morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III.3.3. poglavju tega odloka.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen, če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora in se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora. Če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, da so posebni prostorski izvedbeni pogoji neskladni s splošnimi ali podrobnimi, veljajo posebni pogoji.
(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.3.4. poglavju tega odloka.
1.4. Območja državnih prostorskih načrtov
(1) Na območju, kjer so sprejeti državni prostorski načrti, veljajo določbe državnega prostorskega načrta.
(2) Območja državnih prostorskih načrtov ter območja sprejetih začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora so prikazana v kartografskem delu OPN.
1.5. Območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi prostorskimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
(2) Območja, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, so prikazana v kartografskem delu OPN na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Območje podrobnega prostorskega načrta je usklajeno s predpisi o vsebini, obliki in načinu priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
(4) Občinski podrobni prostorski načrti se izdelajo za območja, za katera so pripravljene usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov v 145. členu tega odloka. Poleg teh območij se občinski podrobni prostorski načrt izdela tudi za:
– sanacijo razpršene gradnje, in sicer za območje razpršene gradnje, ki se vključi v območje naselij, za območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot območje novega naselja, in za območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje,
– celovito oziroma delno prenovo naselja,
– razvoj naselja kot širitev na nove površine,
– ureditev pomembnejše gospodarske javne infrastrukture,
– prostorsko ureditev lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanje mineralnih surovin in rud ter njihove sanacije,
– ureditve, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območij v naselju, ki so namenjena zgoščanju pozidave,
– preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti,
– gradnjo stavbe z več kot 12 stanovanji,
– gradnjo skupine več kot deset individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb,
– gradnjo vrstnih oziroma atrijskih stanovanjskih stavb,
– gradnjo več kot štirih počitniških hišic,
– namen izkoriščanja mineralnih surovin na novih območjih.
1.6. Prikaz stanja prostora
(1) Prikaz stanja prostora se pripravi na podlagi prostorskega informacijskega sistema in vsebuje predvsem podatke o varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih, ogroženih ter drugih območjih, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.
(2) V prikaz stanja prostora se vključujejo tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov ter stanja v prostoru, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja, kazalci okolja, kazalci varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in kazalci varovanja človekovega zdravja iz okoljskega poročila ter drugi potrebni podatki za prostorsko načrtovanje in spremljanje stanja v prostoru.
2. Namenska raba prostora
2.1. Vrste namenske rabe prostora
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora.
(2) Podrobnejša namenska raba prostora je prikazana v kartografskem delu OPN na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartografskem delu OPN imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC-površine cest.
(4) Vrsto osnovnih in podrobnejših namenskih rab prostora določa preglednica:
Osnovna namenska raba prostora | Podrobnejša namenska raba prostora | Podrobnejša podrobna namenska raba prostora |
I. Območja stavbnih zemljišč | S – OBMOČJA STANOVANJ | |
SS – Stanovanjske površine | SSe – območja prostostoječe individualne stanovanjske gradnje |
SSv – območja večstanovanjske gradnje |
SK– Površine podeželskega naselja | |
SP – Površine počitniških hiš |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | |
CU – Osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD – Druga območja centralnih dejavnosti |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | |
IP – Površine za industrijo |
IG – Gospodarske cone |
IK – Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
B – POSEBNA OBMOČJA | |
BT – Površine za turizem |
BC – Športni centri |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | |
ZS – Površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZP – Parki |
ZV – Površine za vrtičkarstvo |
ZD – Druge zelene površine |
ZK – Pokopališča |
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | |
PC – Površine cest |
PL – Letališča |
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | Aa – površine avtohtone razpršene poselitve |
Ao – površine preostale razpršene poselitve |
II. Območja kmetijskih zemljišč | K1 – Najboljša kmetijska zemljišča | |
K2 – Druga kmetijska zemljišča |
III. Območja gozdnih zemljišč | G – Gozdna zemljišča | |
IV. Območja voda | VC – Celinske vode | |
V. Območja drugih zemljišč | L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |
LN – Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
LP – Površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo |
N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
f – OBMOČJA ZA POTEBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
3. Prostorski izvedbeni pogoji
3.1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v skladu s podrobnejšo namensko prostora določajo:
– dopustne gradnje in druge posege,
– dopustne dejavnosti in objekte,
– urbanistično in arhitekturno oblikovanje,
– urejanje prometnih površin,
– urejanje in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo,
– varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave,
– varstvo okolja, naravnih dobrin, obrambo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– varovanje zdravja.
(2) V vseh območjih namenskih rab je treba upoštevati:
– da se ob nevarnosti nastanka ali ob nastanku naravnih in drugih nesreč območje lahko uporabi za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev v skladu z zakonom, vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje zaščitnih ukrepov potrebni;
– da se ob neposredni vojni nevarnosti in vojni območje celotne občine lahko uporabi za potrebe obrambe v skladu z zakonom in mednarodnimi konvencijami.
3.1.2. Dopustne vrste graditev in drugih posegov v prostor
(dopustna gradnja objektov ter drugi dopustni posegi v prostor)
(1) Gradnje objektov so dovoljene na območjih osnovne namenske rabe stavbnih zemljišč, na območjih drugih osnovnih namenskih rab pa pod pogoji tega odloka.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine ne glede na osnovno namensko rabo prostora dopustno:
– raziskovanje mineralnih surovin;
– gradnja objektov za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– gradnja cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov ter rekonstrukcije objektov prometne infrastrukture vključno z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste;
– gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1.
(3) Na območjih, kjer so predvideni objekti z namenom, ki jih določa Uredba o gradnji in vzdrževanju zaklonišč (javne zdravstvene službe, vzgojno-varstvene ustanove, redno izobraževanje, javni telekomunikacijski in poštni centri, javni potniški avtobusni in zračni promet, pomembne energetske in industrijske dejavnosti, kjer se v primeru vojne opravljajo dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito, delo državnih organov), je dovoljena tudi gradnja zaklonišč.
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne s podrobnejšo namensko rabo prostora, določeno za posamezno enoto urejanja prostora. Umeščanje izključujočih dejavnosti, ki so določene v podrobnih prostorsko izvedbenih pogojih glede na območje podrobnejše namenske rabe ter bi negativno vplivale na funkcijo enote urejanja prostora, ni dovoljeno.
(2) Na objektih, ki po namembnosti niso skladni s podrobnejšo namensko rabo prostora, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitve objektov.
3.1.3. Dopustne vrste dejavnosti glede na podrobnejšo namensko rabo prostora
(1) Za vsako vrsto podrobnejše namenske rabe prostora so s podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.
(2) Pri načrtovanju območij se lahko vanje umestijo spremljajoče dejavnosti, kadar:
– so v funkciji osnovne namembnosti območja,
– s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka in voda, svetlobnega ter drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja,
– se zanje zagotovijo v tem odloku predpisane površine za mirujoči promet.
(3) V posameznih enotah urejanja prostora morajo neto tlorisne površine stavb, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (najmanj 65 %) vseh površin stavb v enoti urejanja prostora. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.
(4) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje podrobnejše namenske rabe prostora ne sme umeščati.
3.1.4. Dopustne vrste objektov glede na podrobnejšo namensko rabo prostora
(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz uredbe, ki določa klasifikacijo objektov,
– se v podrobnih prostorsko izvedbenih pogojih vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.
– se v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih navaja tudi višja raven objektov (skupina in oddelek).
(2) Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene glede na posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka, glede na območje podrobnejše namenske rabe prostora.
3.1.5. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte, prikazane v kartografskem delu OPN.
(2) Če regulacijske črte niso prikazane, je treba pri umeščanju novih stavb upoštevati namišljeno gradbeno linijo, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti.
(3) Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je gradbena meja določena z mejami varovalnih pasov cest in komunalnih vodov.
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Nove stavbe so z najbolj izpostavljenimi nadzemnimi in podzemnimi deli načrtovane vsaj 4 m od meje sosednjih zemljiških parcel.
(2) Škarpe in podporni zidovi višinske razlike med zemljiščem do 1,5 m, se lahko postavijo brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča največ do meje zemljišče parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča. Ostali nezahtevni in enostavni objekti so z najbolj izpostavljenimi deli oddaljeni od meje sosednjih zemljiških parcel najmanj polovico višine objekta.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti, ki nimajo višine, se lahko gradijo do parcelne meje. Delno oziroma v celoti vkopani nezahtevni in enostavni objekti so od meje sosednjih zemljiških parcel oddaljeni najmanj 1,5 m.
(4) Ograje in gospodarska javna infrastruktura se lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. S pravico do gradnje in ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča se lahko ograje in gospodarsko javno infrastrukturo postavi tudi na parcelno mejo.
(5) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(6) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni brez soglasja lastnikov sosednjih parcel v primeru, ko se na mestu predhodno legalno postavljenega objekta le tega odstrani in ga nadomesti z novim objektom na isti lokaciji in v enakih gabaritih. Ta določba ne velja v primeru kadar je takšen objekt postavljen v varovalnem pasu prometnic.
(7) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega ali vaškega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri vrstnih hišah, kjer je prepoznana gradnja na parcelno mejo.
(8) Minimalni odmik načrtovanih objektov od javne ceste je določen glede na kategorijo javne ceste in v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar stavbe sledijo obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(9) Za postavitev ograj ob javnih cestah oziroma v varovalnem pasu ceste je treba pridobiti soglasje MOSG oziroma pristojnega upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(10) Med javno cesto ali drugo javno prometno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma do ograje ali zapornice, ki zapira vozilom pot do parkirnih ali garažnih mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(11) Na zazidljivih zemljiščih, ki mejijo na gozdna zemljišča, je gradnja stavb v 20-metrskem do 30-metrskem pasu od gozdnega roba dopustna le s soglasjem pristojne službe za področje upravljanja z gozdovi.
3.1.6. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– faktorjem izrabe parcele (FI),
– faktorjem zazidanosti parcele (FZ),
– faktorjem zelenih površin (FZP),
– višino objektov.
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, relativna višina novega objekta ne sme presegati relativne višine najvišjega objekta enake namembnosti v območju enote urejanja prostora v oddaljenosti do 150 m od gradbene parcele načrtovanega objekta.
(3) Na območjih osnovne namenske rabe stavbnih zemljišč je dopustna gradnja podzemnih etaž v stavbah povsod tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, poteki komunalnih vodov, zaščita podzemne vode in stabilnosti objektov.
(4) Kadar je obstoječa zazidanosti parcele oziroma izraba parcele večja od dovoljene zazidanosti oziroma izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih stavb pod nivojem terena.
(5) Na območjih naselbinske dediščine sta merilo za zazidanost in izrabo obstoječi vzorec poselitve in velikost objektov. Ohranja se obstoječe urbanistične značilnosti območja naselbinske dediščine.
(6) Vkopane uvozne rampe v kletne prostore v širini do 6 m (uvoz v garažo) se ne upoštevajo pri dopustni višini objekta.
(7) Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji je dovoljeno načrtovati na domačiji, vendar samo na fasadah in strehah stavb.
3.1.7. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede oblikovanja
(1) Vse nove objekte se prilagodi splošnim identitetnim značilnostim objektov v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, strukturi in barvi fasad in streh, načinu ureditve odprtih bivalnih površin, oblikovanju ograj, opornih zidov, urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora. Pri oblikovanju objektov se uporabi sodobne in trajnostne pristope.
(2) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(3) V naseljih oziroma delih naselij z značilno postavitvijo stavb z daljšo stranico pravokotno na cesto je treba gradnje in prostorske ureditve oblikovati v skladu s takšno tlorisno zasnovo območja.
(4) Vse stavbe na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajene.
(5) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov se zagotovi oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega dela z obstoječim objektom ter njuno usklajenost s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo v prostorski enoti.
(6) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., treba smiselno upoštevati prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv ter barv v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih predhodno navedenih spektrov do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). Barvo fasade, cokla, stavbnega pohištva in strehe je treba medsebojno uskladiti. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade, stavbnega pohištva, senčil in strehe mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustne so tudi ozelenjene fasade.
(7) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov oziroma morajo biti nameščene na nevidna mesta. Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(8) Slemenitev strehe je vzporedna z daljšo stranico objekta. Smer slemena je praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50 % obstoječih objektov v enoti urejanja prostora) smeri slemen postavljen prečno na plastnice.
(9) Oblikovanje streh je določeno s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ob upoštevanju obstoječih streh sosednjih stavb enake namembnosti v oddaljenosti do 150 m znotraj enote urejanja prostora. Mansardne oziroma lomljene strehe, šotoraste strehe in stolpiči niso dovoljeni. Dopustne so ozelenjene strehe.
(10) Kritine so temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve, nereflektivne) oziroma se barvno prilagodijo kritinam okoliških stavb (izjeme so strehe sakralnih objektov in strehe drugih objektov simbolnih pomenov). Strehe dozidane stavbe so oblikovno skladne z obstoječo stavbo.
(11) Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene ter razporejene tako, da so kompozicijsko usklajene z odprtinami na fasadi. Dolžina frčade oziroma odprtine na strehi ne sme presegati 1/2 dolžine strehe v horizontalni smeri.
(12) Pri rekonstrukcijah objektov so možna odstopanja od predpisanega oblikovanja, kar je treba prikazati in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(13) Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji se načrtuje tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.
(14) Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh in jih je treba postaviti vzporedno s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer je možna postavitev modulov pod drugačnimi nakloni, vendar morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot delov fasad. Postavljanje solarnih in fotovoltaičnih sistemov na objektih in območjih varovanja kulturne dediščine je možno samo ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(15) Pri vzdrževanju in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih večstanovanjske gradnje je treba upoštevati naslednja pravila:
– pri obnovi fasad je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za stavbo; dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo;
– če barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat stavbe v gradbenem dovoljenju niso bili določeni, je treba upoštevati prvotno barvo fasade in velikost, obliko in barvo oken in vrat objekta;
– če je finančno izvedljivo, naj obnova fasade poteka za celoten objekt hkrati;
– ohranja se obstoječe značilnosti fasade (členitev, barva, materiali, kvalitetni stavbni elementi);
– zasteklitev balkonov, lož in teras, menjava balkonskih ograj in zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov, postavitev senčil in klimatskih naprav se izvaja po enotnem načrtu in istočasno za celotno stavbo, ali za posamezne samostojne dele stavbe, vezane na svoje stopnišče; načrt izdela avtor osnovnega projekta ali odgovorni arhitekt;
– na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine; prav tako ni dopustno spreminjati prvotnega izgleda in izvedbe balkonske ograje;
– dopustna je zamenjava oken za celoten objekt v enotni izvedbi, v primeru, da to ni izvedljivo, je treba s posamično zamenjavo oken ohranjati obstoječi izgled stavbe.
(16) Posamezne objekte je dopustno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih, vendar le v naseljih in ne v odprtem prostoru (pNRP = A). Za imenovane gradnje je treba izdelati občinski podrobni prostorski načrt. Za objekte, katerih edini kontrast z okoljem bi bila ravna streha, OPPN ni treba izdelati.
(oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja odprtih bivalnih površin)
(1) Na gradbenih parcelah je treba zagotoviti predpisan faktor zelenih površin (FZP).
(2) Za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin, od tega najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro manjših otrok (do 12 let) in najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov.
(3) Najmanjša velikost otroškega igrišča je 100 m2. Igrišča za igro otrok je treba umakniti od prometnic oziroma ustrezno zavarovati.
(4) V kolikor so površine za igro manjših otrok od večstanovanjskih stavb oddaljene do 100 m, površine za igro večjih otrok pa do 300 m, teh posameznih površin na gradbeni parceli ni treba urediti in se lahko namenijo ostalim zelenim površinam.
(5) Obstoječe drevorede in večja drevesa je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(6) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(7) Na vseh območjih naselja se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(8) Zunanje ureditve se prilagodijo terenu. Premoščanje višinskih razlik se izvede s travnatimi brežinami, v primeru strmega terena pa so dopustni tudi oporni zidovi ali škarpe do višine 1,5 m. Če je zaradi terenskih razmer potrebna večja višina podpornega zidu, se teren oblikuje v terasah. Kadar obstaja nevarnost rušenja terena, je na podlagi geomehanske preveritve dopustna tudi gradnja višjega podpornega zidu. Podporne zidove je treba obdelati z naravnimi materiali oziroma intenzivno ozeleniti.
(9) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin ter gradnjo objektov izvajalec gradbenih del zavaruje vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanira poškodbe, odstrani začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material.
(10) Pri izboru rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih je treba upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato se uporablja vrste, ki prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so:
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce,
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,
– saditev in vzgoja strupenih in visoko alergenih rastlin ni dovoljena.
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti objektov je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.
(2) Števila parkirnih mest namenjenih za prebivalce večstanovanjskih stavb ni dovoljeno zmanjševati na manj kot predpisuje tabela o minimalnem številu parkirnih mest glede na dejavnost v stavbah.
(3) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest za stanovanjske stavbe, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 metrov in na katerih je etažnim lastnikom omogočena njihova trajna uporaba.
(4) Pri nestanovanjskih stavbah je treba parkirne prostore za motorna vozila zagotoviti na funkcionalnem zemljišču pri stavbi ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več stavb skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču.
(5) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(6) Parkirne površine in garažne stavbe je treba razporediti in zgraditi tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne moti bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(7) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na šest parkirnih mest. Drevesa je treba po parkirišču čim bolj enakomerno razporediti.
(8) Odvajanje padavinske vode z javnih cest se uredi v skladu s predpisi in s pogoji upravljavca ceste.
(9) Površine parkirnih mest, manipulativne površine in platoji namenjeni motornemu prometu so utrjeni v skladu s predpisi.
(10) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije oziroma imajo na terenu streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
(11) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je v skladu s predpisi, ki urejajo področje zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb treba zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalide.
(12) Minimalno potrebno število parkirnih mest za motorna vozila se določi glede na vrsto objekta:
Vrsta objekta | Število parkirnih mest (PM) |
1. STANOVANJSKE STAVBE | |
– eno- in dvostanovanjske stavbe | 1 PM / stanovanjsko enoto |
– tri- in večstanovanjske stavbe | 1 PM / stanovanjsko enoto |
– počitniške hišice | 1 PM / stanovanjsko enoto |
– dijaški in delavski domovi, internati | 1 PM / 12 postelj + 10 % za obiskovalce |
– študentski domovi | 1 PM / 4 postelji + 10 % za obiskovalce |
– domovi za starejše osebe in druge stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine | 1 PM / 6 postelj + 10 % za obiskovalce |
2. GOSTINSKE STAVBE | |
– gostilne, restavracije, točilnice | 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
– hoteli, moteli, penzioni, gostišča ipd. | 1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
– mladinska prenočišča, počitniški domovi, bungalovi | 1 PM / 8 postelj + 1 PM / 2,5 zaposlenega |
3. UPRAVNE IN PISARNIŠKE STAVBE | |
– stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice | 1 PM / 30 m2 neto površine (od tega najmanj 75 % PM za goste) |
– druge upravne in pisarniške stavbe | 1 PM / 30 m2 neto površine |
4. TRGOVSKE STAVBE IN STAVBE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI | |
– nakupovalni centri, večji trgovski centri | 1 PM / 30 m2 prodajne površine (od tega najmanj 75 % PM za goste) |
– trgovine, butiki, pokrite tržnice ipd. do 20,00 m2 BTP. | PM ni treba zagotavljati |
– trgovine, butiki, pokrite tržnice, sejemske dvorane ipd. od 200,00 m2 do 500,00 m2 BTP. | 1 PM / 30 m2 prodajne površine oziroma minimalno 2 PM |
– bencinski servisi, prodajne galerije, razstavišča in stavbe za storitvene dejavnosti | 1 PM / 50 m2 prodajne površine oziroma minimalno 2 PM |
5. STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA | |
– kinodvorane, koncertne dvorane, operne hiše, gledališča | 1 PM / 5 sedežev |
– dvorane za družabne prireditve, igralnice, plesne dvorane in diskoteke | 1 PM / 30 m2 neto površine |
– muzeji in knjižnice | 1 PM / 80 m2 neto površine |
– vrtci, jasli | 2 PM / oddelek |
– osnovne šole | 1 PM / oddelek |
– srednje šole | 1 PM / oddelek |
– stavbe za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami | 1 PM / 15 učencev |
– stavbe za visokošolsko in univerzitetno izobraževanje, stavbe za neinstitucionalno izobraževanje | 1 PM / 25 m2 neto površine ali 1 PM / 3 študente |
– stavbe za znanstveno delo, raziskovalni laboratoriji | 1 PM / 30 m2 neto površine |
– bolnišnice, klinike, sanatoriji, porodnišnice | 1 PM / 3 zaposlene + 1 PM / 10 postelj |
– dispanzerji, ambulante, stavbe za oskrbo in nego bolnih in poškodovanih in druge stavbe za zdravstvo | 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine oziroma minimalno 3 PM |
– stavbe za dvoranske športe s prostori za gledalce | 1 PM / 50 m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev |
– stavbe za dvoranske športe brez prostorov za gledalce | 1 PM / 50 m2 dvoranske površine |
6. DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE | |
– nestanovanjske kmetijske stavbe | 1 PM / 100 m2 neto površine |
– prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev | 1 PM / 50 m2 neto površine |
– krematorij | 1 PM / 50 m2 neto površine |
– stavbe za opravljanje verskih obredov | 1 PM / 20 sedežev |
7. INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA | |
– industrijske stavbe | 1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene |
– rezervoarji, silosi in skladišča | 1 PM / 150 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene |
– avtomehanične in druge delavnice za servis motornih vozil | 6 PM / 1 popravljalno mesto |
8. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI | |
– čistilne naprave | 1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene |
– odlagališča odpadkov | 1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene |
– industrijski gradbeni kompleksi | 1 PM / 50 m2 neto površine |
– igrišče za šport na prostem s prostorom za gledalce | 1 PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev |
– igrišče za šport na prostem brez prostora za gledalce | 1 PM / 250 m2 površine |
– biološki bazeni, vodni zabaviščni parki | 1 PM / 250 m2 površine |
– tenis igrišča | 4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev |
– kegljišča | 2 PM / 1 stezo |
– čolnarne | 1 PM / 2 čolna |
– strelišča | 1 PM / 1 tarčo |
– drsališča | 1 PM / 2 gledalca + 1PM / 5 igralcev |
– igrišče za golf | 1 PM / 600 m2 površine + 1 PM / 2,5 zaposlene |
– žičniške naprave | 1 PM / 6 oseb (dnevna frekv.) ali 1 PM / 2 osebi (urna frekv.) + 1 PM / 3 zaposlene |
– živalski in botanični vrtovi | 1 PM / 600 m2 površine + 1 PM / 2,5 zaposlene |
– velika pokopališča | 1 PM / 2000 m2 površine |
– mala pokopališča | 1 PM / 600 m2 površine oziroma minimalno 10 PM |
(13) V primeru izračuna necelega števila parkirnih mest se število parkirnih mest zaokroži navzgor.
(14) Minimalno potrebno število parkirnih mest za kolesa se določi glede na vrsto objekta:
Vrsta objekta | Število parkirnih mest za kolesa |
Tri- in večstanovanjske stavbe | 1 PMzK / 30 m2 bivalnih površin (za prebivalce) + 1 PMzK / 200 m2 bivalnih površin (za obiskovalce) |
Študentski in dijaški domovi | 1 PMzK / posteljo |
Gostilne in restavracije | 1 PMzK / 10 sedežev |
Poslovne in upravne stavbe | 1 PMzK / 100 m2 bruto tlorisne površine stavbe (za zaposlene) |
Nakupovalni centri | 3 PMzK / 100 m2 bruto tlorisne površine stavbe (za obiskovalce) |
Avtobusne postaje | Stojala za 5 % – 10 % dnevnih potnikov na postaji |
Industrijske stavbe | 1 PMzK / 100 m2 bruto tlorisne površine stavbe |
Industrijska skladišča, silosi in rezervoarji | 2 PMzK |
Gledališča, koncertne dvorane, kino dvorane, cirkusi | 1 PMzK / 10 sedežev (za obiskovalce) |
Muzeji | 1 PMzK / 100m2 |
Knjižnice | 1 PMzK / 40m2 |
Stavbe za osnovnošolsko izobraževanje | 1 PMzK / 5 šolarjev (za obiskovalce) 1 PMzK / 10 zaposlenih (za zaposlene) |
Srednje šole | 0.7 PMzK / učenca |
Stavbe za visokošolsko in univerzitetno izobraževanje | 0.5 PMzK / študenta |
Bolnice | 1 PMzK / 10 postelj (za obiskovalce) |
Stavbe za dvoranske športe, igrišča za športe na prostem | 5 PMzK / 100 sedežev (za obiskovalce) |
Sistem parkirišča »parkiraj in se pelji« | 1 PMzK / 20 PM |
(15) Za stavbe, ki pri izračunu minimalnega števila parkirnih mest za kolesarje dosežejo manj kot eno parkirno mesto za kolesarje, je treba zagotoviti minimalno dve parkirni mesti za kolesa. Stavbe z obiskovalci imajo sorazmerni delež parkirnih mest za kolesa zagotovljen na obiskovalcem dostopni površini.
(16) Stojala za kolesa ne smejo ovirati peš prometa, vhodov, dovozov, intervencijskih dostopov, dostopov do parkirnih avtomatov, hidrantov. Lahko pa so postavljena tudi na parkirna mesta namenjena motornim vozilom.
(17) Če obstaja možnost se parkirna mesta za kolesarje postavi pod pokrito površino.
(gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati predpise o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
(2) Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– na območju posamezne podrobnejše namenske rabe prostora se lahko postavi le tiste objekte, ki so dopustni v Prilogi 1 k temu odloku glede na podrobnejšo namensko rabo prostora, na kateri stojijo;
– enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju;
– s svojo velikostjo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne izstopajo na vizualno nekvaliteten način;
– enostavni in nezahtevni objekti ne smejo imeti lastnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Pri oblikovanju majhnih stavb in majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– dovoljene so oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano enoto urejanja prostora, dopustne so tudi ravne in ozelenjene strehe,
– fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu, dopustne so tudi ozelenjene fasade.
(4) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna, v kolikor ni v odloku drugih omejitev in če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja.
(5) Urbana oprema se oblikuje po načelih sodobnega oblikovanja in je usklajena s preostalimi elementi urbane opreme ter opreme obcestnega prostora ter kakovostne oziroma značilne okoliške pozidave.
(6) Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni deli fasade, so od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma so lahko postavljeni na parcelno mejo.
(1) Zunaj poselitvenih območij, na zemljiščih z večjo stopnjo ranljivosti naravnih kakovosti in v prepoznavnih krajinskih območjih ni dovoljeno postavljati trajnih ali začasnih objektov, namenjenih oglaševanju (prostostoječi oglasni panoji in zasloni, oglasni panoji in zasloni na pročeljih stavb in na enostavnih objektih, začasni panoji, transparenti, baloni, praporji, zastave in podobno.
(2) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z občinskimi predpisi, ki določajo merila za določitev lokacij in pogoje za oglaševanje.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena velja, da na območjih in objektih kulturne dediščine vključno z njihovimi vplivnimi območji, postavitev objektov za oglaševanje ni dopustna. Postavitev objektov, razen reklamnih panojev, je izjemoma dopustna, če je postavitev v skladu z varstvenim režimom in je pristojna služba za varstvo kulturne dediščine z izdajo kulturnovarstvenega soglasja potrdila, da s postavitvijo ne bodo prizadete varovane vrednote zemljišča ali objekta.
(4) Pozitivno kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine je treba pridobiti tudi za postavitve objektov za oglaševanje izven območij varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v primeru, da bi postavitev objekta pomenila negativen vpliv na varovane elemente (npr. postavitev na lokacijah varovanih vedut). Objekti za oglaševanje ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko izpostavljene objekte ali območja kulturne dediščine.
(5) Plakatne stebre je dopustno postavljati samo na javnih površinah.
(6) Objekti za oglaševanje se lahko, ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena, začasno postavljajo na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilnih kampanj.
(7) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah, razen na strehah stavb v vseh enotah urejanja prostora in na gradbenih parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom firme,
– znakom firme,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(8) Na zemljiščih in objektih, ki so znotraj poselitvenih območij in ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ter ohranjanja narave je treba za vsako oglaševanje, tudi za lastne potrebe, pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(9) Če se znotraj poselitvenih območij objekti za oglaševanje ter turistična in usmerjevalna signalizacija postavljajo v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je za postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca posamezne javne infrastrukture.
(10) Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč svetlobe ne sme presegati s predpisi določenih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
3.1.8. Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(1) Pri določitvi parcel objektov je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na gradbeni parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, faktor zelenih površin, faktor izrabe parcele ipd.);
– prostorske izvedbene pogoje glede oblikovanja, lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev;
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih gradbenih parcel;
– pravilno umestitev bodočega objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje;
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti);
– spremljajoči objekti ob osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine), razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču;
– požarno-varnostne predpise.
(2) Obstoječim objektom, ki še nimajo določene gradbene parcele, se ta določi v skladu s prvo točko tega člena.
(3) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki bodo ustrezale pogojem za velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel v skladu z določili tega odloka.
(4) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture ali dostopov do zemljišč.
(5) Gradbena parcela večstanovanjske stavbe je k stavbi pripadajoče zemljišče, ki je neposredno namenjeno za njeno redno rabo ter vključuje zemljiško parcelo oziroma več parcel, na kateri stavba stoji, in zemljišče, ki predstavlja dostopne in dovozne poti, parkirne površine, odprte bivalne površine, otroško igrišče, prostore za smetnjake in podobno. K večjemu številu večstanovanjskih stavb se lahko določi skupno pripadajoče zemljišče. Pripadajoče zemljišče k obstoječim stavbam se določi v skladu s predpisi, za novogradnje pa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v občinskem podrobnem prostorskem načrtu.
3.1.9. Obvezna gospodarska javna infrastruktura
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Vso gospodarsko javno infrastrukturo je treba zgraditi v skladu s predpisi, tehničnimi normativi, standardi in ugotovitvami stroke.
(2) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)
(1) Stavbna zemljišča so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste in organizirani odvoz odpadkov.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)
(1) Objekte je treba priključiti na predpisano komunalno opremo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, zagotavljajo lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka in pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora.
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javni vodovod se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodom (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s pitno vodo (zajetje, kapnica, cisterna).
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.), lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava oziroma v skladu s predpisi).
(4) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda ali kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključijo na javni vodovod oziroma na javno kanalizacijsko omrežje.
(5) Vsi objekti imajo zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in so vključeni v organizirani sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran in znašajo:
Vrsta ceste | Širina varovalnega pasu od zunanjega roba cestnega sveta, na vsako stran ceste |
Hitra cesta (HC) | 35 m |
Glavna cesta (G) | 25 m |
Regionalna cesta (R) | 15 m |
Državna kolesarska pot (DK) | 5 m |
Lokalna cesta (LC) | 6 m |
Javna pot (JP) | 4 m |
Občinska kolesarska pot | 2 m |
(2) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture se merijo levo in desno od osi skrajnega voda oziroma od zunanjih ograj razdelilnih transformatorskih postaj (TP) in znašajo:
Vrsta gospodarske javne infrastrukture | Širina varovalnega pasu (na vsako stran od osi) |
Nadzemni večsistemski DV in zunanje ograje razdelilne TP nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 40 m |
Nadzemni večsistemski DV, razdelilna TP nazivne napetosti 35 kV in 110 kV | 15 m |
Nadzemni večsistemski DV nazivnih napetosti 1 kV do vključno 20 kV | 10 m |
Nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1kV | 1,5 m |
Podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 10 m |
Podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV | 3 m |
Podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV | 1 m |
Razdelilna postaja srednje napetosti, TP srednje napetosti | 2 m |
Distribucijski plinovodi | 5 m |
Prenosni plinovodi | 65 m |
Vodovod, kanalizacija, toplovod oziroma vročevod, vod namenjen elektrokomunikacijskim storitvam vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje) | 1,5 m |
(3) Višine objektov, ki posegajo v varnost zračnega prometa, znašajo:
Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine |
Objekti višji od 100 m |
Daljnovodi, žičnice in podobni objekti, napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m |
Objekti višji od okoliškega terena za 25 m – izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture |
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.
(5) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja. V varovalnem pasu 400 kV daljnovoda ni dovoljena gradnja stanovanj, športnih, zdravstvenih, izobraževalnih in podobnih stavb. Območje je lahko namenjeno le industrijski, obrtni, transportni, skladiščni, servisni ali drugi podobni dejavnosti.
(6) Posegi v varovalni pas gospodarske javne infrastrukture ne smejo ovirati njene gradnje, obratovanja ali vzdrževanja.
(7) V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se načrtuje, gradi, obratuje in vzdržuje v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti. Trase potekajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov na posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Trase omrežij komunalne opreme je treba praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Gradnja omrežij komunalne opreme poteka sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
(6) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe gospodarske javne infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(7) Omrežja komunalne opreme praviloma potekajo po javnih površinah, razen na odsekih na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih lastnik prizadetega zemljišča dopusti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje te opreme na njegovem zemljišču, upravljavec te opreme pa za to od lastnika pridobi služnost.
(8) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine se gradi komunikacijsko in elektroenergetsko omrežje praviloma v podzemni izvedbi.
(9) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah praviloma umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(10) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko obdelavo in gospodarjenje z gozdovi, vključno z gradnjo in vzdrževanjem gozdnih prometnic. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko in gozdno zemljišče vrniti v prvotno stanje.
(11) Priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do parcelnih mej.
(gradnja in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest)
(1) V varovalnih pasovih cest, določenih s predpisi, je na stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in ureditev zelenih površin le s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(2) Priključki na javno cesto so urejeni v skladu s predpisi in tako, da ne ovirajo prometa. Projektirajo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(3) Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih so izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Projektirajo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(5) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami je zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.
(6) Avtobusna postajališča so urejena v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih izpolnjujejo avtobusna postajališča. Avtobusna postajališča so razpoznavna, razsvetljena, opremljena z enotnimi nadstreški, s klopmi, koši za odpadke ter ostalo predpisano opremo.
(7) Pločniki oziroma pasovi za pešce se gradijo ob vseh lokalnih cestah v naseljih, razen v primeru izvedbe skupne prometne površine, obvezno pa se zgradijo ob javnih cestah, ki v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev in osnovnih šol.
(8) Pločniki so protiprašno utrjeni.
(9) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s predpisi o projektiranju cest.
(10) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajeni objekt, ki ga ni mogoče ali ga ni smiselno odstraniti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina vozišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.
(11) Nove ceste se načeloma navezujejo na cestno omrežje na obeh koncih. Slepe ceste brez obračališča so dovoljene za dostop do največ šest stavb oziroma do dolžine 50 metrov, z obračališčem pa so lahko daljše ter nudijo dostop do več kot šest stavb.
(12) Oblikovanje obračališč izraža namen uporabe prostora, tako da prostor namenjen obračanju ne postane parkirišče. Obračališče je zadostne širine za obračanje komunalnih vozil.
(13) Kolesarska infrastruktura se uredi ob vseh pomembnejših prometnih koridorjih v skladu z navodili in smernicami za projektiranje kolesarskih površin.
(gradnja in urejanje vodovoda)
(1) Javni vodovod je namenjen oskrbi prebivalstva s pitno vodo, z vodo za sanitarne potrebe, za zagotavljanje požarne varnosti in vodo za tehnološko rabo in potrebe ter za javno rabo.
(2) Pri širjenju obstoječih naselij je treba glede na povečano porabo pitne in protipožarne vode preveriti ustreznost vodovodov.
(3) Pri načrtovanju gradenj je treba dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno.
(4) Predvidene vodovode se praviloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje vodovoda in priključkov na vodovod.
(5) Za priključitev na vodovod pridobijo uporabniki soglasje upravljavca vodovoda.
(6) Vodohran je treba povezati z dostopno potjo. Najožja območja zajetij so zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. Vodohran je treba zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopati.
(7) V naseljih, kjer vodovod ne zagotavlja zadostne količine požarne vode, je treba v okviru naselja zgraditi ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostope k vodotokom.
(8) Vodnjaki se ohranjajo. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se vzdržujejo, ostali vodnjaki pa se prekrijejo oziroma zaščitijo. Zasipavanje vodnjakov je prepovedano.
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode mora biti skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode Mestne občine Slovenj Gradec.
(2) Odvajanje odpadnih in padavinskih voda mora biti usklajeno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Slovenj Gradec.
(3) Za priključitev na kanalizacijsko omrežje uporabniki pridobijo soglasje upravljavca omrežja.
(4) Vsa kanalizacija je zgrajena vodotesno ter v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijske infrastrukture.
(5) Čistilne naprave so dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin tako, da ne vplivajo na kvaliteto bivanja, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Čistilna naprava je zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Male čistilne naprave in nepretočne greznice so izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti so praviloma locirani na gradbeni parceli stavbe ali na eni od gradbenih parcel stavb, katerim naprava služi.
(7) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(8) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(9) Padavinske vode je treba prioritetno ponikati. V primeru, da to ni možno, pa je treba padavinske vode speljati v vodotok na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …).
(10) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do takih vrednosti, kot jih določajo predpisi.
(gradnja in vzdrževanje toplovodnega in plinovodnega omrežja)
(1) Na območjih, kjer poteka javni plinovod, je možna oskrba s plinom.
(2) Pri gradnji in vzdrževanju plinovodnega omrežja se upošteva Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz plinskega distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Slovenj Gradec, ter predpise s področja energetike.
(3) Plinski priključki morajo biti projektirani in izvedeni v skladu s predpisi s področja graditve, obratovanja in vzdrževanja plinovodov.
(4) Na območjih, kjer poteka toplovodno omrežje, je možna oskrba s toplovodom.
(5) Pri načrtovanju toplovodnega omrežja je treba upoštevati Splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Slovenj Gradec.
(6) V območju načrtovanega prenosnega plinovoda R7 Vič – Podlog je pri graditvah treba pridobiti mnenje in soglasje operaterja.
(7) Pri posegih v območjih varovalnih pasov prenosnih plinovodov s tlakom pod 16 bar in nad 16 bar se upošteva pravilnike o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Pri načrtovanju elektroenergetskega omrežja in objektov je poleg predpisov treba upoštevati tudi REDOS 2040 Razvoj elektrodistributivnega omrežja pristojnega nosilca urejanja prostora.
(2) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako, da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru, da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja, skladno s predpisi, ki urejajo to področje. Pri lociranju objektov in naprav se upošteva stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
(3) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov je treba upoštevati predpise s področja uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(4) Transformatorske postaje ni dovoljeno locirati na vidno izpostavljenih mestih ali večjih javnih površinah, namenjenih zbiranju ljudi. Postavljanje transformatorskih postaj v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine je dopustno samo ob soglasju pristojnega nosilca urejanja prostora.
(5) Razdelilne transformatorske postaje je treba izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako:
– da so vplivi na okolje minimalni,
– da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih,
– da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(gradnja in urejanje javne razsvetljave)
(1) Javna razsvetljava se izvaja v minimalnem potrebnem obsegu, v skladu s predpisi o projektiranju cest. Svetilke je treba razporediti tako, da bo jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Pri tem je treba upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Barvna temperatura svetlobe, ki jo oddajajo svetilke javne razsvetljave, je med 2000 in 3000 K.
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Pri vseh posegih v prostor se upošteva trase obstoječega primarnega in sekundarnega omrežja elektronskih komunikacij. Obstoječe omrežje elektronskih komunikacij se glede na pozidavo po potrebi ustrezno zaščiti ali prestavi na osnovi projektne rešitve.
(2) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je treba upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– baznih postaj mobilne telefonije ni dopustno umeščati na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, ter na stanovanjske objekte,
– bazne postaje mobilne telefonije je treba v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
– na varovalnih območjih, kjer se varuje posebna vrednota, je treba pridobiti ustrezno soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora,
– vsi objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture so izvedeni na način, ki omogoča skupno uporabo teh objektov.
(5) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen objektov in naprav brezžičnih sistemov, se izvede v kabelski kanalizaciji.
(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora je čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) je treba prilagoditi prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.
(7) Enostavnih objektov komunikacijskega omrežja kot so bazne postaje, antene in oddajniki, ni dovoljeno umeščati na vidno izpostavljenih mestih in uličnih fasadah. Če stojijo na stavbah, jih je treba umestiti tako, da ne presegajo višine slemen stavb, na katerih stojijo.
(gradnja in urejanje objektov za zbiranje odpadkov)
(1) Pri ravnanju z odpadki je treba upoštevati predpise o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Mestne občine Slovenj Gradec in predpise o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji.
(2) Vse stavbe imajo urejen prostor za zbiranje odpadkov, ki ustreza estetskim, urbanističnim, tehnološkim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim kriterijem. Vsi prostori za zbiranje odpadkov imajo zagotovljen ustrezen dostop s komunalnimi vozili.
(3) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v stavbi ali na gradbeni parceli stavbe, h kateri pripada. Izven stavb je locirano na utrjeni površini in zastrto z zelenjem in/ali ograjo. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(4) Ekološke otoke in odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki je treba urediti na dostopnih vizualno neizpostavljenih lokacijah, na utrjeni površini. Postaviti jih je treba v sklopu objektov ali na utrjenih površinah, kjer je možen neovirani dostop komunalnih služb in enostavno čiščenje.
3.1.10. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave ter varstva okolja in naravnih dobrin
(1) Za posege v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje, investitorji pridobijo soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora pred začetkom graditve.
(2) Pri vseh gradnjah je treba upoštevati določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje je treba načrtovati in izvesti tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(3) Naravno in kulturno dediščino je treba varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
(1) Območja z naravovarstvenim statusom ali drugimi naravovarstvenimi vsebinami so območja Natura 2000, naravne vrednote in ekološko pomembna območja. Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi s področja varstva narave in so prikazani v kartografskem delu OPN, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. Za gradnjo objektov oziroma izvajanje del, ki ima status naravne vrednote in posebno varstveno območje (Natura 2000) je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave.
(2) Območja in objekti ohranjanja narave so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN in je njegova obvezna priloga, iz veljavnih predpisov s področja ohranjanja narave (Uredba o posebnih varstvenih območjih – območja Natura 2000 in Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot) ter iz Priloge 2 – EUP na območjih varovanj in omejitev kot sestavnega dela tega odloka.
(3) Na območjih in objektih ohranjanja narave so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi naravne dediščine ali zvišanju njene vrednosti.
(4) Za posamezne posege na območjih ohranjanja narave se upošteva tudi posebne prostorske izvedbene pogoje v 138. členu tega akta.
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Objekti in območja kulturne dediščine, ki so razglašeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in so prikazani v kartografskem delu OPN, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnega Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali delov objektov na območjih kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih, cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno enoto urejanja prostora, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka oziroma drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(1) Na območju občine se nahajajo vojna grobišča in prikrita vojna grobišča, ki so prikazana v Prilogi 2 oziroma označena v kartografskem delu OPN.
(2) Na vojnih grobiščih je prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s predpisi,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(3) Za posege na območja vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje teh grobišč in občinske službe pristojne za urejanje prostora.
(varovanje okolja in naravnih dobrin)
(1) Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča prekomerne obremenitve okolja.
(2) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo prekomerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo.
(3) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
– na drevesni naravni vrednoti se izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
– na botanični in zoološki naravni vrednosti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje;
– na krajinski naravni vrednosti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru;
– na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovane lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtnoarhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na območju vpliva na naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali uničenja naravne vrednote. Za potrebe priprave aktov se območje vpliva na naravno vrednoto opredeli glede na nameravani poseg ali dejavnost na podlagi naslednjih izhodišč:
– za hidrološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto območje porečja ali dela porečja, v katerem se naravna vrednota nahaja;
– za podzemno geomorfološko naravno vrednoto je območja vpliva na naravno vrednoto površje nad podzemno jamo ter, če je naravna vrednota vodna podzemna jama, porečje voda, ki tečejo v podzemno jamo;
– za naravne vrednote drugih zvrsti je območje vpliva na naravno vrednoto območje, v katerem vplivi posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto: za geomorfološke in geološke naravne vrednote je to zlasti njihova stabilnost, za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote je to zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali.
(5) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(6) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na ekološko pomembnih območjih se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(7) Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(8) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(9) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj na območjih Natura 2000 se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(10) Na območju priobalnih zemljišč vodotokov, ki so določena kot Natura 2000 območja ali naravne vrednote, se upošteva naslednje prostorsko izvedbene pogoje:
– v strugo vodotokov, brežine in 5 m priobalni pas vodotokov se ne posega na načine, ki bi okrnili lastnosti naravnih vrednot ali poslabšali stanja vrst in habitatnih tipov Natura 2000 območja;
– v 5 m priobalnem zemljišču vodotokov se ne gnoji z gnojevko ali umetnimi gnojili in ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev;
– v 5 m priobalnem zemljišču vodotokov se ne odstranjuje obrežne domorodne lesne vegetacije; deli vodotoka, kjer je bila obrežna vegetacija v celoti posekana, se obnovijo z zasaditvijo avtohtonih listavcev (vrba, veliki jesen, črna jelša); linijski poseki lesne obrežne vegetacije se ne izvajajo;
– posek obrežne vegetacije se lahko izvaja le selektivno s posekom vej in posameznih dreves, ki ovirajo pretočnost;
– vsi deli vodotokov, kjer je povečana erozija, se lahko obnovijo s sonaravnimi tehničnimi ukrepi in zasaditvijo brežin. Uporaba betona in kamnitih zložb se na območjih vodotokov s statusom naravne vrednote ali območja Natura 2000 ne izvaja, razen v primeru varovanja javne infrastrukture in legalnih bivalnih in poslovnih objektov, če ni drugih alternativnih možnosti oziroma tehničnih rešitev.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte je treba, če je možno, priključiti na ekološko čiste vire energije.
(3) Pri posameznih virih onesnaženja zraka lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja zagotovi izvajanje obratovalnega monitoringa emisije snovi v skladu z veljavnimi področnimi predpisi.
(4) Proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni vir škodljivih emisij in smradu, se umešča na površine za industrijo (IP), v gospodarske cone (IG), na površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), na območja energetske infrastrukture (E), na območja okoljske infrastrukture (O) in na površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN).
(5) Pri umeščanju objektov, ki so lahko potencialni vir vonjav, kot so kompostarne, bioplinarne, čistilne naprave in kmetijsko proizvodni objekti, se v skladu s predpisi pripravi strokovno študijo, v kateri se preveri vplivno območje in jih umesti v primerno oddaljenost od bivalnih območij. Pri reji in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
(varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu je prepovedana.
(3) Za javno razsvetljavo in osvetljevanje kulturnih in sakralnih objektov se v varovanih območjih in vplivnem območju le-teh načrtuje razsvetljava s svetili, ki osvetljujejo le objekt, ne pa njegove okolice. Uporabi se varčna svetila, ki se v drugem delu noči izklopijo.
(4) Osvetljenost javnih površin se lahko zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi oziroma se vsem svetilkam zmanjša svetilnost.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva voda.
(2) Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom s področja upravljanja z vodami na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda.
(3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka je treba omogočiti dostop in vzdrževanje vodotoka.
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov ter jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih, prikazanih v kartografskem delu OPN, je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja. Pod istimi pogoji se dopuščajo posegi na zemljiščih, za katera se upravičeno domneva, da vplivajo na obstoječe in predvidene vire pitne vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi.
(varovanje tal in reliefa)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi je treba dela izvesti na način, ki onemogoča izliv tekočin v vodotoke ali direktno v podzemno vodo ali v kanalizacijo.
(4) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(1) Za posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, kot jo določa OPN, se z gozdom gospodari v skladi z zakonom, ki ureja gozdove, do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod. Zavod izda na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja ugotovitveno odločbo, v kateri se določita količina in struktura dreves za posek.
(2) Za krčitve gozdov v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije.
(3) Posegi na površine zavarovanih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom so prepovedani. Izvedejo se lahko izjemoma na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja pristojnega ministrstva.
(4) Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v gozdu ali gozdnem prostoru je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Dovoljeni so objekti, ki so namenjeni gozdni proizvodnji ali dopolnjujejo evidentirane funkcije gozdov.
(5) Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni z zakonom, ki ureja gozdove.
(6) Umeščanje infrastrukturnih, energetskih ter drugih objektov in naprav je treba prilagoditi naravnim prvinam krajin. V gozd in gozdni prostor morajo biti umeščeni tako, da so čim manj prizadete funkcije gozdov.
(7) Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne bodo povzročili poslabšanja pogojev za gospodarjenje z gozdovi ali ogrozili funkcij gozdov.
(8) Gozdove, ki zagotavljajo ekološko stabilnost krajine, ohranjajo čistost vodnih virov, so pomembni iz vidika biotske raznovrstnosti ali izboljšujejo kvaliteto bivalnega okolja lokalnih prebivalcev, je treba varovati. Posegi na površine gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami praviloma niso dopustni, razen s soglasjem nosilcev urejanja prostora. Raba tovrstnih gozdov z oznako B ali C je omejena.
(1) Varovalni gozdovi so določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartografskem delu OPN.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki ohranjajo in krepijo varovalno, hidrološko, biotopsko ali klimatsko funkcijo gozda v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti ter z dovoljenjem pristojnega organa.
(3) Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo le na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojno ministrstvo.
(gozdovi s posebnim namenom)
(1) Gozdovi s posebnim namenom so opredeljeni s posebnimi predpisi. Prikažejo se v kartografskem delu OPN. Trenutno na območju Mestne občine Slovenj Gradec ni gozdov s posebnim namenom.
(2) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdov s posebnim namenom so prepovedani, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in aktom o zavarovanju.
3.1.11. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(varovanje pred nesrečami)
(1) Pri načrtovanju, graditvi objektov in drugih prostorskih posegih je treba upoštevati in izvajati na podlagi ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, predpisane prostorske, urbanistične, gradbenotehnične, tehnične in druge ukrepe, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje.
(2) Na ogrožena območja se ne umeščajo dejavnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.
(varovanje pred erozijskimi procesi)
(1) Pri gradnjah objektov in drugih posegih v prostor je treba upoštevati predpise s področja varstva pred erozijskimi procesi ter določili 143. člena tega odloka.
(2) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi posegi, s katerimi se zaščiti teren oziroma poseg, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe.
(3) Investitor pridobi geomehansko mnenje tudi zunaj prikazanih plazljivih, plazovitih in erozijsko ogroženih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko ogroženo.
(varovanje pred poplavami)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(4) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki se pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o vodah.
(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.
(6) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko:
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– imeli ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča,
– povečali poplavno ogroženost območja.
(7) Odvod padavinskih voda mora biti skladen s predpisi s področja upravljanja z vodami, in sicer je padavinske vode treba prioritetno ponikati, v primeru, da le-to ni možno pa je treba padavinske vode speljati v vodotok na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda, kar pomeni, da je pred iztokom v vodotok treba predvideti zadrževanje padavinskih voda na način, da ne bo bistvenega vpliva na vodni režim ali stanje voda.
(območja potresne ogroženosti)
(1) Objekte je treba graditi v skladu s VII. stopnjo potresne intenzitete EMS oziroma v skladu s predpisi.
(2) Pri projektiranju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise, ki opredeljujejo potresno odporno gradnjo, pri čemer se uporablja karta projektnega pospeška tal. Glede na to karto se pohorski del občine vključno z Mislinjsko dolino nahaja znotraj cone potresne nevarnosti, ki jo karakterizira projektni pospešek tal vrednosti 0,1, preostali del občine se nahaja znotraj cone s projektnim pospeškom 0,125.
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(2) Pri načrtovanju gradenj je treba opredeliti, ali obstaja povečana požarna ogroženost naravnega okolja in določiti morebitne ukrepe za zmanjšanje požarne ogroženosti tega okolja.
(3) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti tudi:
– ustrezne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve za preprečevanje širjenja požara,
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(ureditve za potrebe obrambe)
(1) Na območju občine je za zagotavljanje obrambe države opredeljeno območje rabe prostora za potrebe obrambe in sicer:
– območje izključne (f) ter območje omejene in nadzorovane rabe Mala Kopa.
(2) V območjih omejene in nadzorovane rabe (vplivnih območjih komunikacijske in informacijske infrastrukture za potrebe obrambe ob območjih z antenskimi stebri ali stolpi) je v oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi treba za vsako novogradnjo, visoko nad 18 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
3.1.12. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(zagotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb)
Objekti v javni rabi zagotavljajo neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so v skladu s predpisi s področja hrupa v okolju določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine, in sicer:
– I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom,
– II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa,
– III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje,
– IV. stopnja varstva pred hrupom je določena na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Stopnje varstva pred hrupom so določene glede na podrobnejšo namensko rabo prostora.
(3) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja varstva pred hrupom so določene s predpisom, ki ureja hrup v okolju.
(4) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(5) Upravljavec hitre ceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, ki so predvidena s tem odlokom. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.
(6) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba upoštevati predpise o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(7) Graditev objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in elektroenergetskih objektov je treba uskladiti s predpisi na področju varovanja pred hrupom.
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganja obremenitev okolja, kot jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je treba izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. Ta območja so območja bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. Ta območja so območja brez stanovanj, namenjena industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so na območju I. stopnje varstva pred sevanjem namenjene javnemu cestnemu prometu.
(6) Območja stopenj varstva pred sevanjem so določena glede na podrobnejšo namensko rabo prostora.
(7) Graditev objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in elektroenergetskih objektov je treba uskladiti s predpisi na področju varovanja pred elektromagnetnim sevanjem.
(zagotavljanje bivanjskega standarda stanovanjskih objektov in drugih objektov z varovanimi prostori)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov in drugih objektov z varovanimi prostori je treba upoštevati osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj ter drugih objektov z varovanimi prostori.
(2) Razsvetljava je nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti, ki so podane v predpisih o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
3.1.13. Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih degradirane razpršene poselitve
(1) Objekti degradirane razpršene poselitve so zgrajeni izven naselij na območju podrobnejše podrobne namenske rabe prostora z oznako Ao.
(2) Za stanovanjske objekte degradirane razpršene poselitve se ob posegih nanje izvede sanacija stanja, ki obsega najmanj komunalno in oblikovno sanacijo.
(3) Komunalna sanacija degradirane razpršene poselitve obsega najmanj:
– sanacijo priključevanja na javno cesto skladno z določili tega odloka;
– obvezno priključevanje na javni vodovod, če je ta na voljo, sicer zagotovitev lastne oskrbe s pitno vodo;
– obvezno priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje, če to ni na voljo, pa izgradnja male čistilne naprave.
(4) Oblikovna sanacija degradirane razpršene poselitve obsega najmanj:
– legalizacijo ali odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ali delov objektov;
– odpravo oblikovnih neskladnosti obstoječe stavbe degradirane razpršene poselitve z merili in pogoji za oblikovanje za predpisano podrobnejšo podrobno namensko rabo prostora Ao;
– uvedbo novih sanacijskih ukrepov, s katerimi je mogoče izboljšati podobo stavbe degradirane razpršene poselitve, kot so: sprememba fasadnega ovoja, menjava stavbnega pohištva, sonaravno urejanje zunanjih površin ob objektu, ozelenitve oziroma zasaditve na parceli stavbe, oblikovna sanacija nezahtevnih in enostavnih objektov, odstranitev neustreznih ograj, menjava kritine, odstranitev neustreznih arhitekturnih elementov (stolpiči, fasadni pomoli, večkotni izzidki) ipd.
3.2. Podrobni prostorsko izvedbeni pogoji
3.2.1. Območja stanovanj – S
(1) Območja podrobnejše namenske rabe prostora »S – Območja stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | SS – Stanovanjske površine |
Podrobnejša podrobna namenska raba prostora | SSe – območja prostostoječe individualne stanovanjske gradnje | SSv – območja večstanovanjske gradnje |
Osnovne dejavnosti | Bivanje. |
Spremljajoče dejavnosti | Trgovina, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, javna uprava, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in rekreacijske dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja. |
Dopustne vrste objektov | 11100 – Enostanovanjske stavbe; 11210 – Dvostanovanjske stavbe; 12111 – Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12201 – Stavbe javne uprave; 12301 – Trgovske stavbe, razen nakupovalnih in trgovskih centrov; 12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtopralnic; 12420 – Garažne stavbe; 12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 – Stavbe za zdravstveno oskrbo; 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov; 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega samo: pesjaki, nadstrešnice na avtobusnih in drugih postajališčih, stavbe za namestitev policistov, gasilski domovi, stavbe za namestitev sil za zaščito, reševanje in pomoč in pomožne stavbe v skladu s Prilogo 1; 24110 – Športna igrišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. | 11220 – Tri- in večstanovanjske stavbe; 11301 – Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; 12111 – Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12301 – Trgovske stavbe, razen nakupovalnih in trgovskih centrov; 12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtopralnic; 12420 – Garažne stavbe; 12620 – Muzeji in knjižnice; 12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12650 – Stavbe za šport; 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov; 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: od tega samo nadstrešnice na avtobusnih in drugih postajališčih, stavbe za namestitev policistov, gasilski domovi, stavbe za namestitev sil za zaščito, reševanje in pomoč, zaklonišča in pomožne stavbe v skladu s Prilogo 1; 24110 – Športna igrišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. |
Velikost gradbene parcele | SSe: v mestnih EUP: 400 m2–700 m2, v naseljih izven Slovenj Gradca: 500–1000 m2. SSv: ni določena. Tolerance: velikost gradbene parcele je lahko tudi drugačna, v kolikor odstopanje temelji na velikosti gradbenih parcel v neposredni okolici. |
FZ – faktor zazidanosti | max 0,4 Tolerance: FZ je lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na vrednostih FZ v neposredni okolici. |
FI – faktor izrabe | SSe: max: 0,5 SSv: max 1,2 Tolerance: FI je lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na vrednostih FI v neposredni okolici. |
Največja višina | – P+1+M; – tehnološki deli stavb so lahko postavljeni na ravne strehe in lahko presegajo največjo dopustno višino. | – SG-10 in SG-15: P+4+M; SG-19: P+5 – tehnološki deli stavb so lahko postavljeni na ravne strehe in lahko presegajo največjo dopustno višino. |
FZP – faktor zelenih površin | min 0,3 | min 0,3 |
Merila in pogoji za oblikovanje | Za oblikovanje objektov in streh se uporabi sodobne in trajnostne pristope. Odprte bivalne površine so arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane. |
Dopustni gabariti | Višinski gabarit: – višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih stavb enake namembnosti v oddaljenosti do 150 m znotraj enote urejanja prostora; – višina atike ne sme presegati višine kapi sosednjih stavb enake namembnosti v oddaljenosti do 150 m znotraj enote urejanja prostora; – višina kolenčnega zidu dvo- in večkapnih streh je največ 90 cm; razmerja gabaritov: –Tlorisno razmerje stavbe znaša od 1:1,2 do 1:2, stavba je lahko zasnovana tudi v obliki L. | |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe, lahko pa se združujejo v nize. | Stavbe so samostoječe, v nizih oziroma tvorijo stavbni blok (karé). |
Fasade | – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov je usklajeno s tradicionalnimi objekti oziroma s kvalitetno oblikovanimi stavbami v oddaljenosti do 150 m znotraj enote urejanja prostora; – dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli in večkotni izzidki) niso dovoljeni. | Z izbiro gradiva, teksture in barve fasade je treba zagotoviti čim bolj kvalitetno vključenost stavbe v svoje okolje. |
Strehe | – z izborom oblike strehe (dvokapnice, enokapnice, ravne strehe) in kritine (material, barva) je treba stavbo čim kvalitetnejše vključiti v okolje; – naklon strehe na zavarovanih objektih kulturne dediščine je usklajen s predpisi s področja varstva kulturne dediščine; – strehe enostavnih in nezahtevnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli. Strehe drugih oblik ali naklona se lahko uredijo, če je zaradi funkcionalnosti enostavnega oziroma nezahtevnega objekta takšna streha bolj primerna. | Dopustna je izvedba ravnih in strmih streh. |
Stopnja varstva pred hrupom | II. stopnja. Ob lokalnih cestah je določena tudi III. stopnja. Dejanska stopnja se preveri na karti 5 izvedbenega dela OPN. |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | I. stopnja |
Dodatni pogoji | – spremljajoče terciarne in kvartarne dejavnosti se lahko v stanovanjskih stavbah nahajajo samo v pritličnih in kletnih etažah; – ob upoštevanju velikosti območja ter predvidenega števila in starostne strukture prebivalstva je treba znotraj območij stanovanj zagotoviti ustrezno razmestitev, količino in opremljenost javnih, odprtih, bivalnih, igralnih in rekreacijskih površin (zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov). – pri načrtovanju novih in dopolnjevanju obstoječih območij stanovanj je treba upoštevati načelo vzpostavljanja stanovanjske soseske tako, da se skupaj z novimi stanovanjskimi objekti načrtujejo tudi objekti, ki omogočajo oziroma dopolnjujejo osnovno oskrbo za tamkajšnje prebivalce. – pri načrtovanju območij stanovanj se lahko vanje umestijo spremljajoče dejavnosti, kadar: – so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja stanovanj; – s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja; – se zanje zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet; – izvedba parkirnih mest in garaž za dva ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, za priklopnike teh motornih vozil in za dva ali več avtobusov ni dopustna. |
Podrobnejša namenska raba prostora | SK – Površine podeželskega naselja | SP – Površine počitniških hiš |
Osnovne dejavnosti | Bivanje, kmetijstvo, gozdarstvo. | Občasno bivanje za počitek. |
Spremljajoče dejavnosti | Obdelava in predelava lesa, a le do 600 m2 skupne BTP temu namenjenih stavb; če leži dejavnost na robu naselja oziroma meji na odprti prostor, je BTP max 900 m2; obrtništvo, trgovina, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, skladiščenje, poštna in kurirska dejavnost. Dejavnosti z negativnimi vplivi na okolje (emisija …) se odvijajo v zaprtih prostorih. | Rekreacijske dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | Rudarstvo, predelovalne dejavnosti razen obdelave in predelave lesa, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja. |
Dopustne vrste objektov | 11100 – Enostanovanjske stavbe; 11210 – Dvostanovanjske stavbe; 11301 – Stavbe z oskrbovanimi stanovanji; 12111 – Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12201 – Stavbe javne uprave; 12202 – Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 – Druge poslovne stavbe; 12301 – Trgovske stavbe, razen nakupovalnih in trgovskih centrov; 12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtopralnic; 12420 – Garažne stavbe; 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo, razen cirkusov in diskotek; 12620 – Muzeji in knjižnice; 12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 – Stavbe za zdravstveno oskrbo; 12650 – Stavbe za šport; 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov; 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, razen: prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, zavetišč in hotelov za živali, konjušnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč; 24110 – Športna igrišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, jahališča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. | 11100 – Enostanovanjske stavbe: samo počitniške hišice; 12420 – Garažne stavbe; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. |
Velikost gradbene parcele | 500 m2–1000 m2 | 250 m2–400 m2 |
FZ – faktor zazidanosti | max 0,2 | max 0,2 |
FI – faktor izrabe | max 0,4 | max 0,4 |
Največja višina | P+1+M. | P+M brez kolenčnega zidu. |
FZP – faktor zelenih površin | min 0,3 | min 0,5 |
Merila in pogoji za oblikovanje | | Na gradbeni parceli je dovoljeno zgraditi le eno počitniško hišico. |
Dopustni gabariti | Višinski gabarit: – višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih stavb enake namembnosti v oddaljenosti do 150 m znotraj enote urejanja prostora; – višina atike ne sme presegati višine kapi sosednjih stavb enake namembnosti v oddaljenosti do 150 m znotraj enote urejanja prostora; – višina kolenčnega zidu je največ 90 cm; Razmerja gabaritov: – Tloris stavbe je podolgovat, z razmerjem med stranicami od 1: 1,5 do 1:2; – stavba je lahko zasnovana tudi v obliki L. | – Stavba ima podolgovati tloris v razmerju stranic najmanj 1:1,2. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe. |
Fasade | – Obdelava fasad, odprtin na fasadah, balkonov, napuščev, zatrepov se prilagodi kvalitetno oblikovanim obstoječim stavbam v naselju oziroma tipiki tradicionalno oblikovanih zgradb v vaških okoljih; – fasada je v beli barvi ali svetlejših barvnih odtenkih; – leseni deli stavbnega pohištva, ograj in opažev so v rjavem odtenku; – fasadna opeka ni dovoljena; – dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli in večkotni izzidki) niso dovoljeni. |
Strehe | – Z izborom oblike strehe (dvokapnice, enokapnice, ravne strehe) in kritine (material, barva) je treba stavbo čim kvalitetnejše vključiti v okolje. | – Strehe so simetrične dvokapnice naklona od 38° do 45°. |
| – naklon strehe na zavarovanih objektih kulturne dediščine je usklajen s predpisi s področja varstva kulturne dediščine; – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prisotni v enoti urejanja prostora; – osi svetlobnih odprtin na strehah sledijo osem vertikalnih odprtin spodnje etaže; – strehe enostavnih in nezahtevnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli namenjeni gradnji. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) se lahko uredijo če je zaradi funkcionalnosti enostavnega oziroma nezahtevnega objekta takšna streha bolj primerna. |
Stopnja varstva pred hrupom | III. stopnja | II. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | I. |
Dodatni pogoji | Gradnja stanovanjskih stavb, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša, vrstna hiša itd.) ni dovoljena. |
(3) Dopustna so odstopanja v zgornjih tabelah določenih velikosti gradbenih parcel za 10 %. Gradbena parcela je lahko večja tudi v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.
3.2.2. Osrednja območja centralnih dejavnosti – C
(1) Območja podrobnejše namenske rabe prostora »C – območja centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | CU – Osrednja območja centralnih dejavnosti | CD – Druga območja centralnih dejavnosti |
Osnovne dejavnosti | Bivanje, obrtništvo, trgovina, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. | Obrtništvo, trgovina, trgovina na debelo, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. |
Spremljajoče dejavnosti | | Bivanje |
Izključujoče dejavnosti | Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. | Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje. |
Dopustne vrste objektov | 11220 – Tri- in večstanovanjske stavbe; 11301 – Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; 11302 – Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; 12111 – Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12201 – Stavbe javne uprave; 12202 – Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 – Druge poslovne stavbe; 12301 – Trgovske stavbe; 12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtopralnic; 12420 – Garažne stavbe; 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo; 12620 – Muzeji in knjižnice; 12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 – Stavbe za zdravstveno oskrbo; 12650 – Stavbe za šport; 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov; 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, razen: zavetišč, hotelov za živali, pesjakov, konjušnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč, v skladu s Prilogo 1; 24110 – Športna igrišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. | 12111 – Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12201 – Stavbe javne uprave; 12202 – Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 – Druge poslovne stavbe; 12301 – Trgovske stavbe; 12303 – Bencinski servisi; 12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti; 12420 – Garažne stavbe; 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo; 12620 – Muzeji in knjižnice; 12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 – Stavbe za zdravstveno oskrbo; 12650 – Stavbe za šport; 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov; 12730 – Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene; 24110 – Športna igrišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. |
FZ – faktor zazidanosti | Max 0,4 Tolerance: FZ je lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na vrednostih FZ v neposredni okolici. |
FI – faktor izrabe | Max 1,2 |
Največja višina | – V mestnih EUP: Stavbe povzemajo oziroma ne presegajo višinskih poudarkov sosednjih stavb (kapna višina, višina slemena); – v EUP SG-01: Višina stavb ustreza tudi pogojem varstva kulturne dediščine; – v ostalih EUP: Stavbe povzemajo oziroma ne presegajo višinskih poudarkov sosednjih objektov; – tehnološki deli stavb so lahko postavljeni na ravne strehe in lahko presegajo največjo dopustno višino. | – P+1+M; – tehnološki deli stavb so lahko postavljeni na ravne strehe in lahko presegajo največjo dopustno višino. |
FZP – faktor zelenih površin | ni določen | min 0,15 |
Merila in pogoji za oblikovanje | Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. |
Dopustni gabariti | Višina slemena pri nesklenjeni gradnji ne sme presegati višin slemen sosednjih stavb enake namembnosti v oddaljenosti do 150 m znotraj enote urejanja prostora. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe, v nizih oziroma tvorijo stavbni blok (karé). |
Fasade | Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov je usklajeno s tradicionalnimi stavbami, hkrati pa se omogoči sodobne rešitve, ki predstavljajo dodane arhitekturne in oblikovalske vrednosti. | Z izbiro gradiva, teksture in barve fasade je treba zagotoviti čim bolj kvalitetno vključenost stavbe v svoje okolje. |
Strehe | Z izborom oblike strehe (dvokapnice, enokapnice, ravne strehe) in kritine (material, barva) je treba stavbo čim kvalitetnejše vključiti v okolje. |
Stopnja varstva pred hrupom | II. ali III. stopnja. Dejanska stopnja se preveri na karti 5 izvedbenega dela OPN. | III. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | I. stopnja |
Dodatni pogoji | – Javne površine so arhitekturno in krajinsko oblikovane; – tehnološki deli stavb, ki so postavljeni na strehe teh stavb, so zakriti; – izvedba parkirnih mest in garaž za dva ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za priklopnike teh motornih vozil ni dopustna. | – Javne površine so arhitekturno in krajinsko oblikovane; – tehnološki deli stavb, ki so postavljeni na strehe teh stavb so zakriti. – priporočena je namestitev sončnih korektorjev in sončnih celic ter sončnih elektrarn. |
3.2.3. Območja proizvodnih dejavnosti – I
(1) Območja podrobnejše namenske rabe prostora »I – območja proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | IP – Površine za industrijo | IG – Gospodarske cone | IK – Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
Osnovne dejavnosti | Predelovalne dejavnosti, obrtništvo, gradbeništvo, promet in skladiščenje. | – Obrtništvo, trgovina, storitve, poslovne dejavnosti, gradbeništvo, promet in skladiščenje; – Predelovalne dejavnosti. | Kmetijska proizvodnja ter z njo povezane storitve. |
Spremljajoče dejavnosti | – Trgovske, poslovne in storitvene dejavnosti; – Dejavnost gostinstva, če služi tem območjem. | Gostinstvo, izobraževanje, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti. | Skladiščenje, izobraževanje, storitve, poslovne dejavnosti, trgovina na drobno. Vse spremljajoče dejavnosti so vezane na kmetijsko dejavnost. |
Izključujoče dejavnosti | Bivanje, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, javna uprava, zdravstvo, socialno varstvo. | Bivanje, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo. | Bivanje, javna uprava, zdravstvo, socialno varstvo. |
Dopustne vrste objektov | 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12203 – Druge poslovne stavbe; 12410 – Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe; 12420 – Garažne stavbe; 12510 – Industrijske stavbe; 12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča; 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,od tega samo nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, zaklonišča in pomožne stavbe v skladu s Prilogo 1; 12203 – Druge poslovne stavbe; 22232 – Čistilne naprave; 23020 – Elektrarne in drugi energetski objekti; 23030 – Objekti kemične industrije; 23040 – Drugi industrijski gradbeni kompleksi, ki niso uvrščeni drugje; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. | 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12201 – Stavbe javne uprave; 12202 – Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 – Druge poslovne stavbe; 12301 – Trgovske stavbe; 12302 – Sejemske dvorane, razstavišča; 12303 – Bencinski servisi; 12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti; 12410 – Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe; 12420 – Garažne stavbe; 12510 – Industrijske stavbe; 12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča; 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo; 12620 – Muzeji in knjižnice; 12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 – Stavbe za zdravstveno oskrbo; 12650 – Stavbe za šport; 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov; 21302 – Letalski radio-navigacijski objekti; 23020 – Elektrarne in drugi energetski objekti; 24110 – Športna igrišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. | 12301 – Trgovske stavbe, razen nakupovalnih in trgovskih centrov; 12420 – Garažne stavbe; 12510 – Industrijske stavbe; 12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča; 12711 – Stavbe za rastlinsko pridelavo; 12713 – Stavbe za spravilo pridelka; 12714 – Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine; 23020 – Elektrarne in drugi energetski objekti. |
FZ – faktor zazidanosti | max 0,8 Tolerance: FZ je lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na velikosti FZ v neposredni okolici. |
FI – faktor izrabe | max 1,0 | max 0,8 | max 1,0 |
Tolerance: FZ je lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na velikosti FZ v neposredni okolici. |
Največja višina | 15 m | – 12 m; – EUP SG-65: v skladu s tehnološkimi zahtevami. | 13 m |
– Tehnološki deli stavb so lahko postavljeni na ravne strehe in lahko presegajo največjo dopustno višino; – objekti, ki so zaradi funkcionalnih zahtev višji (dimniki, zračniki, silosi), lahko presegajo največjo dopustno višino. |
FZP – faktor zelenih površin | min 0,1 |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti investitor poskrbi, da v okoliških stanovanjskih stavbah in na zavarovanih območjih stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con se umešča najmanj hrupne dejavnosti; – na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur; – odprte bivalne površine so arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane; – tehnološki deli stavb, ki so postavljeni na strehe teh stavb, so zakriti. |
Dopustni gabariti | – pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb enake namembnosti, tako da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja v katerem se gradi. To ne velja za objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, silosi, proizvodne hale, ipd.). |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe, razmeščene v nizih oziroma tvorijo stavbni blok (karé). |
Fasade | – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in poenoteno po celi fasadi, nizu, oziroma območju; – z izbiro gradiva, teksture in barve fasade je treba zagotoviti čim bolj kvalitetno vključenost stavbe v svoje okolje. – izrazitejše fasadne barve so dovoljene zgolj kot poudarki; – izrazito podolgovate fasade stavb so vertikalno členjene oziroma je pred njimi treba zasaditi drevje; – fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, so oblikovane kot glavne fasade, z njihovim oblikovanjem se zagotavljajo kakovostni in prepoznavni ambienti. |
Strehe | – Za stavbe znotraj industrijskega kompleksa so dovoljene vse vrste streh in vsi nakloni, vendar so strehe znotraj kompleksa poenotene. |
Stopnja varstva pred hrupom | IV. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | II. stopnja |
Dodatni pogoji | – Stavbe za poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma gradijo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov. – priporočena je namestitev sončnih korektorjev in sončnih celic ter sončnih elektrarn. |
3.2.4. Posebna območja – B
(1) Območja podrobnejše namenske rabe prostora »B – posebna območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, stadioni, šole in podobno.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | BT – Površine za turizem | BC – Športni centri |
Osnovne dejavnosti | Gostinstvo, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. | Izobraževanje, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. |
Spremljajoče dejavnosti | Trgovina na drobno, storitve, poslovne dejavnosti. | Javna uprava. |
Izključujoče dejavnosti | Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, obrtništvo, stalno bivanje. |
Dopustne vrste objektov | 12111 – Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 – Druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev; 12420 – Garažne stavbe; 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo, razen cirkusov; 12650 – Stavbe za šport; 12202 – Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 – Druge poslovne stavbe; 21302 – Letalski radio-navigacijski objekti; 24110 – Športna igrišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. | 12420 – Garažne stavbe; 12650 – Stavbe za šport; 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega samo javne sanitarije, stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč in pomožne stavbe v skladu s Prilogo 1; 24110 – Športna igrišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. |
Enostavni in nezahtevni objekti v skladu s Prilogo 1. |
FZ – faktor zazidanosti | Max 0,5 | Max 0,4 |
FI – faktor izrabe | Ni določen |
Največja višina | P+1+M | V skladu s funkcionalnimi zahtevami. |
FZP – faktor zelenih površin | Min 0,3 | Min 0,2 |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Novozgrajene stavbe upoštevajo značilnosti krajinske tipologije; – na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. | Odprte bivalne površine so arhitekturno in krajinsko oblikovane, obdane z ograjo. |
Dopustni gabariti | Razmerja gabaritov: – stavba je lahko zasnovana tudi v obliki L. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe oziroma so razmeščene v nizih. |
Fasade | Z izbiro gradiva, teksture in barve fasade je treba zagotoviti čim bolj kvalitetno vključenost stavbe v svoje okolje. |
Strehe | – Znotraj kompleksa so strehe oblikovno poenotene; – za stavbe večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe in/ali enokapne strehe majhnega naklona; – priporočena je namestitev sončnih korektorjev in sončnih celic ter sončnih elektrarn. |
Stopnja varstva pred hrupom | II. ali III. stopnja. Dejanska stopnja se preveri na karti 5 izvedbenega dela OPN. |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | I. stopnja |
Dodatni pogoji | Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob javne prostore. |
3.2.5. Območja zelenih površin – Z
(1) Območja podrobnejše namenske rabe prostora »Z – območja zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | ZS – Površine za oddih, rekreacijo in šport | ZP – Parki | ZV – Površine za vrtičkarstvo | ZD – Druge urejene zelene površine | ZK – Pokopališča |
Osnovne dejavnosti | Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. | Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. | Vrtičkarstvo. | Ni dejavnosti. | Kulturne dejavnosti, storitve. |
Spremljajoče dejavnosti | Gostinstvo, izobraževanje, storitve, trgovina na drobno. | Gostinstvo, Izobraževanje. | Izobraževanje. | | Trgovina na drobno, a le v povezavi z osnovno dejavnostjo, storitve, poslovne dejavnosti, javna uprava. |
Izključujoče dejavnosti | Bivanje, kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, obrtništvo, javna uprava, zdravstvo. | Bivanje, kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo, trgovina, obrtništvo, javna uprava, zdravstvo. | Bivanje, gozdarstvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo, trgovina, obrtništvo, javna uprava, zdravstvo. | Bivanje, kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo, trgovina, obrtništvo, javna uprava, zdravstvo. | Bivanje, kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo, trgovina na debelo, obrtništvo, zdravstvo. |
Dopustne vrste objektov | 24110 – Športna igrišča; 24121 – Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami, od tega samo oprema za plaže. | 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice: od tega samo slaščičarne, kavarne in bifeji, a le do 20 m2 bruto tlorisne površine; 24110 – Športna igrišča, razen igrišč za vodni šport, bazenskih kopališč na prostem, površin za avtomobilske in motoristične dirke. | | | 12301 – Trgovske stavbe, razen nakupovalnih in trgovskih centrov; 12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtopralnic; 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov; 12722 – Pokopališke stavbe; 24204 – Pokopališča. |
24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, razen živalskih vrtov. |
Največja višina | P | P | P | | P+M, dopustni so tudi višinski poudarki, ki presegajo to višino. |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Stavbe v mestu Slovenj Gradec so zasnovane v sodobnem arhitekturnem slogu – stavbe v mestu Slovenj Gradec so zgrajene iz kovine in/ali lesa, njihove fasade so vsaj večinoma transparentne; – stavbe izven mesta Slovenj Gradec so zgrajene iz lesa in so prilagojene okolici. | – Pri urejanju območij za vrtičke se upošteva predpise za urejanje območij vrtičkov v MOSG. | | – Pokopališče ima ograjo in možnost zapore z vrati, pokopališko stavbo oziroma mrliško vežico s funkcionalnimi prostori (npr.: shrambo za orodje ipd.) in vizualno vsaj delno zakriti prostor za odlaganje smeti; – ureditev pokopališča je skladna z določili občinskih predpisov o pokopališki dejavnosti. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe oziroma tvorijo nize. | Stavbe so samostoječe. |
Fasade | Z izbiro gradiva, teksture in barve fasade je treba zagotoviti čim bolj kvalitetno vključenost stavbe v svoje okolje. |
Strehe | |
Stopnja varstva pred hrupom | III. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | I. stopnja |
Dodatni pogoji | | | Površine za vrtičkarstvo so ustrezno komunalno opremljena. | | Pokopališča so ustrezno komunalno opremljena |
3.2.6. Območja prometnih površin – P
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »P – območja prometnih površin« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | PC – Površine cest | PL – Letališča |
Osnovne dejavnosti | Cestni promet, javni prevoz. | Zračni promet. |
Spremljajoče dejavnosti | Trgovina, oskrba, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, izobraževanje in rekreacijske dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | Bivanje, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, obrtništvo, javna uprava, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti. |
Dopustne vrste objektov | 12202 – Stavbe bank, pošt, zavarovalnic – samo v neposredni bližini avtobusne postaje; 12203 – Druge poslovne stavbe – samo v neposredni bližini avtobusne postaje; 12301 – Trgovske stavbe – samo v neposredni bližini avtobusne postaje; 12410 – Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane storitve, od tega samo: stavbe in terminali na avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe; 12420 – Garažne hiše; 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega samo: pomožne stavbe v skladu s Prilogo 1 in nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno. | 21301 – Letališke steze in ploščadi; 21302 – Letalski radio-navigacijski objekti. |
Največja višina | P+1 | |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe oziroma tvorijo nize. |
Stopnja varstva pred hrupom | IV. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | II. stopnja |
Dodatni pogoji | Ob rekonstrukciji javnih cest, ki potekajo po gozdu, je treba urediti obstoječe priključke gozdnih vlak in deponije za skladiščenje lesa. |
3.2.7. Območja komunikacijske infrastrukture – T
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »T – območja komunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | T – Območja komunikacijske infrastrukture trenutno ne obstajajo na območju občine. |
Osnovne dejavnosti | Komunikacijske dejavnosti. |
Spremljajoče dejavnosti | Spremljajoče dejavnosti niso dopustne. |
Izključujoče dejavnosti | Vse dejavnosti razen komunikacijskih dejavnosti. |
Dopustne vrste objektov | 12201 – Stavbe javne uprave; 12410 – Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe; 12420 – Garažne stavbe; 21302 – Letalski radio-navigacijski objekti; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. |
Največja višina | V skladu s tehnološkimi zahtevami. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe oziroma tvorijo nize. |
FZ – faktor zazidanosti | Max 0,8 |
FI – faktor izrabe | Max 0,8 |
Stopnja varstva pred hrupom | IV. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | II. stopnja |
Dodatni pogoji | – Odprte bivalne površine so krajinsko in arhitekturno oblikovane; – tehnološki deli stavb, ki so postavljeni na strehe teh stavb, so zakriti; – izvedba kletnih etaž ni dopustna. |
3.2.8. Območja energetske infrastrukture – E
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | E – Območja energetske infrastrukture |
Osnovne dejavnosti | Oskrba z električno energijo, plinom in paro. |
Spremljajoče dejavnosti | Spremljajoče dejavnosti niso dopustne. |
Izključujoče dejavnosti | Vse dejavnosti razen oskrbe z električno energijo, plinom in paro. |
Dopustne vrste objektov | 12201 – Stavbe javne uprave; 12420 – Garažne stavbe; 12510 – Industrijske stavbe; 12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča; 23020 – Elektrarne in drugi energetski objekti; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. |
Največja višina | V skladu s tehnološkimi zahtevami. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe oziroma tvorijo nize. |
FZ – faktor zazidanosti | Max 0,8 |
FI – faktor izrabe | Max 0,8 |
Stopnja varstva pred hrupom | IV. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | II. stopnja |
Dodatni pogoji | – Odprte bivalne površine so krajinsko in arhitekturno oblikovane; – tehnološki deli stavb, ki so postavljeni na strehe teh stavb, so zakriti. |
3.2.9. Območja okoljske infrastrukture – O
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | O – Območja okoljske infrastrukture |
Osnovne dejavnosti | Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. |
Spremljajoče dejavnosti | Spremljajoče dejavnosti niso dopustne. |
Izključujoče dejavnosti | Vse dejavnosti razen oskrbe z vodo, ravnanjem z odplakami in odpadki ter saniranjem okolja. |
Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov | 12201 – Stavbe javne uprave; 12420 – Garažne stavbe; 12510 – Industrijske stavbe; 12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine; 24203 – Objekti za ravnanje z odpadki. |
Največja višina | V skladu s tehnološkimi zahtevami. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe oziroma tvorijo nize. |
FZ – faktor zazidanosti | Max 0,8 |
FI – faktor izrabe | Max 0,8 |
Stopnja varstva pred hrupom | IV. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | II. stopnja |
Dodatni pogoji | – Odprte bivalne površine so krajinsko in arhitekturno oblikovane; – tehnološki deli stavb, ki so postavljeni na strehe teh stavb, so zakriti. |
3.2.10. Površine avtohtone razpršene poselitve – Aa
(1) Območja podrobnejše podrobne namenske rabe prostora »Aa – površine avtohtone razpršene poselitve« predstavljajo območja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | A – površine razpršene poselitve |
Podrobnejša podrobna namenska raba prostora | Aa – Površine avtohtone razpršene poselitve |
Prostorska enota | OM – Razpršena poselitev dolinskega dna rek Mislinja in Suhodolnica (EUP: OM-01 do OM-382) | OP – Razpršena poselitev na pohorskem delu občine (EUP: OP-01 do OP-332) | OK – Razpršena poselitev na karavanškem delu občine (EUP: OK-01 do OK-534) |
Osnovne dejavnosti | Bivanje, kmetijstvo, lov, gozdarstvo. |
Spremljajoče dejavnosti | Gostinstvo, obrtništvo, storitve, poslovne dejavnosti, rekreacijske dejavnosti, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji, a le do 500 m2 skupne bruto tlorisne površine temu namenjenih stavb ob upoštevanju pretežnosti iz 68. člena. Skupna bruto tlorisna površina stavb za dejavnosti v obliki turistične kmetije z nastanitvijo ali žagarstva lahko znaša največ 900 m2, pretežnost se tu ne upošteva. |
Izključujoče dejavnosti | Rudarstvo, promet in skladiščenje, trgovina, oskrba, javna uprava, predelovalne dejavnosti razen obdelave in predelave lesa ter proizvodnje pohištva. |
Dopustne vrste objektov | 11100 – Enostanovanjske stavbe; 11210 – Dvostanovanjske stavbe; 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 – Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12420 – Garažne stavbe; 12510 – Industrijske stavbe, od tega le: delavnice, klavnice, pekarne, mizarske in podobne delavnice, ki so namenjene opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji; 12711 – Stavbe za rastlinsko pridelavo; 12712 – Stavbe za rejo živali; 12713 – Stavbe za spravilo pridelka; 12714 – Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov, od tega samo kapele; 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega samo: zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in pomožne stavbe v skladu s Prilogo 1; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. |
Velikost gradbene parcele | Min 500 m2. |
Največja višina | P+1+M | P+M; Stavbe, namenjene turistični dejavnosti, so lahko tudi gabarita P+1+M |
Dopustni gabariti stavb | – stanovanjska stavba ima podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:1,5; – tlorisni gabarit nestanovanjske stavbe je v skladu s tehnološkimi zahtevami; – stavba je lahko zasnovana tudi v obliki L; – višinski gabarit: – višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih stavb enake namembnosti v oddaljenosti do 150 m znotraj enote urejanja prostora; – višina kolenčnega zidu je največ 90 cm. | – Stanovanjska stavba ima podolgovat tloris v razmerju stranic od 1: 1,5 do 1:2; – tlorisni gabarit nestanovanjske stavbe je v skladu s tehnološkimi zahtevami; – višinsko razmerje stanovanjske stavbe: zid pritličja: streha = 1: 2; – višinski gabarit stavbe: višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih stavb enake namembnosti znotraj enote urejanja prostora. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe, nestanovanjske stavbe lahko tvorijo tudi nize. |
Fasade stanovanjskih stavb | – Obdelava fasad, odprtin na fasadah, balkonov, napuščev, zatrepov se prilagodi kvalitetno oblikovanim obstoječim stavbam v naselju oziroma tipiki tradicionalno oblikovanih stavb v vaških okoljih; – fasada je v beli barvi ali v svetlejših barvnih odtenkih; – leseni deli stavbnega pohištva, ograj in opažev so v rjavem odtenku; – fasadna opeka ni dovoljena. | – Fasade in zatrepi so ometani in/ali leseni, ostrešja, stavbno pohištvo, ograje in morebitni zunanji hodniki pa leseni; – fasade stanovanjskih stavb so oblikovane v navidezni simetriji s poudarjenim vhodom. Gradbene odprtine so pravokotne, pokončne in poudarjajo ritem fasad; – oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov izhaja iz lokalne tradicije oblikovanja. Barve lesenih delov stavbnega pohištva so v rjavem odtenku. |
Dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli in večkotni izzidki) niso dovoljeni. |
Fasade nestanovanjskih stavb | Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov je usklajeno s tradicionalnimi objekti oziroma s kvalitetno oblikovanimi stavbami v oddaljenosti do 150 m znotraj enote urejanja prostora. |
Streha | – strme simetrične dvokapnice so v naklonu od 35°do 45°, če je to pretežno značilno za stavbe v enoti urejanja prostora; – naklon strehe na zavarovanih objektih kulturne dediščine je usklajen s predpisi s področja varstva kulturne dediščine; – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prisotni v enoti urejanja prostora; – osi svetlobnih odprtin na strehah sledijo osem vertikalnim odprtin spodnje etaže; – za nestanovanjske stavbe širine več kot 15 m so dopustne tudi strehe nižjih naklonov in ravne strehe. | – strehe so simetrične dvokapnice naklona vsaj 45°, lahko z delnimi čopi, kritina je temna (rdeča, črna, siva); – za nestanovanjske stavbe širine več kot 15m so dopustne tudi strehe nižjih naklonov. |
Strehe prizidkov, enostavnih in nezahtevnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) se lahko uredijo, če je zaradi funkcionalnosti enostavnega oziroma nezahtevnega objekta takšna streha bolj primerna. |
Stopnja varstva pred hrupom | III. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | I. stopnja |
Dodatni pogoji | Gradnja stanovanjskih stavb, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša, vrstna hiša itd.), ni dovoljena. |
3.2.11. Površine preostale razpršene poselitve – Ao
(1) Na območjih podrobnejše podrobne namenske rabe prostora »Ao – površine preostale razpršene poselitve« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | A – površine razpršene poselitve |
Podrobnejša podrobna namenska raba prostora | Ao – Površine preostale razpršene poselitve |
Prostorska enota | OM – Razpršena poselitev dolinskega dna rek Mislinja in Suhodolnica (EUP: OM-01 do OM-382) | OP – Razpršena poselitev na pohorskem delu občine (EUP: OP-01 do OP-332) | OK – Razpršena poselitev na karavanškem delu občine (EUP: OK-01 do OK-534) |
Osnovne dejavnosti | Bivanje kmetijstvo in gozdarstvo. |
Spremljajoče dejavnosti | Gostinstvo, obrtništvo, storitve, poslovne dejavnosti, rekreacijske dejavnosti, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | Rudarstvo, predelovalne dejavnosti razen obdelave, predelave lesa in proizvodnje pohištva, promet in skladiščenje, trgovina, oskrba, javna uprava. |
Dopustne gradnje | Novogradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov na območjih preostale razpršene poselitve Ao niso dopustne. Na območjih preostale razpršene poselitve Ao so dovoljeni naslednji posegi: – gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s prilogo 1; – dozidava ali nadzidava kmetijskih objektov; – dozidava ali nadzidava stanovanjskih stavb, a le do 20 % bruto tlorisne površine obstoječe stavbe; – rekonstrukcija objekta; – vzdrževanje objekta; – odstranitev objekta. |
Dopustne vrste objektov | 11100 – Enostanovanjske stavbe; 11210 – Dvostanovanjske stavbe; 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 – Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12420 – Garažne stavbe; 12510 – Industrijske stavbe, od tega le: delavnice, klavnice, pekarne, mizarske in podobne delavnice, ki so namenjene opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji; 12711 – Stavbe za rastlinsko pridelavo; 12712 – Stavbe za rejo živali; 12713 – Stavbe za spravilo pridelka; 12714 – Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov, od tega samo kapele; 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega samo: zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in pomožne stavbe v skladu s Prilogo 1; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. |
Velikost gradbene parcele | Min 500 m2. |
Največja višina | P+1+M |
Oblikovanje stavbe | Oblikovanje stavbe sledi pogojem oblikovanja stavb na območjih avtohtone razpršene poselitve (območja Aa), v skladu s funkcijo stavbe (stanovanjsko oziroma nestanovanjsko) in v skladu s prostorsko enoto, v kateri se stavba nahaja (OM, OP ali OK). |
Stopnja varstva pred hrupom | III. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | I. stopnja |
Dodatni pogoji | – Upoštevati je treba določila 115. člena tega odloka. |
3.2.12. Območja kmetijskih zemljišč – K
(1) Območja podrobnejše namenske rabe prostora »K – kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | K1 – Najboljša kmetijska zemljišča | K2 – Druga kmetijska zemljišča |
Osnovne dejavnosti | Kmetijstvo in lov. |
Spremljajoče dejavnosti | Rekreacija, izobraževanje. |
Izključujoče dejavnost | Bivanje, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, trgovina, obrtništvo, gostinstvo, storitve in poslovne dejavnosti, javna uprava, zdravstvo, socialno varstvo. |
Dopustni posegi in dopustne vrste objektov | – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; – objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; – raziskovanje podzemnih voda in geotermičnega energetskega vira; – začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); – opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); – začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; – dostop do objekta, skladnega s tem odlokom, če gre za objekt, ki, – ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali – ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; – mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35; – rekonstrukcije in vzdrževanje cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti in podobno, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; – smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami; – sanacije odlagališč in posledic izkoriščanja mineralnih surovin; – sanacije nelegalnih kopov, ki so brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja. |
Največja višina | V skladu s funkcionalnimi in tehnološkimi zahtevami. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe oziroma tvorijo nize. |
Drugi pogoji | – gradnje so načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je treba dostop nadomestiti; – obstoječe poljske poti se lahko uporabljajo tudi kot rekreacijske poti za hojo, kolesarjenje in konjeništvo. |
Stopnja varstva pred hrupom | IV. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | II. stopnja |
Merila in pogoji za oblikovanje | – objekti so oblikovno poenoteni. – bazne postaje mobilne telefonije je dopustno postaviti na območja kmetijskih zemljišč tako, da je čim manj okrnjena raba zemljišč in na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva. |
3.2.13. Gozdna zemljišča – G
(1) Območja podrobnejše namenske rabe prostora »G – gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | G – Gozdna zemljišča |
Osnovne dejavnosti | Gozdarstvo. |
Spremljajoče dejavnosti | Rekreacijske dejavnosti, izobraževanje. |
Izključujoče dejavnost | Bivanje, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, trgovina, obrtništvo, gostinstvo, storitve in poslovne dejavnosti, javna uprava, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti. |
Dopustni posegi in dopustne vrste objektov | – gradnja gozdnih prometnic; – posegi, ki so izvedeni na osnovi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov; – opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); – krčitev gozdov v kmetijske namene do površine 0,5 ha, ampak samo s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije in če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 hektarja ter če taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s z zakonom opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom; – ureditve za potrebe lova; – sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic brez možnosti nadaljnjih širitev ali izkoriščanja; – sanacije odlagališč; – urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve; – paša v gozdu v skladu z gozdnogojitvenimi načrti. |
Največja višina | V skladu s funkcionalnimi in tehnološkimi zahtevami. |
Stopnja varstva pred hrupom | III. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | II. stopnja |
Drugi pogoji | – Za posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije; – rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini se praviloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča so minimalno opremljena: klop, oznake do posameznih atraktivnost, informativne table itd.; – ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi; – bazne postaje mobilne telefonije je dopustno postaviti na gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena raba zemljišč in na podlagi soglasja pristojnih služb z gozdarstva. |
3.2.14. Celinske vode – VC
(1) Območja podrobnejše namenske rabe prostora »VC – celinske vode« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | VC – Celinske vode |
Osnovne dejavnosti | Dejavnosti s področja rabe voda, rekreacijske dejavnosti. |
Spremljajoče dejavnosti | Ribištvo. |
Izključujoče dejavnost | Bivanje, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, trgovina, obrtništvo, gostinstvo, storitve in poslovne dejavnosti, javna uprava, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti. |
Dopustni posegi in dopustne vrste objektov | – posegi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; – posegi, ki se nanašajo na ohranjanje narave; – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode); – gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; – gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
Drugi pogoji | – Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih je treba načrtovati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave; – regulirane vodotoke se renaturira, kjerkoli je to možno; – pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Investitor zagotovi ustrezen prehod za ribe, če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku. |
Stopnja varstva pred hrupom | III. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | II. stopnja |
Merila in pogoji za oblikovanje | Ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
3.2.15. Območja mineralnih surovin – L
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »L – območja mineralnih surovin« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | LN – Površine nadzemnega pridobivalnega prostora | LP – Površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo |
Osnovne dejavnosti | Pridobivanje kamnin. | Oskrba z geotermalno energijo. |
Spremljajoče dejavnosti | Predelovalne dejavnosti, storitve, poslovne dejavnosti. | Spremljajoče dejavnosti niso dopustne. |
Izključujoče dejavnost | Bivanje, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, obrtništvo, gostinstvo, javna uprava, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti. | Bivanje, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, predelovalne dejavnosti, trgovina, obrtništvo, gostinstvo, javna uprava, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti. |
Dopustni posegi in dopustne vrste objektov | 12203 – Druge poslovne stavbe; 12510 – Industrijske stavbe; 12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča; 23010 – Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin; – izkoriščanje mineralnih surovin, – sanacija kamnolomov. | |
Največja višina | V skladu s tehnološkimi zahtevami. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe oziroma tvorijo nize. |
Stopnja varstva pred hrupom | IV. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | II. stopnja |
Dodatni pogoji | |
3.2.16. Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – N
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | N – Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
Osnovne dejavnosti | Kmetijstvo, dejavnosti javne uprave, obrambe, civilne zaščite, zdravstva in socialnega varstva. |
Spremljajoče dejavnosti | Spremljajoče dejavnosti niso dopustne. |
Izključujoče dejavnost | Stalno bivanje, rudarstvo. |
Dopustni posegi in dopustne vrste objektov | 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega samo stavbe, ki niso stavbe namenjene bivanju; ter pomožne stavbe v skladu s Prilogo 1; Pogojno dopustni objekti: V primeru naravnih ali drugih nesreč so dopustne tudi gradnje stavb za začasno nastanitev prebivalstva ter drugih spremljajočih stavb in objektov. |
Največja višina | V skladu s funkcionalnimi in tehnološkimi zahtevami. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe oziroma tvorijo nize. |
Stopnja varstva pred hrupom | IV. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | I. stopnja |
Dodatni pogoji | Stavbe so izvedene tako, da se jih lahko demontira. |
3.2.17. Območja za potrebe obrambe zunaj naselij – f
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Podrobnejša namenska raba prostora | f – Območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
Osnovna dejavnost | Obramba |
Spremljajoče dejavnosti | Spremljajoče dejavnosti niso dopustne. |
Izključujoče dejavnost | Vse dejavnosti razen dejavnosti obrambe |
Dopustni posegi in dopustne vrste objektov | Na območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo s področja graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) in druge ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov in ne glede na zahtevnost. |
Največja višina | V skladu s funkcionalnimi in tehnološkimi zahtevami. |
Razmestitev stavb | Stavbe so samostoječe oziroma tvorijo nize. |
Stopnja varstva pred hrupom | IV. stopnja |
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem | II. stopnja |
Dodatni pogoji | – Ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi; – pri načrtovanju infrastrukture za potrebe obrambnih dejavnosti se posebna pozornost nameni ustrezni prostorski umestitvi ter zmanjšanju vplivov in potrebnih varnostnih odmikov od pomembnejše kulturne dediščine, naravne dediščine in stanovanjskih območij. |
3.2.18. Podrobni prostorsko izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN)
Na območjih, za katera je predpisana izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so dopustne naslednje vrste posegov:
– vzdrževalna dela ali rekonstrukcije obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov ali delov objektov, ki so na podlagi tega odloka dopustne glede na območje podrobnejše namenske rabe prostora,
– odstranitev objektov, če le-to ni prepovedano z drugimi določbami OPN,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na funkcionalnem zemljišču obstoječih objektov, v skladu s Prilogo 1 ter splošnimi izvedbenimi pogoji glede oblikovanja objektov v tem odloku,
– novogradnje na funkcionalnem zemljišču obstoječih objektov, v kolikor ne posegajo izven osnovne gradbene parcele in ne spreminjajo namembnosti osnovnega objekta,
– gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture.
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za občinski podrobni prostorski načrt se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Izdelane so tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za občinski podrobni prostorski načrt se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3.2.19. Usmeritve za načrtovanje na območjih manjših celostnih ureditev
(1) Na območjih, na katerih je možno zgraditi od tri do deset eno– oziroma dvostanovanjskih stavb, na območjih, na katerih je možno zgraditi dve, tri ali štiri počitniške hišice, in na večjih prostih površinah, ki niso zajete v poglavju III 3.4. Usmeritve za pripravo OPPN, je gradnja stavb možna le na komunalno opremljenih stavnih zemljiščih.
(2) Večja prosta površina iz prejšnjega odstavka je nepozidano območje, ki omogoča umestitev ene ali več stavb z več kot 1.000 m2 bruto tlorisne površine in katerih dejavnost je skladna z osnovnimi in spremljajočimi dejavnostmi na območju podrobnejše namenske rabe prostora.
(3) Gradnja objektov je dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavnih zemljiščih v primerih:
– da gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne potrebujejo komunalne oskrbe,
– da se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali
– da investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme.
3.3. Posebni prostorsko izvedbeni pogoji
Za območja, ki s splošnimi in podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji niso zadovoljivo pokrita, veljajo še posebni PIP. Kadar določila posebnih PIP niso usklajena s splošnimi in podrobnimi PIP, veljajo določila posebnih prostorsko izvedbenih pogojev.
(prostorsko izvedbeni pogoji na podlagi poselitvene identitete)
(1) Za enote urejanja prostora na območju mesta Slovenj Gradec veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji:
SG-01 | Center: CU |
| (1) V enoti urejanja prostora je dopustna tudi gradnja enostanovanjskih stavb (11100) in dvostanovanjskih stavb (11210). (2) Ob desnem bregu Suhodolnice je na mestu obstoječega parkirišča pod Rotenturmom dopustno postaviti garažno stavbo z največ 1 nadzemno etažo. (3) Na križišču Pohorske ceste in Meškove ulice je dopustna gradnja podzemne garažne stavbe, na stropu katere je možno urediti park oziroma katere projekt mora dopuščati tudi njeno kasnejšo nadzidavo v poslovno stavbo. (4) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. |
SG-04 | Bolnišnica: CD |
| (1) Na severnem vogalu območja na mestu obstoječega parkirišča je dopustno postaviti garažno stavbo. (2) Ob vzhodnem robu območja je ob zbirni mestni cesti LZ 378032 (Iršičeva ulica) na mestu obstoječega parkirišča dopustno postaviti tudi garažno stavbo. (3) Faktor zelenih površin v enoti urejanja prostora znaša minimalno 0,3. (4) Največja dopustna etažnost stavb znaša P+4. Stavbe so lahko podkletene. (5) Dopustna je tudi gradnja elektrarn in drugi energetskih objektov (23020). (6) V enoti urejanja prostora velja II. stopnja varstva pred hrupom. |
SG-15 | Stanovanjska soseska S8: SS |
| (1) Novogradnja nestanovanjskih stavb razen garažne stavbe ni dovoljena. (2) Garažno stavbo je dopustno postaviti na južnem vogalu enote urejanja prostora na mestu obstoječega parkirišča. (3) Faktor zelenih površin velja za celotno enoto urejanja prostora in ne posamezno gradbeno parcelo. (4) Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih stavnih zemljiščih razen v primerih, če gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne potrebujejo komunalne oskrbe, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali če investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. |
SG-19 | Celjska: SS |
| Ob vzhodnem robu enote urejanja prostora je ob zbirni mestni cesti 378032 (Iršičeva ulica) na mestu obstoječega parkirišča dopustno postaviti tudi garažno stavbo. |
SG-31 | Center urbanih športov: CU |
| (1) Dopustne dejavnosti so gostinstvo, storitve, izobraževanje, zdravstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. (2) Dopustni objekti so: 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice; 12650 – Stavbe za šport; 21 – Objekti prometne infrastrukture; 22 – Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 24110 – Športna igrišča; 24121 – Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami, od tega samo oprema za plaže; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. Nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 1. (3) Dopustni so tudi naslednji nezahtevni in enostavni objekti: – pomoli površine do vključno 20 m2; – športna igrišča na prostem površine do vključno 10.000 m2; – vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje. (4) Obstoječi protihrupni nasip je dopustno razširiti proti jugu in proti severu vzdolž državne ceste G1-4. (5) Za zagotavljanje vodnega programa oziroma njegovo napajanje se lahko zajema tudi voda reke Mislinje. (6) V severni del enote urejanja prostora se umesti urbani park s spremljajočo infrastrukturo. V osrednje območje EUP se umesti bazenski kompleks s ploščadjo, barom, igriščem in spremljajočo infrastrukturo. V južni del EUP se umesti biološki bazen s spremljajočo infrastrukturo. (7) V kolikor je izkazan interes po drugačnih prostorskih ureditvah, je treba za obravnavano območje izvesti natečaj ali izdelati občinski podrobni prostorski načrt. |
SG-33 | Nama: CD |
| (1) Dopustna je tudi dejavnost vzdrževanja in popravil motornih vozil. (2) Dopustna je tudi gradnja industrijskih stavb, od tega samo montažnih hal, avtomehaničnih in podobnih delavnic. |
SG-36, SG-58, SG-77, SG-97, SG-132, SG-133 | Homšnica, Mislinja in Suhodolnica: VC |
| (1) Na vodotokih Homšnice, Suhodolnice in Mislinje se ohranja in mestoma širi območje ob vodotoku, dele vodotoka se sonaravno uredi. (2) Vodotoke se naveže na rekreacijske in parkovne površine, mestoma se omogoči dostop do vode ter uredi prostor za sedenje in zadrževanje. (3) Vodotoke se tudi ozeleni z robno zasaditvijo ter dinamiziranjem vode. |
SG-64 | Celjska – Stara komunala: CU |
| (1) Na zahodni polovici območja SG-64 se postavijo trije stolpiči, v katerih se lahko v nadstropjih izvaja bivanje, v pritličjih pa vse centralne dejavnosti vključno z bivanjem. Zahodna stolpiča imata najvišjo etažnost P+4, vzhodni stolpič ima najvišjo etažnost P+3. Bruto tlorisna površina nadstropja stolpiča ne sme presegati 330 m2. Vsi stolpiči imajo lahko v pritličju izzidke, ki pa ne smejo presegati 90 % površine nadstropja stolpiča. Vsi stolpiči imajo enako orientacijo kot obstoječi stolpiči zahodno od Iršičeve ceste. Kot alternativa varianti izgradnji treh stolpičev se lahko centralna stavba stare komunale ohrani in nadzida z dodatnimi etažami. Tudi v tem primeru je najvišja skupna etažnost P+4. Vse stavbe so lahko podkletene. Na severozahodno stran železniške postaje se lahko postavi dvoetažno stavbo, ki je enako orientirana kot železniška postaja. Dejavnost v stavbi je lahko centralna. Glavno poslopje železniške postaje se ohrani in vzdržuje. V njem so lahko odvijajo centralne dejavnosti. V skladu s pogoji varstva kulturne dediščine se lahko rekonstruira nadstrešek na severovzhodnem delu te stavbe. Na jugovzhodno stran železniške postaje se lahko umesti pritlično stavbo, ki je enako orientirana kot železniška postaja. Dimenzije stranic te stavbe ne smejo presegati dimenzij stranic obstoječe železniške postaje. Dejavnost v stavbi je lahko centralna. Stavba se lahko stika z železniško postajo. Na ploščad na severni strani železniške postaje se lahko postavi spomenik večjih dimenzij, ki spominja na železniško preteklost obravnavanega območja. (2) Strehe na vseh novogradnjah so ravne. (3) Letni vrtovi so dovoljeni na ploščadih pred stavbami, vendar ohranjajo prosti profil za prehod pešcev. (4) V kolikor je izkazan interes po drugačnih prostorskih ureditvah, je treba za obravnavano območje izdelati občinski podrobni prostorski načrt. |
SG-70 | Stanovanjsko naselje: SS |
| Enoti kulturne dediščine "Kraljevi kozolec" (EŠD 27923) na jugozahodni strani naselja se na parc. št. 858/1 in 858/2, obe k.o. 853-Šmartno pri Slovenj Gradcu določi območje varovanja v obliki urejene zelene površine. |
SG-78 | Celjska cesta: PC |
| (1) Celjska cesta se oblikuje kot boulevard oziroma kot programsko bogato opremljena mestna cesta: – tipični profil Celjske ceste je sestavljen iz: hodnika za pešce, kolesarske steze, stranskega ločilnega pasu z drevoredom, dveh voznih pasov s pasom za vzdolžno parkiranje, stranskega ločilnega pasu z drevoredom, kolesarske steze in hodnika za pešce; – vsa obstoječa drevesa se načeloma ohranijo. Obstoječi drevoredi se ohranijo in podaljšajo, kjerkoli profil ceste to omogoča; – obcestni prostor je oblikovan s tipiziranimi in podrobneje oblikovanimi elementi boulevarda: urbano opremo, stebri javne razsvetljave, posodami in koriti za cvetlice, izdatnimi in podrobneje oblikovanimi zelenicami oziroma drevoredi. (2) Tehnične zahteve pri oblikovanju ceste in obcestnega prostora so: – od križišča z mestno cesto 378361 (Kajuhova ulica) do jugovzhodne meje enote urejanja prostora so v območju križišč dopustni dodatni levi zavijalni pasovi; – križišči z zbirnima mestnima cestama 378032 in 378041 (Iršičeva in Ronkova ulica) se uredita kot krožišči; – po vsej dolžini ceste, razen v območju križišč, krožišč in prehodov za pešce, se lahko vozišče razširi s pasovi za vzdolžno parkiranje ob vozišču; – potek cestne osi se lahko na novo določi, v kolikor to omogoča širina obstoječega cestnega sveta; – kolesarske steze potekajo obojestransko v neposredni bližini celotne Celjske ceste. Širina kolesarskih stez je praviloma 2 m. V primerih, ko za kolesarsko stezo ni dovolj prostora je izjemoma dopustna kolesarska steza širine 1,5 m; – vodenje kolesarjev preko križišč in krožišč poteka na neposreden način; – hodniki za pešce potekajo obojestransko ob Celjski cesti. Širina hodnika za pešce ne sme biti manjša od 2 m; – niveleta kolesarske steze oziroma površina za pešce in kolesarje poteka enakomerno tudi preko individualnih cestnih priključkov (uvozov na posamezna zemljišča); – cestni prehodi za kolesarje in pešce se z višin pločnikov na višino vozišča oblikujejo s klančino z nagibom do 12,0 %. (3) Celostna ureditev enote urejanja prostora je možna po izgradnji Tretje razvojne osi ali vsaj južne obvoznice. (4) V kolikor je izkazan interes po drugačnih prostorskih ureditvah, je treba za obravnavano območje izdelati občinski podrobni prostorski načrt. |
SG-85 | Nova oprema: CU |
| (1) Dopustne dejavnosti so bivanje, gostinstvo, storitve, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. (2) Dopustni objekti so: 11100 – Enostanovanjske stavbe; 21 – Objekti prometne infrastrukture; 22 – Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 24110 – Športna igrišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. Nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 1. (3) Dopustni so tudi naslednji nezahtevni in enostavni objekti: – športna igrišča na prostem površine do vključno 10000 m2. (4) Na severnem delu enote urejanja prostora je dopustna gradnja štirih enostanovanjskih stavb s spremljajočo infrastrukturo. Stavbe imajo pravokoten tloris dimenzij največ 12,0 m x 10,0 m, njihova nadzemna etažnost ne sme presegati P+M. Morebitne kleti so v celoti vkopane. Daljše stranice stavb so vzporedne severni fasadi kompleksa tovarniških stavb Nove opreme. Strehe stavb so dvokapnice naklonov od 35° do 45°, slemena stavb so vzporedna z daljšo stranico stavb. Dopustna je izvedba čopov in frčad. Kritine so v opečni ali v temni barvi. Fasade stavb so v beli barvi oziroma v pastelnih, zemeljskih barvnih tonih, dopustna je tudi uporaba naravnih materialov. Ob vsaki stavbi se lahko uredi ploščad, ki se lahko delno pokrije z nadstreškom velikosti do 20 m2. Faktor zelenih površin znaša vsaj 0,3. Dovozi in dostopi do gradbenih parcel se uredijo preko ceste, ki poteka na južni strani območja s predvidenimi enostanovanjskimi stavbami. (5) Južno od javne poti, ki omogoča dostope do enodružinskih hiš in severno od obstoječega kompleksa tovarniških stavb je dopustna izvedba trga, športnega igrišča in parka s spremljajočo infrastrukturo. (6) V kolikor je izkazan interes po drugačnih prostorskih ureditvah, je treba za obravnavano območje izdelati občinski podrobni prostorski načrt. |
SG-91 | Homški park: CU |
| (1) V osrednji in južni del enote urejanja prostora se umesti mestni park z otroškim igriščem in spremljajočo infrastrukturo. (2) Na severovzhodnem in jugovzhodnem robu Homškega parka je dopustno postaviti štiri večstanovanjske stavbe (11220), stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (11301), stavbe javne uprave (12201) ali druge poslovne stavbe (12203). Nove stavbe ležijo v podaljšku obstoječih stavb v stanovanjski soseski S8 (stanovanjska soseska S8 se nahaja v enoti urejanja prostora SG-15) in so enako oddaljene od cestišča državne ceste R1-227 Kotlje–Slovenj Gradec (Celjska cesta). Dimenzije tlorisnega gabarita stavb so največ 30 m x 15 m in višine največ P+3. Stavbe imajo ravne strehe in so lahko podkletene. (3) Dopustna je tudi gradnja lokalnih cest in javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest (21120), cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov (22), Športnih igrišč (24110), drugih gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas (24110), drugih gradbenih inženirskih objektov, ki niso uvrščeni drugje (24205) ter enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Prilogo 1. |
| (4) V obstoječih stavbah se lahko odvijajo le dejavnosti, ki so dopustne na območjih podrobnejše namenske rabe prostora CU. (5) V kolikor obstoječa transformatorska postaja ne opravlja svoje osnovne funkcije, se jo lahko po rekonstrukciji vključi v parkovni program (kot npr. stolp s toboganom na otroškem igrišču). (6) Za nabor programskih vsebin in oblikovanje zelenih površin parka se lahko pripravi delavnica za potencialne uporabnike, katere pobudnik oziroma organizator je Mestna občina Slovenj Gradec. Na delavnicah se predstavi možnosti umestitve otroških igrišč, zunanjih fitnes naprav prilagojenih tudi za uporabo starejših oseb, stojala za popravilo koles, skupnostnih vrtov z visokimi gredami in podobno. Po opredeljeni programski zasnovi parka se lahko z natečajem pridobi oblikovne rešitve. (7) Na ploščadih med morebitno ohranjenimi obstoječimi stavbami ob Celjski cesti so dovoljeni letni vrtovi. (8) V kolikor je izkazan interes po drugačnih prostorskih ureditvah, je treba za obravnavano območje izdelati občinski podrobni prostorski načrt. |
SG-94 | Srednješolski center: CU |
| (1) V enoti urejanja prostora sta osnovni dejavnosti izobraževanje in rekreacijska dejavnost, spremljajoči dejavnosti pa sta trgovina in dejavnost strežbe jedi in pijač. Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb razen stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (12630), stavb za šport (12650), drugih stavb, ki niso uvrščene drugje (12740): od tega samo nadstrešnic, zaklonišč in pomožnih stavb ter enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Prilogo 1, ni dovoljena. Vse obstoječe stavbe se odstrani. (2) Šolska stavba brez telovadnice je umeščena med potok Homšnico in obstoječo stavbo L oblike ob državni cesti R1-227 Kotlje–Slovenj Gradec (Celjska cesta). Stavba je sestavljena iz dveh razmaknjenih traktov nadzemne etažnosti P+3, ki sta v večini dolžine stavbe med sabo povezana. Severovzhodni trakt sledi geometriji Celjske ceste, jugozahodni pa potoku Homšnica. Streha na stavbi je ravna. Jugozahodno od Homšnice je v brežino postavljena telovadnica, ki sledi geometriji obstoječe šolske stavbe na Koroški ulici 11. Streha telovadnice je ravna in ozelenjena, višinska kota njene atike ne odstopa več kot 1,5 m od kote zaključnega poda v pritličju obstoječe šolske stavbe na Koroški ulici 11. Med obstoječo šolsko stavbo in telovadnico in med telovadnico in novimi šolskimi stavbami poteka povezovalni hodnik, ki je vsaj za višino ene etaže dvignjen nad koto zemljišča med novo šolsko stavbo in novo telovadnico. Stavbe so lahko podkletene. Preko Homšnice je dopustno postaviti brvi in podobne ureditve za prečkanje potoka, ob potoku pa je dopustna gradnja poti za pešce in kolesarje. Na območju se vzpostavi ploščad oziroma cona za pešce, kot podaljšek mestne ceste 378241 (Gosposvetska cesta). |
SG-112 | Petrol Spar: CU |
| Dopustna je tudi gradnja avtopralnic in avtomehaničnih delavnic. |
ST-01 | Stari trg: CU |
| Dopustna je tudi gradnja enostanovanjskih stavb (11100) in dvostanovanjskih stavb (11210). |
ST-02 | Cerkev Sv. Pankracija v Starem trgu: BT |
| Legalizacija obstoječih objektov ni mogoča. Gradnja objektov in infrastrukture je dopustna le, v kolikor gre za potrebe turistične predstavitve kulturnega spomenika in dediščine (novogradnje, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih stavb). Srednjeročno je predvidena prestavitev objektov kmetije na drugo lokacijo. |
(2) Za enote urejanja prostora v naseljih izven območja mesta Slovenj Gradec veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji:
DO-01 | Dobravska vas: SK |
| Na parcelah številka 18, 19, 203, 204, 217/1, *84 in *133, vse katastrske občine 861 je dovoljena le gradnja kmetijskih objektov ali obnova obstoječih stavb. |
DO-15 | Konjeniški center: ZS |
| Dopustni so tudi naslednji objekti: 12712 – Stavbe za rejo živali; 12714 – Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. |
PO-11 | Podgorje – Srednja vas: CU |
| Dopustna je tudi gradnja enostanovanjskih stavb (11100), v kolikor gre za dozidave, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih objektov. |
PO-12 | Podgorje – Srednja vas: CU |
| Dopustna je tudi gradnja enostanovanjskih stavb (11100) in dvostanovanjskih stavb (11210), v kolikor se bo v njih odvijala tudi poslovna dejavnost. |
PO-44 | Zavodje: SK |
| Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih stavnih zemljiščih razen v primerih: da gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne potrebujejo komunalne oskrbe; da se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali da investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. |
ŠK-01 | Šmiklavž: CU |
| (1) Dopustna je tudi gradnja enostanovanjskih stavb (11100), v kolikor gre za dozidave, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih stavb; ter gradnja pokopaliških stavb (12722). (2) Zaradi ohranjanja arhitekturne identitete gradnja stanovanjskih stavb, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša, vrstna hiša itd.) ni dovoljena. |
ŠK-02 | Šmiklavž: SS |
| Zaradi ohranjanja arhitekturne identitete gradnja stanovanjskih stavb, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša, vrstna hiša itd.) ni dovoljena. |
ŠM-06 | Šmartno: CU |
| Dopustna je tudi gradnja enostanovanjskih stavb (11100) in dvostanovanjskih stavb (11210). |
ŠM-13 | Strelišče Dobrava: ZS |
| (1) Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih stavnih zemljiščih razen v primerih: da gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne potrebujejo komunalne oskrbe; da se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali da investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. (2) Dopustna je tudi gradnja stavb za šport. |
ŠM-20 | Rekreacija Podhomec: ZS |
| (1) Predvidena je izgradnja dveh mokrih zadrževalnikov, ki se lahko uporabljajo tudi v rekreacijske namene in/ali za potrebe namakanja. (2) Po ureditvi zadrževalnikov je na območju podrobnejše namenske rabe prostora ZS dopustna tudi gradnja servisnega objekta – servis in izposoja opreme, čolnarna. |
ŠM-21 | Cerkev Sv. Marije na Homcu: CU |
| Dopustna je tudi gradnja enostanovanjskih stavb (11100), v kolikor gre za objekt župnišča. |
VO-01 | Vodriž: CU |
| Dopustna je tudi gradnja enostanovanjskih stavb (11100), v kolikor gre za dozidave, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih objektov. |
VR-01 | Vrhe: CU |
| Dopustna je tudi gradnja enostanovanjskih stavb (11100), v kolikor gre za dozidave, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih objektov. |
ZR-01 | Zgornji Razbor: CU |
| (1) Dopustna je tudi gradnja pokopaliških stavb (12722). (2) Zaradi ohranjanja arhitekturne identitete gradnja stanovanjskih stavb, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša, vrstna hiša itd.) ni dovoljena. |
ZR-02 | Zgornji Razbor: SK |
| Zaradi ohranjanja arhitekturne identitete gradnja stanovanjskih stavb, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša, vrstna hiša itd.) ni dovoljena. |
(3) Za enote urejanja prostora na območjih za turizem veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji:
DO-11 | Trajnostni turistično doživljajski park Jenina: BT |
| (1) V enoti urejanja prostora je dopustna ureditev parkirišča, ki je namenjeno obiskovalcem enot urejanja prostora DO-03. (2) Parkirišča so lahko urejena v več skupinah, da se ohrani čim več dreves. |
GM-04 | Dežela škratov: ZS |
| (1) Na območju Dežele škratov je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja poskrbeti za ustrezen vodni vir oziroma pridobiti vodno dovoljenje za koriščenje pitne vode iz zasebnih vrtin. V primeru neizvedljivosti priklopa (oziroma ni možno pridobiti vodnega dovoljenja) na zasebno zajetje (vrtino) na območju Dežele škratov mora investitor na lastne stroške poskrbeti za priklop na javni vodovod. (2) V nestanovanjskih objektih ter objektih, namenjenih turistični dejavnosti, se uporabljajo sistemi za varčno ravnanje s pitno vodo. (3) Treba je pridobiti in v fazi priprave gradbene dokumentacije upoštevati geomehansko poročilo. |
LE-05 | cerkev Sv. Jurija: CD |
| (1) Za vsak poseg v enoti urejanja prostora je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varovanje kulturne dediščine. (2) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje trgovskih stavb (12301), od tega samo samostojne prodajalne bruto tlorisne površine do 20 m2; obrednih stavb (12721), gradbenih inženirskih objektov ter enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Prilogo 1. (3) Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih stavnih zemljiščih razen v primerih: da gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne potrebujejo komunalne oskrbe; da se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali da investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. |
LE-15 | TN Kaštivnik: BT |
| (1) Morebitne podporne zidove se zakrije v živo krajinsko ureditev. (2) Novogradnje prevzemajo obliko ter vertikalne in horizontalne gabarite obstoječe gradbene strukture. (3) Dopustna je gradnja počitniških hišic, drugih stavb, ki niso uvrščene drugje (12740), od tega samo pomožnih stavb, lokalnih cest in javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest (21120), cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov (22), Športnih igrišč (24110), drugih gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas (24110), drugih gradbenih inženirskih objektov, ki niso uvrščeni drugje (24205) ter enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Prilogo 1. (4) Gradnja na parceli št. 846-1418/28 ni dovoljena, razen za potrebe gospodarske javne infrastrukture. (5) Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih stavnih zemljiščih razen v primerih: da gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne potrebujejo komunalne oskrbe; da se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali da investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. |
LE-16 | Glamping Resorts Jevšnik: ZS, BT |
| (1) Oblikovanje objektov se v funkcionalnem in oblikovnem smislu podreja trajnostnim načelom. (2) Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja stavb za kratkotrajno nastanitev v obliki glamping šotorov. (3) Na površinah za turizem (BT) se postavi glavna gostinska stavba, v kateri so lahko umeščene tudi podporne dejavnosti, npr.: prodaja, izposoja in servis športne opreme. (4) Etažnost stavb na površinah za turizem ne sme presegati P+M. Stavbe so lahko podkletene. |
LE-22 | Partizanka: BT |
| (1) Novogradnje morajo z obstoječimi stavbami tvoriti enoten kompleks. (2) Gradnja na parceli št. 846-1418/28 ni dovoljena, razen za potrebe gospodarske javne infrastrukture. (3) Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih razen v primerih: da gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne potrebujejo komunalne oskrbe; da se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali da investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. |
VR-05 | PN Polonca: SP |
| (1) Dopustna je tudi gradnja enostanovanjskih stavb in nestanovanjskih kmetijskih stavb. (2) Dopustne so tudi legalizacije objektov, če so ti zavedeni v namenski rabi, ki jo določa ta odlok. (3) Parkirišče k objektu je dopustno le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih za poseg v prostor opredeljena kot zemljišča, ki pripadajo obstoječemu objektu. (4) Pri posegih v prostor, ki imajo značaj gradnje, se poudarjeno upoštevajo posebnosti, značilne za arhitekturno krajino, glede velikosti in oblikovanja objektov morajo nove stavbe slediti avtohtonim vzorcem: Tlorisni gabarit objektov je določen s podolgovatim tlorisom v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Zidovi so lahko zidani in ometani, v čim večji meri pa naj jih dopolnjuje lesena konstrukcija zidov vključno z zatrepi, stropa in strehe. Strehe so simetrične dvokapnice naklona vsaj 45 stopinj, lahko z delnimi čopi, kritina temna (siva), napušči široki. Barve so naravnih odtenkov, zidovi v apnenem beležu ali peščenih barvah ometov, leseni deli od sive do temno rjave barve. (5) Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih stavnih zemljiščih razen v primerih: da gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne potrebujejo komunalne oskrbe; da se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali da investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. |
(4) Za enote urejanja prostora v odprtem prostoru veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji:
GM-05 | Leseni razgledni stolp Rahtel: A |
| Konstrukcija razglednega stolpa ne sme biti betonska, po svoji pojavnosti pa naj predstavlja kvalitetno prostorsko dominanto. |
LE-17 | Območje civilne zaščite: N, K1 |
| Enota urejanja prostora ostaja v kmetijski primarni rabi. Po potrebi se površina enote urejanja prostora uporablja kot učni center oziroma poligon civilne zaščite ali začasno šotorišče. |
OM-01 do vključno OM-338 | Odprti prostor dolinskega dna rek Mislinja in Suhodolnica |
| Gradnja baznih postaj ni dovoljena na nobeni enoti urejanja prostora v prostorski enoti OM. |
OM-119 | Rekreacijska cona Krevh: ZS, K1 |
| (1) Na območju podrobnejše namenske rabe prostora ZS je dopustna tudi gradnja stavb, ki so uvrščene med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte. (2) Največja dopustna bruto tlorisna površina posameznih stavb v enoti urejanja prostora znaša 20 m2. Omenjena omejitev velja tudi za stavbe, uvrščene med nezahtevne in enostavne objekte. |
OM-139 | Mizarstvo Pajenk: IG |
| Pri obratovanju obrti (mizarstva) v enoti urejanja prostora je treba upoštevati vse omejitve glede varovanja narave in varovanja zdravja, vključno z varstvom pred hrupom. |
OM-338 | Severni osrednji del enote urejanja prostora |
| (1) Na območju od roba pozidanega dela mesta v smeri proti Dobrovskemu gozdu je dopustna tudi osnovna dejavnost rekreacije. (2) Dopustni so tudi naslednji objekti: 24110 – Športna igrišča; 24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. (3) Dopustni so tudi nezahtevni in enostavni objekti: pomožni objekti v javni rabi, kolesarske poti, pešpoti in podobne poti. |
OP-172 | Kmetija Kavdik: A |
| Po izgradnji novih objektov v okviru stavbnega zemljišča je treba odstraniti stare objekte in zemljišče pod njimi usposobiti za kmetijski namen. |
OP-329 | Žaga Bricman: A |
| Pri obratovanju obrti (žage) v enoti urejanja prostora je treba upoštevati vse omejitve glede varovanja narave in varovanja zdravja, vključno z varstvom pred hrupom. |
PO-45 | Območje civilne zaščite: K1 |
| Enota urejanja prostora ostaja v kmetijski primarni rabi. Ob morebitni potrebi je dopustna ureditev začasnega šotorišča. |
ZR-03 | Zgornji Razbor: SP |
| (1) Dostop do nepozidanih stavbnih zemljišč se zagotovi po severnem robu enote urejanja prostora. (2) Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih stavnih zemljiščih razen v primerih: da gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne potrebujejo komunalne oskrbe; da se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali da investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. |
138. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji na območjih varstva narave)
Za enote urejanja prostora na območjih varstva narave veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji (enote urejanja prostora so razvrščene v Prilogi 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN):
OK-78, OK-129, OK-133, OK-149, OK-164, OK-249, OK-321, OK-505, OK-509 območja ažuriranj |
| Na območjih je potrebno preveriti prisotnost varovanih habitatnih tipov ter s študijo oceniti vplive posegov. V primeru prisotnosti kvalifikacijskih habitatnih tipov je potrebno prilagoditi območje zazidljivosti. |
LE-01, LE-04 | Barbarski potok (Legen, Brezova vas) |
| V vodotok in priobalno zemljišče Barbarskega potoka se ne posega, gradnja v 5-metrskem pasu ni mogoča. Ohranja ali sanira se naravna struga vodotoka in brežin ter obrežno vegetacijo, odstranjuje se lahko le dele, ki ovirajo pretočnost. Nelegalne objekte ob vodotoku se odstrani. Odpadna in komunalna voda se brez predhodnega čiščenja na čistilnih napravah ne speljuje v vodotok. |
LE-03, LE-21 | Barbarski potok |
| Ohranja se neutrjeno strugo in brežine Barbarskega potoka, hidrološki režim in sklenjeno obrežno lesno vegetacijo. V vodotok in priobalno zemljišče vodotoka se ne posega, lahko pa se sanira naravno strugo vodotoka in brežin ter obrežno vegetacijo. Odstranjuje se lahko le dele, ki ovirajo pretočnost. Gradnja v 5-metrskem pasu ni mogoča. Nelegalne objekte ob vodotoku se odstrani. Odpadna in komunalna voda se brez predhodnega čiščenja na čistilnih napravah ne speljuje v vodotok. |
PA-04, TR-01 | Trobeljščica (Troblje, Pameče) |
| V vodotok in priobalno zemljišče Trobeljščice se ne posega, gradnja v 5-metrskem pasu ni mogoča. Ohranja ali sanira se naravna struga vodotoka in brežin ter obrežno vegetacijo, odstranjuje se lahko le dele, ki ovirajo pretočnost. Nelegalne objekte ob vodotoku se odstrani. Odpadna in komunalna voda se brez predhodnega čiščenja na čistilnih napravah ne speljuje v vodotok. |
SE-03, VR-07 | Selčnica |
| Ohranja se neutrjeno strugo in brežine Selčnice, hidrološki režim in sklenjeno obrežno lesno vegetacijo. V vodotok in priobalno zemljišče vodotoka se ne posega, lahko pa se sanira naravno strugo vodotoka in brežin ter obrežno vegetacijo. Odstranjuje se lahko le dele, ki ovirajo pretočnost. |
VO-01 | Jenina (Vodriž) |
| V vodotok in priobalno zemljišče Jenine se ne posega, gradnja v 5-metrskem pasu ni mogoča. Ohranja ali sanira se naravna struga vodotoka in brežin ter obrežno vegetacijo, odstranjuje se lahko le dele, ki ovirajo pretočnost. Nelegalne objekte ob vodotoku se odstrani. Odpadna in komunalna voda se brez predhodnega čiščenja na čistilnih napravah ne speljuje v vodotok. |
ST-02 | Grajski grič za cerkvijo Sv. Pankracija |
| Vsi morebitni objekti in poti se načrtujejo izven rastnega prostora lokalne drevesne naravne vrednote NV-6875 Grajski grič – lipi na parc. št. 153 k.o. 849-Stari trg. V rastni prostor drevesa (širina krošnje) se ne posega (parkiranje vozil, deponiranje materiala, prekopavanje, teptanje …). |
OM-01 | križišče ceste skozi Turiško vas z glavno cesto Velenje–Slovenj Gradec |
| Vsi morebitni objekti in poti se načrtujejo izven rastnega prostora lokalne drevesne naravne vrednote NV-6829 Telečnikova lipa na parc. št. 918/1 k.o. 861-Dobrava. V rastni prostor drevesa (širina krošnje) se ne posega (parkiranje vozil, deponiranje materiala, prekopavanje, teptanje …). |
OM-139 | Mizarstvo Pajenk |
| Zagotovi se potrebna sonaravna sanacija odseka struge in zveznost vodnega toka, hkrati pa izvedejo ukrepi za preprečitev možnih vplivov izvajane dejavnosti na habitat kvalifikacijskih vrst (npr. izlitje, spiranje zemljišč, onesnaženje ipd.). |
OK-57 | kmetija Rošer |
| Vsi morebitni objekti in poti se načrtujejo izven rastnega prostora lokalne drevesne naravne vrednote. V rastni prostor drevesa (širina krošnje) se ne posega (parkiranje vozil, deponiranje materiala, prekopavanje, teptanje …). |
OK-87 | kmetija Rošer |
| Vsi morebitni objekti in poti se načrtujejo izven rastnega prostora lokalne drevesne naravne vrednote NV-6864 Žnidarjeva lipa. V rastni prostor drevesa (širina krošnje) se ne posega (parkiranje vozil, deponiranje materiala, prekopavanje, teptanje …). |
OP-13 | kmetija Kotnik (Krevh) |
| Vsi morebitni objekti in poti se načrtujejo izven rastnega prostora lokalne drevesne naravne vrednote NV-6847 Kreuhovi lipi. V rastni prostor drevesa (širina krošnje) se ne posega (parkiranje vozil, deponiranje materiala, prekopavanje, teptanje …). |
OP-27 | kmetija Tratnik |
| Vsi morebitni objekti in poti se načrtujejo izven rastnega prostora lokalne drevesne naravne vrednote NV-6852 Tratnikova lipa. V rastni prostor drevesa (širina krošnje) se ne posega (parkiranje vozil, deponiranje materiala, prekopavanje, teptanje …). |
OP-67 | kmetija Repnik (Navršnik) |
| Vsi morebitni objekti in poti se načrtujejo izven rastnega prostora lokalne drevesne naravne vrednote NV-6856 Naveršnikova bresta, NV-6801 Navršnikova kostanja in NV-6855 Navršnikove lipe. V rastni prostor drevesa (širina krošnje) se ne posega (parkiranje vozil, deponiranje materiala, prekopavanje, teptanje …). |
OP-162 | |
| V strugo kot 5 m priobalni pas z obrežno vegetacijo se ne posega. Avtohtono obrežno lesno vegetacijo se ohranja zvezno, odstranjuje se lahko le dele, ki ovirajo pretočnost. |
OP-323 | Akumulacija Kopnik |
| (1) Pri izgradnji vodne akumulacije za potrebe zasneževanja smučišč na Kopah se upoštevajo naslednji varstveni pogoji in izvedbene usmeritve: – Posegi in vzdrževalna dela (npr. izkop, odstranitev dreves, čiščenje akumulacije) se izvedejo izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic in izven rastitvene sezone, torej v času od 1. julija do 30. oktobra. – Objekt črpališča in prostor transformatorske postaje se vgradi pod površino brežine brez dodatnih etaž. – Ob objektu se ne gradijo drugi začasni ali bivalni objekti. – V poletnem času naj bo objekt poln do stalne gladine in naj funkcionira kot sekundarni naravni vodni biotop. Brežine akumulacije se izvedejo položno (naklon vsaj 1:3, deloma 1:5), kot je predvideno v strokovnih podlagah (VGB Maribor, d.o.o., št. 2932/07-10, maj 2011). – V akumulacijo se ne vlaga živalskih vrst, npr. rib. Morebitna renaturacija notranje brežine akumulacije z zasaditvijo oziroma vlaganjem avtohtonih rastlinskih vrst se predhodno uskladi s pristojno naravovarstveno službo. – Vsi potrebni infrastrukturni vodi in cevovod se vkopljejo pod zemljo in pod obstoječo pot. – Dostopna pot lahko služi le vzdrževanju objekta in se zapre za ves promet. – Kopni deli akumulacije in dostopna pot se sanirajo v habitatni tip alpinsko oziroma subalpinsko travišče z volkom. Sanacija se izvede s travno rušo, ki se pred posegom ustrezno odstrani in deponira, dodatno pa se za razgaljene površine in ureditev okolice uporabi le lokalna travna mešanica. – Območje objekta se lahko ogradi z leseno ograjo, ki naj bo primerno dvignjena, tako da ne bo predstavljala ovire na migracijski poti dvoživk. – Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na za to urejenem odlagališču. – Območja akumulacije se ne osvetljuje. – Pogoji za ureditve in gradnje na območju te enote urejanja prostora naj se uskladijo z določili OPN Občine Ribnica na Pohorju, na teritoriju katere se nahaja vzhodna polovica območja načrtovane vodne akumulacije. |
ŠK-01 | Šmiklavž (pred cerkvijo Sv. Miklavža) |
| Vsi morebitni objekti in poti se načrtujejo izven rastnega prostora lokalne drevesne naravne vrednote NV-6822 Šmiklavž – lipa 2 na parc. št. 699/2 k.o. 860-Šmiklavž. V rastni prostor drevesa (širina krošnje) se ne posega (parkiranje vozil, deponiranje materiala, prekopavanje, teptanje …). |
VR-01 | Selčnica (Vrhe): |
| V vodotok in priobalno zemljišče Selčnice se ne posega, gradnja v 5-metrskem pasu ni mogoča. Ohranja ali sanira se naravna struga vodotoka in brežin ter obrežno vegetacijo, odstranjuje se lahko le dele, ki ovirajo pretočnost. Nelegalne objekte ob vodotoku se odstrani. Odpadna in komunalna voda se brez predhodnega čiščenja na čistilnih napravah ne speljuje v vodotok. |
139. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji na območjih varstva kulturne dediščine)
Urejanje prostora na območjih varstva kulturne dediščine upošteva določila Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec (enote urejanja prostora so razvrščene v Prilogi 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN).
(prostorsko izvedbeni pogoji na območjih varstva vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč)
Za enote urejanja prostora na območjih varstva vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji (enote urejanja prostora so razvrščene v Prilogi 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN):
OM-63 | razpršena poselitev: A |
| Na jugovzhodni strani EUP ležita na parc. št. 1211/1 k.o. 845-Pameče območji z oznako 577 Grobišče Fuks 1 in 578 Grobišče Fuks 2. Na območju je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom o vojnih grobiščih, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente oziroma izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni kršitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
OK-527, OK-529, OK-530, OK-531, OM-311, OM-312, OM-313, OM-314, OM-315, OM-316, OM-317: odprti prostor |
| Na območjih vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč z oznakami: 85 Grobišče pri Gortnarjevi kapelici, 86 Grobišče pri hiši Šmartno 143, 98 Grobišče Žančani, 224 Grobišče v drevesnici na Gmajni, 225 Grobišče v gozdu za Novo opremo, 226 Grobišče Troblje, 227 Grobišče na domačiji Tretjak, 232 Grobišče Mislinjska Dobrava, 576 Grobišče Svetečev gozd, 577 Grobišče Fuks 1 in 578 Grobišče Fuks 2 je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom o vojnih grobiščih, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente oziroma izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni kršitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
141. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji na vodovarstvenih območjih)
Za enote urejanja prostora na vodovarstvenih območjih veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji (enote urejanja prostora so razvrščene v Prilogi 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN):
OK-01, OK-44, OK-93 (občinski nivo) ter OK-01, OK-10, OK-137, OK-140, OK-149, OK-29, OK-318, OK-391, OK-80, OM-01, OM-55, OP-01, OP-144, ZR-02, ZR-03 (državni nivo) |
| Na širšem vodovarstvenem območju (VVO III) je potrebno za posege v prostor (gradnjo) upoštevati tudi 6., 7. in 12. člen Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca. |
OK-01 (občinski nivo) ter GM-04, OK-01, OK-108, OK-129, OK-131, OK-141, OK-144, OK-152, OK-153, OK-155, OK-180, OK-202, OK-208, OK-221, OK-242, OK-278, OK-282, OK-294, OK-303, OK-311, OK-354, OK-362, OK-376, OK-404, OK-407, OK-422, OK-448, OK-468, OK-476, OK-493, OK-517, OK-96, OM-01, OM-194, OM-255, OM-55, OM-79, OP-01, OP-125, OP-28 (državni nivo) |
| Na ožjem vodovarstvenem območju (VVO II) je potrebno za posege v prostor (gradnjo) upoštevati tudi 6., 7. in 11. člen Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca. |
OK-01, OK-131, OK-136, OK-162, OK-163, OK-180, OK-194, OK-197, OK-20, OK-226, OK-252, OK-267, OK-286, OK-288, OK-292, OK-294, OK-321, OK-355, OK-359, OK-362, OK-370, OK-389, OK-394, OK-401, OK-409, OK-422, OK-47, OK-489, OK-498, OK-505, OK-506, OK-509, OK-527, OK-57, OK-78, OM-01, OP-01, OP-46 (državni nivo) |
| Na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) je potrebno za posege v prostor (gradnjo) upoštevati tudi 6. do 10. člen Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca. |
OK-01, OM-01, OP-01 (vse delno) |
| Na območju zajetja (VVO 0) je potrebno za posege v prostor (gradnjo) upoštevati tudi 5. člen Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca. |
142. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji na območjih poplav)
Za enote urejanja prostora na območjih poplav (karta hidrološko hidravlične študije) veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji (enote urejanja prostora so razvrščene v Prilogi 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti št. 5):
OM-324, OM-325, OM-326, OM-327, OM-328, OM-329, OM-330, OM-331, OM-332, OM-333, OM-335, OM-336, OM-337, OM-340, OM-343, OM-356, OM-370 |
| Na območju protipoplavnih ukrepov se primarna raba prostora ohranja. Zaradi varovanja poselitve se na teh območjih izvajajo protipoplavni ukrepi na podlagi hidrološko hidravlične študije, ki vsebujejo tudi gradnjo nasipov in podobnih objektov za zaščito pred poplavami. |
EUP na območjih velike poplavne nevarnosti glej Prilogo 2! |
| Na območju velike poplavne nevarnosti (Pv) so v mejah veljavnosti modela posegi v prostor načeloma prepovedani, med izjeme pa lahko štejemo kulturne spomenike, objekte transportne infrastrukture,cevovode, komunikacijska omrežja, elektroenergetske vode in nekatere kompleksne industrijske ter druge gradbene inženirske objekte, kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem ali vodnim soglasjem zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega v prostor ni bistven. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti se pripravijo in upoštevajo omilitveni ukrepi (varovalni, varstveni in izravnalni ukrepi). Pogoji in usmeritve za izvajanje dejavnosti na območju razreda velike poplavne nevarnosti: Prepovedane so dejavnosti v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih in drugih nesrečah, dejavnosti, ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja ljudi lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje (na primer: bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starejše občane, podzemne garaže), dejavnosti, povezane z varovanjem in hranjenjem premične kulturne dediščine ter dokumentarnega in arhivskega gradiva (na primer: knjižnice, arhivi, muzeji in druge podobne dejavnosti), dejavnosti, povezane s skladiščenjem za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi o varstvu okolja ter dejavnosti, namenjene zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah (na primer: gasilci, enote CZ, zdravstvene interventne enote). |
EUP na območjih srednje poplavne nevarnosti glej Prilogo 2! |
| Na območju srednje poplavne nevarnosti (Ps) so v mejah veljavnosti modela posegi v prostor načeloma prepovedani, med izjeme pa lahko poleg tistih iz razreda visoke poplavne nevarnosti (z upoštevanjem predhodno zapisanih pogojev) štejemo še eno- in večstanovanjske stavbe, gostilne, restavracije in točilnice, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, postaje, terminale, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij in z njimi povezane stavbe, industrijske stavbe in skladišča, stavbe za kulturo in razvedrilo, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, športne dvorane, nestanovanjske kmetijske stavbe ter stavbe za opravljanje verskih obredov ter pokopališke stavbe. Ti objekti so dovoljeni na območju strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoječih naseljih, kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in v skladu s smernicami ali pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega v prostor ni bistven. Kot omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti se pripravijo in upoštevajo varovalni, varstveni in izravnalni ukrepi. Pogoji in usmeritve za izvajanje dejavnosti na območju razreda velike poplavne nevarnosti: Prepovedane so dejavnosti v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih in drugih nesrečah, dejavnosti, ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja ljudi lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje (na primer: bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starejše občane, podzemne garaže), dejavnosti, povezane z varovanjem in hranjenjem premične kulturne dediščine ter dokumentarnega in arhivskega gradiva (na primer: knjižnice, arhivi, muzeji in druge podobne dejavnosti), dejavnosti, povezane s skladiščenjem za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi o varstvu okolja ter dejavnosti, namenjene zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah (na primer: gasilci, enote CZ, zdravstvene interventne enote). |
EUP na območjih majhne poplavne nevarnosti glej Prilogo 2! |
| Na območju majhne poplavne nevarnosti (Pm) so v mejah veljavnosti modela posegi v prostor dovoljeni ob upoštevanju pogojev iz vodnega soglasja. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti se pripravijo in upoštevajo omilitveni ukrepi (varovalni, varstveni in izravnalni ukrepi). Pogoji in usmeritve za izvajanje dejavnosti na območju razreda majhne poplavne nevarnosti: Prepovedane so dejavnosti v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih in drugih nesrečah, dejavnosti, ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja ljudi lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje (na primer: bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starejše občane, podzemne garaže) ter dejavnosti, namenjene zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah (na primer: gasilci, enote CZ, zdravstvene interventne enote). |
EUP na območjih preostale poplavne nevarnosti glej Prilogo 2! |
| Na območju preostale poplavne nevarnosti so v mejah veljavnosti modela vsi posegi v prostor dovoljeni. Pogoji in usmeritve za izvajanje dejavnosti na območju razreda preostale poplavne nevarnosti: Pogojno dovoljene so dejavnosti v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih in drugih nesrečah, dejavnosti, ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja ljudi lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje (na primer: bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starejše občane, podzemne garaže), kadar ugotovitve presoje vplivov na okolje niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je ob pogoju poprejšnje izvedbe omilitvenih ukrepov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem po predpisih o varstvu okolja ali vodnim soglasjem po predpisih o vodah možno zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven. Dovoljene so dejavnosti, povezane z varovanjem in hranjenjem premične kulturne dediščine ter dokumentarnega in arhivskega gradiva (na primer: knjižnice, arhivi, muzeji in druge podobne dejavnosti) ter dejavnosti, povezane s skladiščenjem za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi o varstvu okolja. Prepovedane so dejavnosti, namenjene zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah (na primer: gasilci, enote CZ, zdravstvene interventne enote). |
LE-09, OK-01, OK-185, OK-217, OK-423, OK-426, OM-01, OM-107, OM-118, OM-137, OM-159, OM-163, OM-211, OM-317, OM-34, OM-63, OM-98, OP-01, PO-12, PO-13, PO-16, PO-21, PO-31, SG-09, SG-32, SG-54, SG-56, SG-58, SG-73, SG-74, SG-84, SG-85, SG-96, ST-01, TU-08 |
| Na poplavnem območju izven meja veljavnosti modela (površine stoletnih voda in površine iz opozorilne karte poplav) so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
143. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji na erozijsko ogroženih območjih)
(1) Za enote urejanja prostora na plazljivih območjih (karta pobočnih masnih premikanj) veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji (EUP so razvrščene v tabeli 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN):
EUP na območjih z zelo veliko verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2! |
| Za območja z zelo veliko verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja je podrobnejše analiziranje obvezno. Obvezen je obširen in detajlen pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Obvezen je tudi pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Za območja z zelo veliko verjetnostjo pojavov bočnega premikanja velja visoka stopnja nevarnosti, zanjo pa naslednja priporočila in omejitve za obstoječo in bodočo rabo prostora: – striktna prepoved novih gradenj brez detajlne inženirsko-geološke preiskave širšega območja; – za obstoječe objekte se izdela detajlna karta tveganja; – za obstoječe objekte se izdela analiza za opredelitev možne zaščite; – s terenskimi raziskavami je izjemoma možna prekategorizacija v nižji razred verjetnosti; – s sanacijo obstoječega ogrožajočega pojava je možna prekategorizacija v nižji razred verjetnosti; – izvajanje preventivnih ukrepov (urejanje hudournikov, odvodnjavanje …). |
EUP na območjih z veliko verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2! |
| Za območja z veliko verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja je podrobnejše analiziranje obvezno. Obvezen je obširen in detajlen pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Obvezen je tudi pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Za območja z veliko verjetnostjo pojavov bočnega premikanja velja visoka stopnja nevarnosti, zanjo pa naslednja priporočila in omejitve za obstoječo in bodočo rabo prostora: – striktna prepoved novih gradenj brez detajlne inženirsko-geološke preiskave širšega območja; – za obstoječe objekte se izdela detajlna karta tveganja; – za obstoječe objekte se izdela analiza za opredelitev možne zaščite; – s terenskimi raziskavami je izjemoma možna prekategorizacija v nižji razred verjetnosti; – s sanacijo obstoječega ogrožajočega pojava je možna prekategorizacija v nižji razred verjetnosti; – izvajanje preventivnih ukrepov (urejanje hudournikov, odvodnjavanje…). |
EUP na območjih s srednjo verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2! |
| Za območja s srednjo verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja je podrobnejše analiziranje obvezno ali zelo priporočljivo. Obvezen je pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Priporočljiv je pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Za območja s srednjo verjetnostjo pojavov bočnega premikanja velja srednja stopnja nevarnosti, zanjo pa naslednja priporočila in omejitve za obstoječo in bodočo rabo prostora: – za vsako novogradnjo je potreben ogled inženirskega geologa; – za obstoječe objekte se izdela detajlna karta tveganja; – po potrebi se za novogradnje izvajajo terenske raziskave; – za obstoječe objekte je priporočljiva izvedba detajlne ocene tveganja. |
EUP na območjih z majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2! |
| Za območja z majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja je podrobnejše analiziranje priporočljivo. Priporočljiv je pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Priporočljiv je tudi pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Za območja z majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja velja zmerna stopnja nevarnosti. Priporočila in omejitve za obstoječo in bodočo rabo prostora veljajo, kjer ni možno izključiti ogrožajočega pojava. Možnost pojava plazenja je majhna, ali pa so pojavi majhni in obvladljivi s sorazmerno enostavnimi posegi. |
EUP na območjih z zelo majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2! |
| Za območja z zelo majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja je podrobnejše analiziranje priporočljivo. Priporočljiv je pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Priporočljiv je tudi pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Za območja z majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja velja zmerna stopnja nevarnosti. Priporočila in omejitve za obstoječo in bodočo rabo prostora veljajo, kjer ni možno izključiti ogrožajočega pojava. Možnost pojava plazenja je majhna, ali pa so pojavi majhni in obvladljivi s sorazmerno enostavnimi posegi. |
EUP na območjih z zanemarljivo verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2! |
| Za območja z zanemarljivo verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja se podrobnejše analiziranje izvaja po potrebi. Če pri gradbenih posegih nastanejo težave, je priporočljiv pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Za območja z zanemarljivo verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja velja majhna stopnja nevarnosti. Priporočil in omejitev za obstoječo in bodočo rabo prostora načeloma ni, saj je verjetnost nastanka ogrožajočega pojava zanemarljiva. |
(2) Za enote urejanja prostora na območjih erozije (karta erozije) veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji (EUP so razvrščene v tabeli 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN):
EUP na območjih zelo močne potencialne erozije glej Prilogo 2! |
| Za območja zelo močne potencialne erozije ter območje pojavljanja erozijskega odnašanja na vodotoku velja visoka stopnja nevarnosti in ogroženosti površin in obstoječih objektov, zanjo pa naslednji ukrepi za obstoječo rabo prostora in omejitve za bodočo rabo prostora: – skrajna previdnost za vse posege, obvezna predhodna preučitev razmer oziroma podrobnejša analiza; – najustreznejša raba prostora na takih območjih je ohranjanje poraslosti s strnjenim, mešanim, stabilnim gozdom – v kolikor to dopušča rastišče, sicer pa maksimalno ohranjanje in varovanje obstoječe vegetacije ter pospeševanje njenega razvoja v skladu z naravnimi razmerami na rastišču; – zelo priporočljiva je razglasitev varovalnega gozda na takih območjih, v gospodarskih gozdovih pa naravnim razmeram maksimalno prilagojeno gospodarjenje z gozdom ter prilagojen način spravila lesa z minimalnim negativnim vplivom, na kmetijskih površinah pa naravnim razmeram maksimalno prilagojeno kmetijstvo in predvsem pašništvo; – poseganje (če se po predhodnem podrobnejšem analiziranju izkaže za dopustno) mora biti čim bolj prostorsko omejeno, ne sme povzročati erodiranja ali negativnih vplivov na vodni režim v povodju, linijskega koncentriranja odtekajoče vode, nekontroliranega sproščanja plavin, zmanjševanja erozijske odpornosti, erozijskega ogrožanja nižje ležečih površin ipd. Podrobnejše analiziranje je obvezno. S podrobnejšim analiziranjem oziroma proučitvijo ožjega in širšega območja se natančneje določi možnosti, vrsto in verjetnost pojavljanja erozije, conira območje glede na nevarnost ter določi možne protierozijske in omilitvene ukrepe. Obvezno je izdelati elaborat erozijske nevarnosti in inženirsko geološko poročilo. |
EUP na območjih močne potencialne erozije glej Prilogo 2! |
| Za območja močne potencialne erozije velja srednja stopnja nevarnosti in ogroženosti površin in obstoječih objektov, zanjo pa naslednji ukrepi za obstoječo rabo prostora in omejitve za bodočo rabo prostora: – velika previdnost za vse posege, obvezna predhodna preučitev razmer oziroma podrobnejša analiza; – najustreznejša raba prostora na takih območjih je ohranjanje poraslosti s strnjenim, mešanim, stabilnim gozdom ter pospeševanje njenega razvoja v skladu z naravnimi razmerami na rastišču; |
| – naravnim razmeram maksimalno prilagojeno gospodarjenje z gozdom v gospodarskih in drugih gozdovih ter prilagojen način spravila lesa z minimalnim negativnim vplivom, na kmetijskih površinah pa naravnim razmeram maksimalno prilagojeno kmetijstvo in pašništvo; – poseganje ne sme povzročati erodiranja ali negativnih vplivov na vodni režim, linijskega koncentriranja odtekajoče vode, nekontroliranega sproščanja plavin, zmanjševanja erozijske odpornosti, erozijskega ogrožanja nižje ležečih površin ipd. Podrobnejše analiziranje je priporočljivo. S podrobnejšim analiziranjem oziroma proučitvijo ožjega in širšega območja se natančneje določi možnosti, vrsto in verjetnost pojavljanja erozije, conira območje glede na nevarnost ter določi možne protierozijske in omilitvene ukrepe. Priporočljivo je izdelati elaborat erozijske nevarnosti in inženirsko geološko poročilo. |
EUP na območjih zmerne potencialne erozije glej Prilogo 2! |
| Za območja zmerne potencialne erozije velja zmerna stopnja nevarnosti in ogroženosti površin in obstoječih objektov, zanjo pa naslednji ukrepi za obstoječo rabo prostora in omejitve za bodočo rabo prostora: – običajna previdnost za vse posege, v nekaterih primerih je priporočljiva predhodna preučitev razmer oziroma podrobnejša analiza; – naravnim razmeram maksimalno prilagojeno gospodarjenje z gozdom v gospodarskih in drugih gozdovih ter prilagojen način spravila lesa z minimalnim negativnim vplivom, na kmetijskih površinah pa naravnim razmeram maksimalno prilagojeno kmetijstvo in pašništvo; – poseganje ne sme povzročati erodiranja ali negativnih vplivov na vodni režim, linijskega koncentriranja odtekajoče vode, nekontroliranega sproščanja plavin, zmanjševanja erozijske odpornosti, erozijskega ogrožanja nižje ležečih površin ipd. Podrobnejše analiziranje je priporočljivo. S podrobnejšim analiziranjem oziroma proučitvijo ožjega in širšega območja se natančneje določi možnosti, vrsto in verjetnost pojavljanja erozije, conira območje glede na nevarnost ter določi možne protierozijske in omilitvene ukrepe. Priporočljivo je izdelati elaborat erozijske nevarnosti in inženirsko geološko poročilo. |
(3) Za enote urejanja prostora na plazovitih območjih (karta snežnih plazov) veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji (EUP so razvrščene v tabeli 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN):
EUP na območjih zmerne ogroženosti glej Prilogo 2! |
| Za območja zmerne ogroženosti velja majhna verjetnost nastanka snežnih plazov, zato pa naslednji predvideni ukrepi z vidika načrtovanja rabe prostora: – nujno je opozorilo graditelju, da morda gradi na območju snežnih plazov ali v njihovi bližini; – za obstoječo poselitev in infrastrukturo ni treba izdelati ocen ogroženosti. |
EUP na območjih neznatne ogroženosti glej Prilogo 2! |
| Za območja neznatne ogroženosti velja, da praktično ni možnosti nastanka snežnih plazov, zato pa naslednji predvideni ukrepi z vidika načrtovanja rabe prostora: – na nagnjenih zemljiščih ali v bližini njih (pod daljšimi, zlasti neporaslimi pobočji) opozorilo graditelju, da obstaja možnost, da gradi v bližini območja, kjer lahko nastane snežni plaz; – za obstoječo poselitev se ne izdela ocene ogroženosti; ni omejitev za novogradnje; – preventiva za obstoječo poselitev ni potrebna, z izjemo obveščanja uporabnikov prostora oziroma sosednjih, morebiti ogroženih območij. |
144. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji na območjih krčitve gozda)
Za enote urejanja prostora na območjih, za katere je pridobljena odločba o krčitvi gozda, veljajo še naslednji prostorsko izvedbeni pogoji:
OK-01, OK-533, OM-01, OM-324, OM-338, OP-01 |
| Na območjih kmetijske namenske rabe, za katere je pridobljena odločba o krčitvi gozda, se v roku 15 let izvede krčitev gozda in vzpostavi kmetijska dejanska raba. |
3.4. Usmeritve za pripravo OPPN
(1) Na enotah urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, je do izdelave le-teh, dopustno izvajati tiste gradnje oziroma posege v prostor, ki so v skladu s 133. členom tega odloka.
(2) Za enote urejanja prostora v mestu Slovenj Gradec veljajo naslednje usmeritve za pripravo posameznih izdelav občinskih podrobnih prostorskih načrtov:
SG-42 | Industrijska cona Špica: IP |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora SG-42 – Industrijska cona Špica so trgovske, poslovne in storitvene dejavnosti. Spremljajoče dejavnosti so predelovalne dejavnosti, obrtništvo, gradbeništvo, promet in skladiščenje ter dejavnost gostinstva. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo IP – površine za industrijo dopustna gradnja gostiln, restavracij, poslovnih stavb, stavb za izvajanje komunikacij, garažnih ter industrijski stavb, rezervoarjev, silosov, skladišč, industrijskih gradbenih kompleksov, objektov kemične industrije in gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Višina stavb je skladna s tehnološkimi potrebami. (5) Na obrobje con se umešča najmanj hrupne dejavnosti. Na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur. (6) Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,1. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,8 faktor izrabe pa največ 1,0. (7) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe IP v MOSG. |
SG-49 SG-50 | Občinski center intenzivnega kmetijstva – jug: IK Občinski center intenzivnega kmetijstva – sever: IG, IK |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora SG-49 in SG-50 – Občinski center intenzivnega kmetijska – jug in Občinski center intenzivnega kmetijstva – sever so kmetijska proizvodnja ter z njo povezane storitve. Spremljajoče dejavnosti so skladiščenje, izobraževanje, storitve, poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, a le v povezavi z osnovno dejavnostjo v enoti urejanja prostora. (2) V enotah urejanja prostora SG-49 in SG-50 je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo dopustna gradnja poslovnih, trgovskih, garažnih, industrijskih in kmetijskih stavb, rezervoarjev, silosov, skladišč ter gradbenih inženirskih objektov. (3) V obeh enotah urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Višina stavbe je skladna s tehnološkimi potrebami. (5) Na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur. (6) Najmanjši faktor zelenih površin v vseh enotah urejanja prostora znaša 0,1. Faktor zazidanosti gradbene parcele v vseh enotah urejanja prostora znaša največ 0,8, faktor izrabe gradbene parcele pa 1,0. (7) V enotah urejanja prostora so dopustni tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dopustni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe IK v MOSG. |
SG-51 | Poslovna cona Noordung: IG |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora SG-51 – Poslovna cona Noordung so predelovalne dejavnosti, obrtništvo, trgovina, storitve, poslovne dejavnosti, gradbeništvo, promet in skladiščenje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, izobraževanje, javna uprava, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo IP – gospodarske cone dopustna gradnja gostinskih stavb ter stavb za poslovne, storitvene, upravne, izobraževalne, športne in kulturne dejavnosti, bencinskih servisov, garažnih in industrijskih stavb, rezervoarjev, silosov, skladišč, in gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora je dopustna gradnja novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Etažnost in velikost stavb, razmestitev in oblikovanje objektov, ureditev zelenih površin in prometnega omrežja se lahko določi tudi z urbanistično-arhitekturnim natečajem. (5) V enoti urejanja prostora so dopustni tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dopustni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe IG v MOSG. |
SG-52 | Industrijska cona sever: IP |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora SG-52 – Industrijska cona sever so predelovalne dejavnosti, obrtništvo, gradbeništvo, promet in skladiščenje. Spremljajoče dejavnosti so trgovske, poslovne in storitvene dejavnosti ter dejavnost gostinstva, a le če ta služi tem območjem. (2) V enoti urejanja prostora SG-52 je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo IP – površine za industrijo dopustna gradnja gostiln, restavracij, poslovnih stavb, stavb za izvajanje komunikacij, garažnih ter industrijski stavb, rezervoarjev, silosov, skladišč in gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Višina stavbe je skladna s tehnološkimi potrebami. (5) V enoti urejanja prostora se na obrobje con umešča najmanj hrupne dejavnosti. Na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur. (6) Najmanjši faktor zelenih površin znaša 0,1. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,8, faktor izrabe gradbene parcele pa 1,0. (7) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe IP v MOSG. |
SG-49 SG-50 SG-51 SG-52 | DODATNE USMERITVE Občinski center intenzivnega kmetijstva – jug: IK, Občinski center intenzivnega kmetijstva – sever: IG, IK, Poslovna cona Noordung: IG, Industrijska cona sever: IP |
| (1) Pri podrobnejšem načrtovanju in izvedbi objektov in ureditev je na vseh enotah urejanja prostora treba upoštevati tudi naslednje usmeritve: – upoštevati je treba križanja z objekti in varovalnimi pasovi obstoječih visokonapetostnih daljnovodov ter zagotoviti ustrezne projektne rešitve, prav tako pa upoštevati tudi podatke o poteku tras ter varovalne koridorje srednje in nizkonapetostnih elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov; – upoštevati je treba trase obstoječega prenosnega omrežja zemeljskega plina ter omejitve v pripadajočem varovalnem oziroma varstvenem pasu vključno s pridobitvijo potrebnih pogojev in soglasij operaterja; – upoštevati je treba občinske predpise, ki urejajo varstvo virov pitne vode, oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, način opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in način oskrbe z energijo iz sistemov oskrbe s toplotno energijo oziroma s plinom; – treba je zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ukrepe za varstvo pred požarom ter protierozijske ukrepe; – v nestanovanjskih objektih (gospodarskih in industrijskih) ter objektih, namenjenih turistični dejavnosti, se uporabljajo sistemi za varčno ravnanje s pitno vodo. (2) Območje obsega skupno površino cca 16,69 ha in je namenjeno zaokrožitvi obstoječe industrijske cone proti severu ter razširitvi proti vzhodu; skupaj z že obstoječo industrijsko cono Pameče tvori sestavni del ureditvenega območja občinskega središča mesta Slovenj Gradec. Območje bo omogočilo nadaljnji razvoj industrijske (gospodarske) cone Pameče (IP), delno realizacijo projekta Noordung (IG) in vzpostavitev občinskega centra intenzivne kmetijske pridelave (IK). (3) Območje zaokrožitve in razširitve industrijske cone je mogoče navezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Zagotovljena je možnost kvalitetnih prometnih navezav ter navezav na obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo. Ti vodi potekajo bodisi po robu območja bodisi čez samo območje. Znotraj območja je treba urediti ustrezno komunalno opremo glede na potrebe posameznih umeščenih programov. Dovoljen je samo en priključek industrijske cone in cone Noordung na obstoječo glavno cesto G1-4/1258. Priključka občinskega centra intenzivnega kmetijstva se izvedeta samo v obstoječih priključkih glavne ceste v km 6.000 in 6.560 odseka 1258. (4) Širitev naselja Slovenj Gradec se razvija vzdolž državne ceste G1-4 Dravograd–Arja vas, po kateri se odvija medkrajevni javni potniški promet. Na območju gospodarske cone Noordung in na območju Industrijske cone sever je treba predvideti nova avtobusna postajališča. (5) Načrtovani objekti bodo s pitno in protipožarno vodo oskrbljeni iz vodovodnega sistema Suhi dol–Slovenj Gradec. Za kmetijski program oziroma namakanje se primarno uporabi padavinska voda, ki se jo zbira s streh rastlinjakov v primernih zbiralnikih, za morebitne dodatne potrebe pa zajame iz javnega vodovoda oziroma pridobi na drug primeren način. (6) Fekalna kanalizacija je speljana v fekalni kanal s priključkom na Centralno čistilno napravo Slovenj Gradec. (7) Za potek obstoječega daljnovoda 1x110 kV Dravograd–Velenje se variantno zagotovi koridor za podzemno vodenje ter koridor za napajalni KB (D16 Slovenj Gradec II) z umestitvijo novih trafo postaj. Odločitev o poteku oziroma načinu izvedbe daljnovoda bo usklajena s pristojnim nosilcem urejanja prostora v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Pri izboru dejavnosti, opredelitvi podrobnejše namenske rabe prostora in pri pripravi občinskih prostorskih načrtov je treba upoštevati širine varovalnega pasu elektroenergetskih vodov in objektov tega omrežja, ki znašajo za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV), za podzemni kabelski sistem 110 kV on 35 kV: 6 m (3 m levo in 3 m desno od osi KBV) ter 15 od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje. (8) Predvidene objekte je možno oskrbeti s plinom. Za kmetijski program se uporablja obnovljive vire iz lokalnih virov (lesno biomaso, energijo sonca, bioplin …) (9) Ravnanje z odpadki se uredi v skladu z veljavnimi občinskimi odloki o ravnanju s komunalnimi odpadki in o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. (10) Območje industrijske cone je opredeljeno izven območja, za katerega so sprejeti začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda z obvoznicami. Kljub temu je treba med omejitvami pri nadaljnjem načrtovanju posegov in ureditev v industrijski coni upoštevati načrtovano državno cesto med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo. (11) Severni del širitve industrijske cone Pameče (IP) leži v razredu majhne in srednje poplavne nevarnosti, zato so predmetne površine kategorizirane kot druge urejene zelene površine, na katerih so posegi v prostor načeloma prepovedani. (12) Na predmetnih zemljiščih ni evidentiranih območij ali objektov s področja ohranjanja narave. Na južnem delu predmetnega območja se nahaja registrirano območje arheološke dediščine Pameče – Arheološko območje Pameče (EŠD 29596). (13) Varstvo zraka se zagotavlja z uporabo energentov, ki zraka prekomerno ne obremenjujejo. (14) V obliki širokega zelenega pasu ob vodotoku Lakužnica se ohrani migratorni koridor divjadi preko Mislinjske doline, predvidene ureditve pa ne smejo posegati v priobalno zemljišče. |
| (15) Za presojo vplivov izvedbe plana na kulturno dediščino so bile izvedene predhodne arheološke raziskave – predhodna ocena arheološkega potenciala, na podlagi katerih je bilo registrirano Arheološko območje Pameče (EŠD 29596). Tod bodo tekom vsakih eventualnih gradbenih ali ureditvenih del oziroma pred začetkom zemeljskih del potrebne vzporedne arheološke raziskave ob gradnji. (16) Zagotovijo se ukrepi za varovanje krajine, zlasti v smislu ohranjanja višine objektov, kot so v obstoječi coni ter prilagajanje oblike novih objektov okolju. (17) Ohranja se gozdni rob oziroma se upošteva odmike, kjer je to umestno, da se ohranijo pogoji za gospodarjenje z gozdovi in varuje objekte pred nevarnostjo snegolomov oziroma vetrolomov. (18) Izdelati je obvezno strokovno podlago hrupne obremenjenosti v skladu z določili Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju in Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po Pravilniku o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje za bližnje stanovanjske objekte. Skladno s strokovno podlago hrupne obremenjenosti je zagotoviti izvedbo morebitnih potrebnih ukrepov, s katerimi bodo dosežene dovoljene mejne ravni za posamezno območje varstva pred hrupom. (19) Poleg rešitev v zvezi z infrastrukturnimi omrežji, omejitvami pri poseganju v prostor ter ukrepi za zagotovitev varstva okolja, zdravja ljudi, narave in kulturne dediščine je treba pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov upoštevati še naslednje usmeritve: – izvede se monitoring učinkovitosti prehoda za divjad in po potrebi z zavodom pristojnim za gozdove uredi dodatne ukrepe, tudi z naslova morebitno potrebne protihrupne zaščite; – zagotoviti je treba ukrepe za preprečitev trkov živali in motornih vozil (odsevniki in zvočna odvračala, lahko tudi prehod v kombinaciji z ograjo) ter umestiti tudi podhode in varovalne ograje za dvoživke; – ohranjati je treba obvodno vegetacijo, skupine gozdnega drevja in drugo lesnato vegetacijo; – krajinska zasnova območij je zasnovana tako, da obsega čim več zelenja in se v največji možni meri zliva z okolico; – ohranja se kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine; – v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta je obvezno predvideti vsaj 25 % pokrivanje energetskih potreb z obnovljivimi viri energije; – dejavnosti, ki se bodo umeščale na območju cone, morajo biti prilagojene najsodobnejšim smernicam trajnostnega razvoja (da bo proizvodnja maksimalno upoštevala ekološke, socialne in ekonomske vidike); – proizvodne dejavnosti morajo imeti zagotovljene najboljše dostopne tehnologije za zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak; – novi objekti in proizvodni procesi morajo biti energetsko učinkoviti; – območje industrijske cone mora biti opremljeno s plinskim omrežjem, omogočen mora biti priklop na plin; – panoge oziroma izbor kultur v centru intenzivnega kmetijstva mora biti prilagojen klimatskim razmeram najhladnejše regije v Sloveniji;v bližino stanovanjskih objektov ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki s svojim delovanjem povzročajo velike emisije v zrak; – v neposredno bližino industrijske cone ni dovoljeno umeščanje novih stanovanjskih objektov ali območij s čisto stanovanjsko gradnjo; – pri umeščanju dejavnosti je treba dejavnosti, ki povzročajo večji hrup, umestiti čim bolj stran od stanovanjskih objektov; (20) Pri širitvi industrijskih in gospodarskih con je treba zagotoviti ustrezno protihrupno zaščito, da mejne vrednosti kazalcev hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih ne bodo presežene. |
SG-57 | Ob Homšnici (VN): SS |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora SG-57 – Ob Homšnici je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti. |
| (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine dopustna gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, gostinskih stavb ter gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov in odstranitve objektov. (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 400 m2 do 700 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,5. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SS v MOSG. (6) Ceste skozi obravnavno območje so zasnovane kot skupne prometne površine za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem. (7) Na cesto skozi obravnavano območje se navezuje pešpot, ki vodi do jugovzhodne meje enote urejanja prostora. |
SG-68 | Stanovanjsko naselje Vranjek: SS |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora SG-68 – Vranjek je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine dopustna gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, gostinskih stavb, gradbeno inženirskih objektov in vrtičkov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. |
| (4) V enoti urejanja prostora je predvidena fazna gradnja, ki v prvi fazi zajema gradnjo individualnih stanovanjskih stavb na celotnem območju, razen v bližini gozdnega roba. Med gozdnim robom in pozidavo je predviden prostor v tej fazi namenjen vrtičkarstvu. Po odstranitvi gozdnega roba na primerno varnostno razdaljo, ki omogoča gradnjo objektov, se v tem delu enote urejanja prostora lahko predvidi še gradnja ostalih individualnih stanovanjskih stavb. (5) Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih stavb enake namembnosti znotraj EUP. (6) Velikost gradbenih parcel znaša od 400 m2 do 700 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,5. (7) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SS v MOSG. (8) Obravnavano območje meji na zbirno mestno cesto 370841 (Šmarska cesta), ob kateri se izvede pločnik. Za napajanje območja je predvidena cesta, ki se priključuje na zbirno cesto 370841 in/ali na javno pot št. 877511. Iz notranjosti območja do javne poti 877521 (Gozdna pot) vodi vsaj en preboj za pešce. (9) Cesta, ki napaja območje, je zasnovana kot skupna prometna površina za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem. |
SG-72 | Stanovanjsko naselje nad Homšnico: SS |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora SG-72 – Stanovanjsko naselje nad Homšnico je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine dopustna gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, gostinskih stavb ter gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 400 m2 do 700 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,5. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SS. (6) Notranjost območja se napaja preko omrežja cest in/ali prebojev za pešce, ki se na zahodu priključijo na zbirno mestno cesto 378041 (Gozdna pot), na jugu na javno pot 877501 (Pod bregom). Na vse prometnice je dopustna tudi navezava obstoječih pešpoti na območju. (7) Ceste na tem območju so zasnovane kot skupni prometni prostor za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem. |
SG-80 | Poslovna cona Celjska jug II: CU |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora SG-80 – Celjska jug II so bivanje, obrtništvo, trgovina, trgovina na debelo, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo CU – osrednja območja centralnih dejavnosti dopustna gradnja večstanovanjskih stavb, stavb z oskrbovanimi stanovanji, stavb za posebne družbene skupine, gostinskih stavb, poslovnih stavb, stavb za storitvene, izobraževalne ter upravne dejavnosti, garažnih objektov ter gradbeno inženirskih objektov. (3) Obravnavano območje je za mesto pomembno, ker se nahaja ob njegovi glavni vpadnici – Celjski cesti (R-1 227 Kotlje–Slovenj Gradec, odsek 1423). Kot takšno ima ta enota urejanja prostora mestotvorno vlogo. (4) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (5) Prečno na os Celjske ceste je dopustna gradnja šestih nizov stavb. Nizi stavb so prekinjeni s potekom trase nekdanje železniške proge. Etažnost stavb, ki so postavljene prečno na os Celjske ceste in so postavljene bližje Celjski cesti, je lahko največ P+3, etažnost stavb, ki so postavljene ob reki Mislinji pa je lahko največ P+4. Nadstropja teh stavb so namenjena bivanju, pritličja pa so namenjena vsem centralnim dejavnostim vključno z bivanjem. Vzporedno s Celjsko cesto se postavi nadstrešek, pod katerega se lahko umestijo kioski v katerih se odvija prodajna in storitvena dejavnost. Kioski omogočajo prehode pešcev pod streho celotnega nadstreška. Strehe na vseh novogradnjah so ravne. Vse stavbe so lahko podkletene. (6) Letni vrtovi so dovoljeni na ploščadih pred stavbami, ob upoštevanju pogoja, da se ohranijo prosti profili za prehod pešcev. (7) Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 1,2. (8) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe CU. (9) Notranjost območja se napaja preko mestne ceste 378311, lahko pa se napaja tudi preko priključka na zbirni mestni cesti 378041 (Ronkova ulica). Parkirne površine se nahajajo v kletnih etažah stavb. (10) Trasa nekdanje železniške proge se nameni pešcem, kolesarjem in intervencijskim vozilom. Pot za pešce in kolesarje po trasi nekdanje železniške proge poteka do meje enote urejanja prostora na severovzhodu in jugovzhodu območja. Na severovzhodu območja se omogoči nadaljevanje omenjene poti preko križišča Ronkove ulice s Celjsko cesto, na jugovzhodu pa se omogoči nadaljevanje poti v enoto urejanja prostora SG-81. (11) Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, ki prečkajo enoto urejanja prostora. |
SG-81 | Poslovna cona Celjska jug I: CU |
| Občinski podrobni prostorski načrt je v postopku izdelave. |
SG-82 | Južni vstop: CD |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora SG-82 – Južni vstop so obrtništvo, predelovalne dejavnosti, trgovina, trgovina na debelo, promet in skladiščenje, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti vključno s sejemskimi dejavnostmi, javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Spremljajoča dejavnost je bivanje. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo CD – druga območja centralnih dejavnosti dopustna gradnja: gostinskih stavb, stavb za poslovne, upravne, storitvene, kulturne, razvedrilne, izobraževalne, športne, trgovske, sejemske, zdravstvene dejavnosti, industrijskih stavb, skladišč, bencinskih servisov in gradbeno inženirskih objektov. (3) Obravnavano območje leži na robu mesta in daje prvi vtis o mestu ljudem, ki na tej točki vstopajo v Slovenj Gradec. Ker območje deluje kot mestna vrata lahko stavbe v tem območju volumensko odstopajo od stavb v drugih enotah urejanja prostora. (4) V enoti urejanja prostora je predvidena vzpostavitev poslovne cone. Obstoječe stanovanjske stavbe se lahko ohrani, sicer pa se na območje ne vnaša dodatnega stanovanjskega programa. (5) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (6) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe CD. (7) Etažnost in velikost stavb, razmestitev in oblikovanje objektov, ureditev zelenih površin in prometnega omrežja se določi z urbanistično-arhitekturnim natečajem. (8) Trasa nekdanje železniške proge se uredi v pešpot namenjeno pešcem in kolesarjem. Pot za pešce in kolesarje po nekdanji železniški progi poteka do meje enote urejanja prostora na severovzhodu in jugovzhodu območja. Na severovzhodu območja se omogoči nadaljevanje poteka poti v enoto urejanja prostora SG-81, na jugovzhodu pa se pot ustrezno priključi na križišče Celjske ceste z državno cesto G1-4 Dravograd–Arja vas (odsek 1445 – obvoznica Slovenj Gradca). (9) Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, ki prečkajo enoto urejanja prostora. Posege je treba načrtovati v skladu s predvideno ureditvijo tretje razvojne osi in morebitnih priključkov nanjo. (10) Preveri se možnost umestitve avtobusnega postajališča in P+R sistema ob Celjski cesti. |
SG-87 | Stanovanjska cona Legen: SS |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora SG-87 – Stanovanjska cona Legen je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, trgovina, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine dopustna gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, gostinskih stavb ter gradbeno inženirskih objektov. (3) Na obravnavano območje se širi obstoječe stanovanjsko naselje na Legnu, ki leži severozahodno od enote urejanja prostora. (4) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (5) Velikost gradbenih parcel znaša od 400 m2 do 700 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,5. (6) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SS. (7) Notranjost območja se napaja preko omrežja cest, ki se na severozahodu enote urejanja prostora v obliki preboja za pešce in/ali cestne povezave priključi na javno pot 877201 (Ulica Pohorskega bataljona), na severovzhodu pa na turistično cesto RT-932 Slovenj Gradec–Pungart (odsek 6924, Legenska cesta). (8) Ceste na tem območju so zasnovane kot skupni prometni prostor za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem. |
SG-93 | Stanovanjska cona Nad pokopališčem: SS |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora SG-93 – Stanovanjska cona Nad pokopališčem cona Legen je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, trgovina, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine dopustna gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, gostinskih stavb ter gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 400 m2 do 700 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,5. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SS. (6) Notranjost območja se napaja preko omrežja cest, ki se na severu priključi na mestno cesto 378331 (Cesta na Štibuhu), na zahodu pa na državno cesto R1-227 Kotlje–Slovenj Gradec (odsek 1423, Podgorska cesta). Na vse prometnice je dopustna priključitev pešpoti. (7) Ceste na tem območju so zasnovane kot skupni prometni prostor za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem. (8) Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, ki prečkajo enoto urejanja prostora. |
SG-124 SG-126 SG-127 | Pod gradom IV Pod gradom III Pod gradom V |
| (1) Osnovna dejavnost v enotah urejanja prostora SG-124, SG-126 in SG-127 je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine dopustna gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, gostinskih stavb ter gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov in odstranitve objektov. (5) Velikost gradbenih parcel znaša od 400 m2 do 700 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,5. (6) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SS v MOSG. (7) Ceste skozi obravnavno območje so zasnovane kot skupne prometne površine za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem. (8) Pri načrtovanju prometnic in gospodarske javne infrastrukture se upošteva morfologijo terena. |
ST-06 | Suhodolnica (PZOP): SK |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora ST-06 – Suhodolnica je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so storitve, poslovne dejavnosti in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SK – površine podeželskega naselja dopustna gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter gradbenih inženirskih objektov. (3) Do izvedbe protipoplavnih ukrepov so v enoti urejanja prostora dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, v kolikor ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. (4) V enoti urejanja prostora so po izvedbi protipoplavnih ukrepov dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (5) Velikost gradbenih parcel znaša od 500 m2 do 1000 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,2, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,4. (6) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SK. (7) Obstoječo nekategorizirano cesto (poljsko pot), ki prečka enoto urejanja prostora v smeri vzhod-zahod, se ne ukine. (8) Na poplavnem območju izven meja veljavnosti modela (površine stoletnih voda in površine iz opozorilne karte poplav) so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
ST-08 | Grajska vas (NN): SK |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora ST-08 – Grajska vas so kmetijstvo, gozdarstvo in bivanje. Spremljajoče dejavnosti so obdelava in predelava lesa, obrtništvo, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SK – površine podeželskega naselja dopustna gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter gradbenih inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SK. (5) Obstoječa kapelica se ohrani. |
(3) Za enote urejanja prostora v naseljih in območjih sanacij odprtega prostora veljajo naslednje usmeritve za pripravo posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov:
DO-02 | Jerank: SS |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora DO-02 – Jerank je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, trgovina, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine dopustna gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, gostinskih stavb ter gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 400 m2 do 700 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,5. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SS. (6) Obstoječo cesto, ki poteka po jugozahodnem delu enote urejanja prostora, se poveže z obstoječo cesto, ki poteka po jugovzhodnem delu enote urejanja prostora. Ceste na tem območju so zasnovane kot skupni prometni prostor za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem. |
LE-02 | Tičnica (VN): SK |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora LE-02 – Tičnica so bivanje in kmetijstvo. Spremljajoče dejavnosti so obdelava in predelava lesa, obrtništvo, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SK – površine podeželskega naselja dopustna gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter gradbenih inženirskih objektov. (3) Na poplavnem območju je dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov. (4) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (5) Velikost gradbenih parcel znaša od 500 m2 do 1000 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,2, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,4. (6) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SK. (7) Obstoječi pešpoti, ki vodita iz enote urejanja prostora do državne ceste G1-4 Dravograd–Arja vas (odsek 1445) in do enote urejanja prostora ŠM-19, se ohranita. (8) Ceste so urejene kot skupni prometni prostor za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih pa je podrejena pešcem in kolesarjem. |
LE-11 | Dvorska vas (PZOP): SK |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora LE-11 – Dvorska vas so bivanje, gozdarstvo in kmetijstvo. Spremljajoče dejavnosti so obdelava in predelava lesa, obrtništvo, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SK – površine podeželskega naselja dopustna gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb, industrijskih stavb za potrebe obdelave in predelave lesa ter gradbenih inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 500 m2 do 1000 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,2, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,4. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SK. (6) Ceste so urejene kot skupni prometni prostor za motorni in nemotorizirani promet. |
LE-13 | Logar (PZOP): SK |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora LE-13 – Logar so bivanje, gozdarstvo in kmetijstvo. Spremljajoče dejavnosti so obdelava in predelava lesa, obrtništvo, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SK – površine podeželskega naselja dopustna gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter gradbenih inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 500 m2 do 1000 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,2, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,4. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SK. (6) V enoti urejanja prostora se predvideva prestavitev turistične ceste RT-932 Slovenj Gradec–Pungart. Lokalne ceste so urejene kot skupni prometni prostor, kjer so hitrosti vozil prilagojene pešcem in kolesarjem. (7) V osrednjem zelenem pasu (območje podrobnejše namenske rabe prostora ZD) je prepovedana kakršnakoli gradnja. V vodotok in priobalno zemljišče Barbarskega potoka se ne posega, gradnja v 5-metrskem pasu ni mogoča. Ohranja ali sanira se naravna struga vodotoka in brežin ter obrežno vegetacijo, odstranjuje se lahko le dele, ki ovirajo pretočnost. Nelegalne objekte ob vodotoku se odstrani. Odpadna in komunalna voda se brez predhodnega čiščenja na čistilnih napravah ne speljuje v vodotok. |
LE-19 | Spole (PZOP): SK |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora LE-19 – Spole so bivanje, gozdarstvo in kmetijstvo. Spremljajoče dejavnosti so obdelava in predelava lesa, obrtništvo, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SK – površine podeželskega naselja dopustna gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter gradbenih inženirskih objektov. (3) Obstoječe omrežje dovoznih poti se ohrani in po možnosti podaljša do obstoječe nekategorizirane ceste (kolovoza) na severovzhodni meji enote urejanja prostora. Obstoječa nekategorizirana cesta na severovzhodni meji enote urejanja prostora in obstoječa pešpot na jugu enote urejanja prostora se ohranita. Kjer je potrebno se vzpostavijo nove dovozne poti, ki vodijo od turistične ceste RT-932 Slovenj Gradec–Pungart do severovzhodne meje enote urejanja prostora. Stavbe se napajajo preko skupnih dovoznih cest. (4) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (5) Velikost gradbenih parcel znaša od 500 m2 do 1000 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,2, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,4. (6) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SK. (7) Ceste so urejene kot skupni prometni prostor. |
ŠM-05 | Stanovanjsko naselje Župnišče: SS |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora ŠM-05 – Stanovanjsko naselje Župnišče je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine dopustna gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, gostinskih stavb in gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 400 m2 do 700 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,5. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SS. (6) Ceste skozi obravnavno območje so zasnovane kot skupni prometni prostor za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem. Na te prometnice je dopustna tudi navezava pešpoti. (7) Pri načrtovanju ureditev se upošteva odmik od vodnega zemljišča, v njem se uredi pešpot, ki poteka vzdolž reke Mislinje od severozahodnega do jugovzhodne meje enote urejanja prostora. |
ŠM-14 | Podhomški vrtovi: ZV |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora ŠM-14 – Podhomški vrtovi je vrtičkarstvo. Spremljajoči dejavnosti sta rekreacija in izobraževanje. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo ZV – površine za vrtičkarstvo dopustna gradnja gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Pri pripravi in vzdrževanju območij za vrtičke se upošteva predpise za urejanje območij vrtičkov v Mestni občini Slovenj Gradec. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe ZV. (6) Promet na cesti skozi obravnavno območje je hitrostno podrejen pešcem in kolesarjem. Na to prometnico je dopustna tudi navezava pešpoti. (7) Ob morebitni opustitvi vrtičkarstva se območje vrne v primarno rabo. |
ŠM-17 | Žabja vas (NN): SK |
| (1) Osnovni dejavnosti v enoti urejanja prostora ŠM-17 – Žabja vas sta bivanje in kmetijstvo. Spremljajoče dejavnosti so obrtništvo, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SK – površine podeželskega naselja dopustna gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter gradbenih inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 500 m2 do 1000 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,2, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,4. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SK. |
TR-05 | Stanovanjsko naselje Troblje: SS |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora TR-05 – Stanovanjsko naselje Troblje je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine dopustna gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb, gostinskih stavb in gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 400 m2 do 700 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,5. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SS. (6) Ceste skozi obravnavno območje so zasnovane kot skupni prometni prostor za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem. Na te prometnice je dopustna tudi navezava pešpoti. (7) Obstoječe pešpoti in nekategorizirane ceste se ohrani. (8) Vsi morebitni objekti in poti se načrtujejo izven rastnega prostora lokalne drevesne naravne vrednote NV-6811 Troblje – zeleni bor na parc. št. 141 k.o. 846-Gradišče. V rastni prostor drevesa (širina krošnje) se ne posega (parkiranje vozil, deponiranje materiala, prekopavanje, teptanje …). |
(4) Za enote urejanja prostora v območjih za turizem veljajo naslednje usmeritve za pripravo posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov:
LE-08 | Počitniško naselje Jurij: SP |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora LE-08 – Počitniško naselje Jurij je občasno bivanje za počitek. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SP – površine počitniških hiš dopustna gradnja počitniških hišic ter gradbenih inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. |
| (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 250 m2 do 400 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,5. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,2, faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,4. Na gradbeni parceli je dovoljeno zgraditi le eno počitniško hišico. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SP. (6) Preko območja se vzpostavi omrežje pešpoti, ki so lahko povezane tudi s stopnicami. |
LE-14 | Turistično naselje Sonce: BT |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora LE-14 – Turistično naselje Sonce so gostinstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, spremljajoča aktivnost so kmetijstvo, izobraževanje, trgovina na drobno in storitve. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo BT – površine za turizem dopustna gradnja gostinskih stavb, kmetijskih objektov, garaž, stavb za športne namene ter gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Novozgrajene stavbe upoštevajo značilnosti krajinske tipologije. (5) Višina stavbe znaša največ P+1+M. (6) Najmanjši faktor zelenih površin v enoti urejanja prostora znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,5. (7) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe BT. (8) Turistično naselje Sonce leži na območju, za katerega so predvideni običajni protierozijski ukrepi. Treba je pridobiti in v fazi priprave gradbene dokumentacije upoštevati geomehansko poročilo. (9) Na območju turističnega naselja Sonce je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja poskrbeti za ustrezen vodni vir oziroma pridobiti vodno dovoljenje za koriščenje pitne vode iz zasebnih vrtin. (10) V primeru neizvedljivosti priklopa (oziroma če ni možno pridobiti vodnega dovoljenja) na zasebno zajetje (vrtino) na območju turističnega naselja Sonce investitor na lastne stroške poskrbi za priklop na javni vodovod. (11) Izvedba zunanjega bazena na območju turističnega naselja Sonce ni dopustna, če zaradi nje ni izvedljiv priklop na zasebno zajetje (vrtino). (12) V nestanovanjskih objektih (gospodarskih in industrijskih) ter objektih, namenjenih turistični dejavnosti, se uporabljajo sistemi za varčno ravnanje s pitno vodo. |
LE-18, LE-23, LE-24 | Počitniško naselje Praprotišče: SP |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora je občasno bivanje za počitek. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo SP – površine počitniških hiš dopustna gradnja počitniških hišic in gradbenih inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Velikost gradbenih parcel znaša od 250 m2 do 400 m2. Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,5. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,2. faktor izrabe gradbene parcele pa največ 0,4. Na gradbeni parceli je dovoljeno zgraditi le eno počitniško hišico. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe SP. (6) Pešpoti so lahko povezane tudi s stopnicami. |
(5) Za enote urejanja prostora v odprtem prostoru veljajo naslednje usmeritve za pripravo posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov:
DO-03 | Trajnostni turistično doživljajski park Jenina – turizem: BT |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora DO-03 – Trajnostni turistično doživljajski park Jenina – turizem so gostinstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, spremljajoča aktivnost so izobraževanje in trgovina na drobno. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo BT – površine za turizem dopustna gradnja gostinskih stavb, stavb za šport ter gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Najmanjši faktor zelenih površin v enoti urejanja prostora znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,5. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe BT. (6) Oblikovanje objektov se v funkcionalnem in oblikovnem smislu podreja trajnostnim načelom. |
DO-04 | Trajnostni turistično doživljajski park Jenina – rekreacija: ZS |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora DO-04 – Trajnostni turistično doživljajski park Jenina – rekreacija so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport dopustna gradnja gradbeno inženirskih objektov, od tega samo pešpoti, kolesarske in jahalne steze, javne vrtove, parke, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine. |
| (4) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (5) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe ZS. (6) Vsi posegi in objekti morajo biti podrejeni združevanju in interpretaciji narave. |
DO-06 | Turistična cona Letališče Slovenj Gradec: BT |
| (1) Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora DO-06 – Turistična cona Letališče Slovenj Gradec so gostinstvo, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Spremljajoče dejavnosti so trgovina na drobno, storitve in poslovne dejavnosti. (2) V enoti urejanja prostora je v skladu s prevladujočo podrobnejšo namensko rabo BT – površine za turizem dopustna gradnja gostinskih in garažnih stavb, stavb za šport, poslovnih stavb in gradbeno inženirskih objektov. (3) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (4) Velikost stavb ne sme posegati v območje bočne ravnine vzletno pristajalne steze Letališča Slovenj Gradec. Nadzemna etažnost stavb ne sme presegati P+2. (5) Objekti ne smejo ogrožati varnosti letalskega prometa. (6) Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti gradbene parcele znaša največ 0,5. (7) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe BT. |
GR-01 | Dvorec Gradišče: CU |
| Podlago za načrtovanje občinskega podrobnega prostorskega načrta predstavljajo strokovne podlage in konservatorski načrt. |
SE-01 | kamnolom Gostenčnik Sele – Vrhe: LN |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora SE-01 – kamnolom Gostenčnik-Sele je rudarjenje. (2) Dopustna je združitev in obratovanje kamnolomov Gostenčnik in Sele. (3) Izvaja se sprotna sanacija kamnoloma v skladu z idejno zasnovo glede izkoriščanja in sanacije pri širitvi in združitvi kamnoloma tehničnega kamna – dolomita Gostenčnik – Sele. (4) Na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) je treba za posege v prostor (gradnjo) upoštevati tudi 6. do 10. člen Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca. |
SE-02 | reciklirni obrat kamnoloma Gostenčnik Sele – Vrhe: IG |
| (1) Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora SE-02 – Reciklirni obrat kamnoloma Gostenčnik Sele je predelovalna dejavnost, spremljajoče dejavnosti so storitve. (2) V enoti urejanja prostora so dopustne gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov. (3) V enoti urejanja prostora je dopustna gradnja poslovnih in industrijskih stavb, skladišč, reciklirnega obrata za potrebe predelave gradbenih odpadkov in gradbeno inženirskih objektov. (4) Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni tudi na območjih podrobnejše namenske rabe IG. (6) Višina stavb je v skladu s tehnološkimi potrebami. |
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Postopki za izdajo dovoljenj za poseg v prostor, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih občinskih izvedbenih aktov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka na območju Mestne občine Slovenj Gradec prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 17/87 ter Uradni list RS, št. 21/90, 93/99, 23/00, 89/09 in 52/15),
– prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 17/87 in 23/89 ter Uradni list RS, št. 93/99, 23/00, 89/09 in 52/15),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij v Občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 1/95, 23/06, 53/12, 72/12),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02, 91/02, odl. US 46/05, 68/05, popr. 72/06, tehn. popr. 101/08, 72/09, 21/14),
– Spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu »Katica« (Uradni list RS, št. 82/04, 64/05, 75/05),
– Prostorski ureditveni pogoji št. 14 (Uradni list RS, št. 92/99),
– Zazidalni načrt individualne stanovanjske gradnje "Gozdna pot" v Slovenj Gradcu (Uradni list SRS, št. 21/83, Uradni list RS, št. 115/06, 3/15),
– Zazidalni načrt individualne zazidave Podgorska cesta Štibuh (SC7) (Uradni list RS, št. 8/90, 132/04),
– Občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskem zemljišču za gradnjo hleva proste reje v naselju Podgorje (Uradni list RS, št. 82/12).
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka na območjih enot urejanja prostora SG-55, SG-77 in SG-112 preneha veljati Odlok o PUP CT2 – »Vzhodni vstop 1« – spremembe (Uradni list RS, št. 120/06, popr. 105/08).
(4) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
(5) Občinski prostorski načrt je izdelan v digitalni obliki, kartografski del pa tudi z geoinformacijskim sistemom. Za vpogled je tiskan v analogni obliki. Digitalni in analogni izvod hrani pripravljavec akta Mestna občina Slovenj Gradec.
(6) OPN v analogni obliki je na vpogled na sedežu Mestne občine Slovenj Gradec, Upravni enoti Slovenj Gradec – Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja ter Ministrstvu za okolje in prostor – Direktoratu za prostor. OPN v digitalni obliki je v besedilu in grafiki predstavljen preko prostorskega informacijskega sistema tudi v svetovnem spletu.
(7) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 350-0007/2007
Slovenj Gradec, dne 24. oktobra 2017
Mestne občine Slovenj Gradec
Andrej Čas l.r.
