Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena ter za izvrševanje 8. točke drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-1A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) ministrica za okolje in prostor izdaja
o obratovalnem monitoringu stanja tal
(1) Ta pravilnik določa za obratovalni monitoring stanja tal obseg, merila za izbor parametrov, metodologijo vzorčenja in analiziranja vzorcev, vrednotenje spremembe vsebnosti parametrov, vsebino programa in poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja tal.
(2) Ta pravilnik določa vzorčna mesta, parametre in obseg obratovalnega monitoringa stanja tal zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25).
(3) Ta pravilnik določa tudi tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec monitoringa za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal, in podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal.
(1) Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(2) Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja tal, če gre za ugotavljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, če je to določeno s posebnim predpisom.
(3) Ta pravilnik se v delu, ki se nanaša na izdelavo posnetka ničelnega stanja tal, uporablja za izdelavo:
– ocene kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, in
– analize tal iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.
(4) Ta pravilnik se v delu, ki se nanaša na pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal, uporablja za izdelavo:
– ocene kakovosti zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine in ocene kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov,
– strokovne ocene o možnem namenu uporabe in količini komposta ali digestata in analize tal iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. antropogena tla so tla, ki so spremenjena zaradi človekovega spreminjanja lastnosti in sestave tal z namenom izboljšanja talnih lastnosti, vključno z nasipavanjem zemeljskih izkopov ali umetno pripravljenih zemljin, določenih v predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;
2. enota vzorca tal je del tal, ki se pri vzorčenju odvzame z opremo za jemanje vzorcev in je namenjen pripravi vzorca;
3. homogenizacija vzorca tal je postopek v laboratoriju, v katerem se z mešanjem enot vzorca tal zagotovijo homogene lastnosti celotnega vzorca tal, odvzetega iz določene globine tal ob hkratni odstranitvi primesi, kot so večji kosi kamnin, sveži ali suhi rastlinski ostanki ali živali, in antropogene primesi, kot so delci gradbenih odpadkov in podobno;
4. horizont je plast v talnem profilu, ki je v glavnem vzporedna s talnim površjem in je nastala zaradi pedogenetskih dejavnikov (matična podlaga, podnebje, relief, čas, organizmi) in procesov. Horizonti se med seboj razlikujejo v eni ali več morfoloških, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnostih (npr. po barvi, teksturi, prekoreninjenosti, kislosti);
5. izhodiščno poročilo je poročilo v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;
6. izvajalec obratovalnega monitoringa je oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa stanja tal in ima pooblastilo iz 17. člena tega pravilnika;
7. laboratorijski suhi vzorec tal je vzorec tal po opravljenem postopku homogenizacije, sušenja pri 40 °C, drobljenja in sejanja na situ z odprtinami velikosti 2 mm ter se uporabi za analizo v laboratoriju. Za parametre, za katere so v skladu s standardi za analizne metode zahtevane manjše velikosti delcev, je treba vzorec dodatno zmleti do zahtevane velikosti;
8. laboratorijski sveži vzorec tal je vzorec tal po opravljenem postopku homogenizacije in se uporabi za analizo parametrov, za katere je v skladu s standardi za analizne metode zahtevana uporaba svežih vzorcev;
9. matična podlaga je material mineralnega ali organskega izvora, iz katerega se v tlotvornih procesih razvijajo tla. Za opis matične podlage se kot strokovna podlaga uporablja Slovenska klasifikacija tal, ki je dostopna na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: Slovenska klasifikacija tal);
10. območje naprave so zemljiške parcele, na katerih se nahaja naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;
11. odvzemno mesto je mesto za odvzem posameznih enot vzorca tal na različnih globinah tal znotraj vzorčnega mesta;
12. osnovni pedološki parametri so parametri, ki opredeljujejo glavne kemijske in fizikalne lastnosti horizonta ali sloja tal, in so: pH, delež organske snovi, skupni dušik, rastlinam dostopni fosfor in kalij, zrnavost tal (tekstura), kationska izmenjalna kapaciteta, električna prevodnost ter prostorninska gostota tal;
13. posnetek ničelnega stanja tal je:
– posnetek stanja tal na območju, na katerem še ni naprave ali se še ni izvajala dejavnost oziroma na katerem deluje ali je delovala naprava ali se izvaja ali se je izvajala dejavnost, in predstavlja izhodišče za spremljanje vplivov na stanje tal zaradi delovanja zavezanca,
– posnetek stanja tal na območju, kjer je predviden vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, in
– posnetek stanja tal na območju, kjer je predviden vnos komposta ali digestata v ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
14. predpriprava vzorca tal so vsi postopki, uporabljeni za pripravo talnega vzorca, ki omogočajo izvajanje preiskav ali analiz;
15. profil tal je talni profil, ki je navpični presek tal od površine do matične podlage ali izbrane globine tal. Izkopljemo ga zaradi ugotavljanja lastnosti in vrste tal ali vzorčenja talnih horizontov, na način, ki je opisan v Slovenski klasifikaciji tal;
16. rezervni vzorec tal je svež vzorec tal, ki je pripravljen ob homogenizaciji, namenjen za preveritev morebitnih nejasnosti pri meritvah ali za razlago analitskega rezultata osnovnih pedoloških parametrov ali nevarnih snovi;
17. sloj tal je plast tal, ki ne izkazuje pedogenetskih procesov. Nastane pod vplivom rečnih nanosov, pobočnih procesov ali izrazitega delovanja človeka (mešanje, nasipanje, odlaganje, prekrivanje itd.). Izraz sloj tal se uporablja tudi, kadar se opredeli samo globina tal, pri čemer sloj lahko zajema več horizontov;
18. tla so del zemeljske skorje med površino in kamninsko podlago, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi, ter so lahko naravna ali antropogena;
19. vzorčno mesto je geografsko določeno območje tal, kjer se odvzemajo vzorci tal za posnetek ničelnega stanja tal ali za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal;
20. vzorec tal je vzorec, sestavljen iz več enot tal, odvzetih na istem vzorčnem mestu;
21. zadevna nevarna snov je zadevna nevarna snov v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;
22. zavezanec je:
– povzročitelj obremenitve, ki mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, zagotavljati obratovalni monitoring stanja tal,
– upravljavec naprave iz drugega odstavka prejšnjega člena,
– oseba, ki izvaja vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali
– oseba, ki izvaja vnos komposta ali digestata v ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
23. zračno suh vzorec tal je vzorec tal, posušen pri temperaturi 40 °C, ki vsebuje manjšo količino vlage, ki se ob pravilnem skladiščenju ne spreminja.
II. OBSEG IN PARAMETRI OBRATOVALNEGA MONITORINGA
(obseg obratovalnega monitoringa stanja tal)
Obratovalni monitoring stanja tal obsega:
1. odvzem vzorcev tal,
2. zapis o vzorčenju tal,
3. shranjevanje in prevoz vzorcev tal,
4. prevzem vzorcev tal v laboratoriju,
5. predpripravo vzorcev tal v laboratoriju,
6. merjenje in analizo parametrov odvzetih vzorcev tal,
7. vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja tal, in
8. izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal.
(določitev vzorčnih mest)
(1) Vzorčna mesta morajo biti določena tako, da:
– omogočajo zaznavo in spremljanje vplivov na stanje tal zaradi delovanja zavezanca ter
– se zagotovijo podatki o lastnostih tal in vsebnostih onesnaževal v tleh v skladu z zahtevami iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Vzorčna mesta se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitoringa, ob upoštevanju zahtev iz 7. člena tega pravilnika. Določijo se tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v tleh na najmanj enem vzorčnem mestu na območju naprave. Predlog določitve vzorčnih mest mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.
(3) Poleg vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka se za vzorčenje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal izberejo tudi dodatna vzorčna mesta, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal izhaja, da na podlagi vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka ni mogoče prepoznati naključnega onesnaževanja tal ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja tal. Dodatna vzorčna mesta predlaga izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi strokovne presoje. Predlog dodatnega vzorčnega mesta mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja tal strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju z upoštevanjem zahtev iz priloge 1 tega pravilnika.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se vzorčna mesta na območju naprave iz prvega ali drugega odstavka 2. člena tega pravilnika ne določijo, če odvzem vzorcev tal za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal tehnično ni izvedljiv, ker so tla znotraj celotnega območja naprave pozidana, asfaltirana ali drugače utrjena z nepropustnimi materiali. V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika morajo biti razlogi za morebitno opustitev vzorčnih mest strokovno utemeljeni in obrazloženi.
(ureditev vzorčnega mesta)
(1) Zavezanec mora zagotoviti, da je meritve na predlaganih vzorčnih mestih mogoče izvajati merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca, in sicer tako, da je:
– vzorčno mesto dostopno,
– vzorčno mesto očiščeno (npr. odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala),
– vzorčno mesto zavarovano pred poškodbami in
– površina tal znotraj vzorčnega mesta najmanj 8 m2 in največ 100 m2.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je površina vzorčnega mesta iz prejšnjega odstavka zaradi različnih ovir na območju naprave, kot so stavbe, skale, vodne površine, tlakovane ali z drugimi materiali utrjene površine, lahko tudi manjša, kar mora izvajalec obratovalnega monitoringa v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika strokovno utemeljiti in obrazložiti.
(3) Zavezanec mora na vzorčnih mestih preprečiti kakršno koli premeščanje ali poseganje v sloje tal ali na površino tal, razen če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal v skladu s tem pravilnikom.
(4) Zavezanec mora ob koncu vsakega opazovalnega obdobja iz 9. člena tega pravilnika zagotoviti preveritev ustreznosti vsakega vzorčnega mesta.
(5) Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena mora zavezanec za izdelavo posnetka ničelnega stanja za oceno kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali za analizo tal iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, zagotoviti, da je znotraj vzorčnega mesta:
– površina tal za predviden vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine oziroma za predviden vnos komposta ali digestata manjša ali enaka 5 ha in
– raba tal ostala enaka.
(način in globina vzorčenja)
(1) Na vsakem vzorčnem mestu se določi najmanj 10 in največ 25 odvzemnih mest. Odvzemna mesta morajo biti znotraj posameznega vzorčnega mesta razporejena čim bolj enakomerno. Na vsakem odvzemnem mestu se odvzamejo enote vzorca tal v vsakem sloju tal v skladu s prilogo 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Globine vzorčenja na vzorčnih mestih se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika. Predlog določitve globine vzorčenja na vzorčnih mestih mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.
(3) Poleg globin vzorčenja iz prejšnjega odstavka se za vzorčenje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal izberejo tudi dodatne globine vzorčenja, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal izhaja, da na podlagi globin vzorčenja iz prejšnjega odstavka ni mogoče prepoznati naključnega onesnaževanja tal ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja tal. Dodatne globine vzorčenja predlaga izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi strokovne presoje in z upoštevanjem zahtev iz priloge 1 tega pravilnika. Predlog dodatnih globin vzorčenja mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja tal strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju z upoštevanjem zahtev iz priloge 1 tega pravilnika.
(parametri obratovalnega monitoringa stanja tal)
(1) Parametri obratovalnega monitoringa stanja tal se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika, ki ga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži zavezanec, izdela pa izvajalec obratovalnega monitoringa.
(2) Obratovalni monitoring stanja tal zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, vključuje monitoring osnovnih pedoloških parametrov iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika, in parametrov zadevnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na območju naprave, z upoštevanjem možnosti onesnaženja tal na območju naprave, določenih v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(3) K predlogu parametrov iz prejšnjega odstavka je treba priložiti strokovno utemeljitev in obrazložitev razlogov za vključitev ali nevključitev v predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal vsake od zadevnih nevarnih snovi, določenih v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ter pojasniti, s katerim parametrom se bo posamezna zadevna nevarna snov v okviru obratovalnega monitoringa stanja tal spremljala.
(4) Obratovalni monitoring stanja tal zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, vključuje osnovne pedološke parametre iz priloge 3 tega pravilnika in tiste nevarne snovi, ki so povezane z dejavnostjo teh naprav in lahko vplivajo na zdravje ljudi in okolje.
(5) K predlogu parametrov iz prejšnjega odstavka je treba priložiti strokovno utemeljitev in obrazložitev razlogov za vključitev ali nevključitev vsake od snovi v predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal ter pojasniti, s katerim parametrom se bo posamezna nevarna snov v okviru obratovalnega monitoringa stanja tal spremljala.
(6) V okoljevarstvenem dovoljenju se kot parameter obratovalnega monitoringa stanja tal lahko določi tudi kateri koli drug parameter, če iz poročila o monitoringu stanja podzemne vode, izdelanega v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode, izhaja, da so koncentracije katerega koli parametra, ki je vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, večje od standardov kakovosti za ta parameter.
(pogostost in čas vzorčenja)
(1) Vzorčenje in meritve parametrov v tleh zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo enkrat letno na deset let v istem mesecu, v katerem so izvedene meritve posnetka ničelnega stanja tal v skladu s 4. točko priloge 1 tega pravilnika. V primeru izrednih vremenskih razmer (npr. poplave, sneg, nasičenost tal z vodo, zmrznjena tla) se čas vzorčenja zamakne. Zamik vzorčenja je treba v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja tal obrazložiti in utemeljiti.
(2) Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v tleh zaradi ugotavljanja vpliva dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se določi za vsako napravo posebej, vendar ne manj pogosto, kakor je določeno v prejšnjem odstavku.
(3) Pogostost vzorčenja in meritev iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika. Predlog pogostosti vzorčenja in meritev mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.
(4) Enkratno vzorčenje in meritve parametrov v tleh se izvedejo tudi pri izdelavi posnetka ničelnega stanja tal zaradi ugotavljanja kakovosti tal:
– pred vnosom zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali
– pred vnosom v ali na tla komposta ali digestata v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.
(odvzem vzorcev in zapis o vzorčenju)
(1) Za odvzem in pripravo vzorcev tal se uporabljajo metode in oprema, določene v prilogi 2 tega pravilnika.
(2) Ob prevzemu vzorcev v laboratoriju je treba izpolniti sprejemni list na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, ali na obrazcu, ki vsebuje sestavine iz obrazca iz priloge 4 tega pravilnika.
(3) Ob vsakem odvzemu vzorcev na območju naprave v okviru obratovalnega monitoringa stanja tal je treba izpolniti zapis o vzorčenju tal na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
III. METODOLOGIJA VZORČENJA, MERJENJA, ANALIZIRANJA IN OBDELAVE VZORCEV
(vzorčenje in analizne metode)
(1) Vzorčenje, prevoz in hranjenje vzorcev tal se izvedejo v skladu z zahtevami iz priloge 2 tega pravilnika.
(2) Posode za vzorce, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev. Vzorce je treba hraniti v posodah iz materialov, kakor je določeno s standardom SIST ISO 10381-2 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.
(3) Za analize vzorcev glede na vsebnost parametrov iz 8. člena tega pravilnika se uporabljajo analizne metode, vključno z laboratorijskimi, terenskimi in on-line metodami, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom in temeljijo na:
– merilni negotovosti 50 odstotkov ali manj (k = 2) in
– meji določljivosti, ki znaša 30 odstotkov ali manj od najnižje vrednosti, opredeljene v okoljskem standardu kakovosti ali predpisu, ki ureja stanje tal.
(4) Če za dani parameter iz 8. člena tega pravilnika zahtev za mejo določljivosti iz druge alineje prejšnjega odstavka ni mogoče opredeliti, se ta določi v skladu z rezultati validacije analizne metode iz prejšnjega odstavka.
(5) Če za dani parameter iz 8. člena tega pravilnika ni na voljo analiznih metod, ki izpolnjujejo merila iz tretjega odstavka tega člena, se za analizo uporabi najboljša razpoložljiva metoda, ki ne povzroča nesorazmerno visokih stroškov ter mora biti v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja tal in poročilu o obratovalnem monitoringu stanja tal strokovno utemeljena in obrazložena.
(6) Za analize parametrov se uporabljajo standardi, določeni v prilogi 3 tega pravilnika, ali drugi enakovredni mednarodno priznani standardi.
IV. VREDNOTENJE SPREMEMBE VSEBNOSTI PARAMETROV
(vrednotenje spremembe vsebnosti parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal)
(1) Sprememba vsebnosti parametra obratovalnega monitoringa stanja tal (v nadaljnjem besedilu: sprememba vsebnosti parametra) na vzorčnem mestu se v času izvajanja obratovalnega monitoringa stanja tal izračuna kot razlika med povprečno vsebnostjo parametra, izmerjenega med izvajanjem obratovalnega monitoringa stanja tal, in povprečno vsebnostjo istega parametra, izmerjenega v isti globini tal, v posnetku ničelnega stanja vzorčnega mesta, po naslednji enačbi:
kjer je:
– Δ: sprememba vsebnosti parametra,
– xj,g (t0): povprečna vsebnost parametra na vzorčnem mestu, izmerjenega v izbrani globini tal v posnetku ničelnega stanja,
– xj,g (tn): povprečna vsebnost istega parametra na vzorčnem mestu, izmerjenega v isti globini tal med izvajanjem obratovalnega monitoringa stanja tal,
– j: izbrani parameter,
– g: izbrana globina tal,
– (t0): čas ob posnetku ničelnega stanja,
– (tn): čas ob izvajanju obratovalnega monitoringa stanja tal.
(2) Sprememba povprečne vsebnosti posameznega parametra tal je pomembna, če statistični test pokaže statistično značilnost razlike. Za testiranje razlike povprečij dveh neodvisnih vzorcev, ki ju sestavljajo najmanj štirje vzorci tal, odvzeti iz iste globine, se uporabi statistična metoda t-test. Pri izračunu variance se upošteva prispevek, ki zajema negotovost analizne metode in negotovost zaradi heterogenosti vzorčnega mesta za izbrani parameter. Razlika povprečij je statistično značilna, če izračunani t v absolutnem smislu presega kritično vrednost t0,025(n-1) iz preglednice iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Pri izračunu povprečnih vsebnosti iz tega člena se:
– rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje določljivosti za ta parameter, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo določljivosti, in
– za parametre, ki so vsota koncentracij več parametrov, vrednosti izmerjenih koncentracij, ki ne dosegajo meje določljivosti za posamezno snov, opredelijo kot nič.
(4) Če je določenih več vzorčnih mest, se sprememba povprečne vsebnosti izračuna za vsak posamezen parameter za vsako globino na vsakem vzorčnem mestu.
(vrednotenje vsebnosti parametrov za izdelavo ocene kakovosti tal oziroma za analizo tal)
(1) Za izdelavo ocene kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, oziroma analize tal iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, se v posnetku ničelnega stanja vsebnost vsakega izmerjenega parametra poda kot povprečna vsebnost parametra na posameznem vzorčnem mestu v izbrani globini tal.
(2) Za izdelavo posnetka ničelnega stanja iz prejšnjega odstavka je treba odvzeti najmanj štiri povprečne vzorce tal iz vsakega sloja tal v skladu z zahtevami iz priloge 2 tega pravilnika, tako da vsak povprečen vzorec tal pokrije sorazmerni del, skupaj pa celoto vzorčnega mesta, ter izdelati analizo parametrov v skladu z zahtevami iz točke 4.2 oziroma točke 4.3 priloge 1 tega pravilnika.
(3) Če je določenih več vzorčnih mest, se sprememba povprečne vsebnosti izračuna za vsak posamezen parameter za vsako globino na vsakem vzorčnem mestu.
(4) Povprečna vsebnost vsakega izmerjenega parametra se vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja stanje tal.
V. POROČILO TER EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV
(poročilo o obratovalnem monitoringu stanja tal)
(1) Izvajalec obratovalnega monitoringa mora za vsako koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa stanja tal izdelati poročilo o obratovalnem monitoringu stanja tal (v nadaljnjem besedilu: poročilo).
(2) Poročilo mora vsebovati podatke o:
1. izvajalcu obratovalnega monitoringa (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika),
2. zavezancu (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) in njegovi dejavnosti,
3. vzorčnih mestih za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal,
4. vrsti meritev in obsegu parametrov v skladu z 8. členom tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja tal,
5. pogostosti in času vzorčenja,
6. načinu in uporabljenih metodah vzorčenja,
7. opremi za vzorčenje, vključno s kakovostjo merilne opreme,
8. pogojih hrambe vzorcev,
9. izmerjenih vsebnostih posameznih parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal na vsakem vzorčnem mestu v skladu z 12. členom tega pravilnika, vključno s povprečnimi vsebnostmi teh parametrov,
10. izmerjenih vsebnostih parametrov v posnetku ničelnega stanja vsakega vzorčnega mesta v skladu z 12. členom tega pravilnika, vključno s povprečnimi vsebnostmi teh parametrov,
11. uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi ter merilni negotovosti in meji določljivosti uporabljenih analiznih metod,
12. rezultatih spremembe vsebnosti parametrov na vsakem vzorčnem mestu v skladu z 12. členom tega pravilnika,
13. vrednotenju parametrov na vsakem vzorčnem mestu v skladu z 12. členom tega pravilnika,
14. sklepnih ugotovitvah o vplivu na tla ter o pomanjkljivostih in negotovostih, ki so povezane s podatki o tleh ter s pripravo poročila, in
15. kontaktni osebi izvajalca obratovalnega monitoringa za zagotavljanje dodatnih informacij glede vzorčenja tal ter interpretacije podatkov o vzorčenju in rezultatih analize tal.
(3) Sklepne ugotovitve iz 14. točke prejšnjega odstavka morajo vključevati strokovno obrazložitev vrednotenja parametrov z vidika kemijske in pedološke stroke ter končno skupno mnenje o vplivu na stanje tal ob hkratnem upoštevanju kemijskega in pedološkega vidika zaradi:
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ali
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(4) Poročilo mora poleg podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi:
– podatke o posnetku ničelnega stanja območja naprave, če gre za prvo poročilo, izdelano v skladu s tem pravilnikom,
– opis in fotografije vsakega vzorčnega mesta,
– strokovno utemeljitev in obrazložitev morebitnega predloga dodatnih vzorčnih mest iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika,
– ugotovitve preveritve ustreznosti vsakega vzorčnega mesta in
– ugotovitve o morebitnih odstopanjih od zahtev iz 6. člena tega pravilnika.
(5) K poročilu morajo biti priloženi zapisi o vzorčenju tal na obrazcu iz priloge 5 tega pravilnika.
(6) Poročilo zavezanec v elektronski obliki pošlje ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa.
(7) Predlog obrazca poročila je objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
(hramba podatkov in poročil)
(1) Podatki iz poročila se hranijo trajno kot del informacijskega sistema okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Poročilo mora zavezanec hraniti ves čas obratovanja naprave. Če je zavezancu izdana odločba za izvedbo ukrepov ob prenehanju obratovanja naprave, hrani poročila do dokončanja izvedbe teh ukrepov.
VI. OSNOVE ZA DOLOČITEV PROGRAMA OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA TAL
(osnove za določitev programa obratovalnega monitoringa stanja tal)
(1) Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal izdela izvajalec obratovalnega monitoringa in vključuje:
– predlog vzorčnih mest in njihovo število v skladu s 5. in 6. členom tega pravilnika,
– predlog globin vzorčenja v skladu s 7. členom tega pravilnika,
– predlog parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal v skladu z 8. členom tega pravilnika,
– pogostost in čas vzorčenja tal v skladu z 9. členom tega pravilnika,
– analizne metode v skladu z 11. členom tega pravilnika ter
– podatke in informacije iz 1., 2. in 3. točke ter točke 4.1 oziroma 4.2 ter 5. in 6. točke priloge 1 tega pravilnika.
(2) Če gre za napravo, za katero je predpisana izdelava izhodiščnega poročila v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, lahko predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz prejšnjega odstavka vsebuje le tiste podatke in informacije iz priloge 1 tega pravilnika, ki niso vključeni v izhodiščno poročilo, če podatki in informacije iz izhodiščnega poročila ustrezajo zahtevam iz priloge 1 tega pravilnika in ministrstvo razpolaga s tem izhodiščnim poročilom.
(3) Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz prvega odstavka tega člena mora biti izdelan kot enotno in celovito gradivo ob hkratnem upoštevanju kemijskega in pedološkega vidika.
VII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI POOBLAŠČENI IZVAJALEC OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA TAL
(pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal)
Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo) se izda v obsegu, za katerega vlagatelj zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja obratovalnega monitoringa stanja tal, če izpolnjuje pogoje za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.
(tehnični pogoji za pridobitev pooblastila)
(1) Vlagatelj iz prejšnjega člena mora glede usposobljenosti za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal izpolnjevati naslednje tehnične pogoje:
1. ima laboratorij z veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025;
2. je usposobljen za analizo parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal, katerih meritve izvaja, kar dokazuje na naslednji način:
– s prilogo k akreditacijski listini za akreditirane analizne metode,
– z dokazilom, v katerem so za vsakega od parametrov, na katerega se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, dokumentirana merila za analizne metode iz 11. člena tega pravilnika, ki vključujejo navedbo merilne negotovosti in meje določljivosti, in
– z dokazilom o uspešni udeležbi v programih preverjanja strokovne usposobljenosti, ki zajemajo analizne metode za parametre, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, pri koncentracijah, ki so značilne za programe monitoringa stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja tal, ali z rezultati analiz dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na okoljske standarde kakovosti za ugotavljanje stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja stanje tal, če gre za metode, ki niso v obsegu akreditacije laboratorija iz 1. točke tega odstavka;
3. je usposobljen za vzorčenje in terenski opis tal ter ima:
– zaposleno najmanj eno osebo, ki mora imeti v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, najmanj izobrazbo agronomske ali gozdarske smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo agronomske ali gozdarske smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, ali izobrazbo druge naravoslovno- tehnične smeri, pridobljeno po študijskih programih tretje stopnje, oziroma izobrazbo druge naravoslovno-tehnične smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, v okviru katere so pridobljena znanja s področja nastanka in klasifikacije tal, lastnosti tal ter procesov v tleh, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj s področja tal in ki je izdelala najmanj tri strokovne študije, iz katerih je razvidno, da je strokovno usposobljena za vzorčenje tal in ima izkušnje pri določanju terenskega opisa tal in lastnosti tal, ali
– sklenjeno podizvajalsko pogodbo z eno ali več osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz prejšnje alineje;
4. z najmanj tremi referencami (izdelana strokovna študija, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.) iz obdobja zadnjih štirih let izkazuje poznavanje zakonodaje s področij stanja tal in monitoringa stanja tal;
5. ima sklenjeno podizvajalsko pogodbo z eno ali več osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2. in 4. točke tega odstavka, za analizo parametrov in meritve, ki jih ne zagotavlja vlagatelj sam.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal usposobljena tudi oseba, ki ima:
– zaposleno najmanj eno osebo, ki izpolnjuje zahteve iz prve alineje 3. točke prejšnjega odstavka, in
– sklenjeno podizvajalsko pogodbo z eno ali več osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2., 4. ali 5. točke prejšnjega odstavka.
(3) Programe preverjanja strokovne usposobljenosti iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka tega člena organizirajo akreditirane mednarodno ali državno priznane organizacije, ki izpolnjujejo zahteve standarda SIST EN ISO/IEC 17043 ali drugega enakovredno mednarodno priznanega standarda. Rezultati udeležbe v teh programih se ocenijo na podlagi sistemov točkovanja, določenih v standardu SIST EN ISO/IEC 17043, standardu ISO-13528 ali drugem enakovrednem mednarodno priznanem standardu.
(vloga za pridobitev pooblastila)
(1) Vloga za pridobitev pooblastila mora vsebovati podatke o vlagatelju (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega bivališča oziroma firmo in sedež osebe) ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja obratovalnega monitoringa stanja tal, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena so:
1. akreditacijska listina preskuševalnega laboratorija v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025,
2. priloge k akreditacijski listini za preskusne metode,
3. seznam vseh parametrov v sklopu obratovalnega monitoringa stanja tal, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, z navedbo validiranih in dokumentiranih analiznih metod, ki jih uporablja za analizo posameznega parametra, ter navedbo merilne negotovosti in meje določljivosti za analizo vsakega posameznega parametra,
4. dokazila o uspešni udeležbi v programih preskušanja strokovne usposobljenosti za parametre obratovalnega monitoringa stanja tal oziroma potrdila o analizah dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na programe monitoringa stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja tal, če gre za metode, ki niso v obsegu akreditacije laboratorija iz 1. točke tega odstavka,
5. dokazilo o zaposlitvi ali sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
6. seznam treh študij, ki se nanašajo na opis pedoloških značilnosti in izvajanje vzorčenja tal ter jih je izdelala oseba iz prejšnje alineje,
7. seznam najmanj treh referenc iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih je izdelal vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z omenjenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, in
8. sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če gre za analize parametrov in meritve, ki jih ne zagotavlja vlagatelj sam.
(3) Če je vlagatelj oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena, je treba k vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti dokazila iz prvega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena so:
– seznam najmanj treh študij, ki se nanašajo na opis pedoloških značilnosti in izvajanje vzorčenja tal ter jih je izdelala oseba iz prve alineje drugega odstavka prejšnjega člena,
– sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena, ki ji morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1., 2., 3., 4. in 7. točke prejšnjega odstavka, ter
– seznam najmanj treh referenc iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih je izdelal vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z omenjenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
(podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila)
Podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila so, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal več kot dvakrat:
– zaporedoma ne sodeluje ali neuspešno sodeluje v mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju ali v programih medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja, ki jih za pooblaščene izvajalce obratovalnega monitoringa stanja tal organizira ministrstvo,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja tal na vzorčnih mestih v skladu s tem pravilnikom,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja tal za parametre v skladu s tem pravilnikom,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja tal s pogostostjo v skladu s tem pravilnikom,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja tal z uporabo metod iz tega pravilnika,
– ne izvede vrednotenja parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal ali ga izvede v nasprotju s tem pravilnikom ali
– ne izdela poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal v skladu s tem pravilnikom.
VIII. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
(1) Osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa tal v skladu s Pravilnikom o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 55/97, 41/04 – ZVO-1 in 99/13), lahko izvajajo obratovalni monitoring stanja tal v skladu s tem pravilnikom do izteka veljavnosti tega pooblastila.
(2) Osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa tal v skladu s Pravilnikom o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 53/15), lahko izvajajo obratovalni monitoring stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom do izteka veljavnosti tega pooblastila.
(posnetek ničelnega stanja)
Posnetek ničelnega stanja, izdelan do uveljavitve tega pravilnika v skladu s 4. točko priloge 1 Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 53/15), se šteje za posnetek ničelnega stanja v skladu s tem pravilnikom.
Postopki za pridobitev ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in postopki za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu s tem pravilnikom.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 53/15).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-231/2017
Ljubljana, dne 15. novembra 2017
EVA 2016-2550-0058
Irena Majcen l.r.
