Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena ter za izvrševanje 8. točke drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-1A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) ministrica za okolje in prostor izdaja
o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode
(1) Ta pravilnik določa za obratovalni monitoring stanja podzemne vode obseg, merila za izbor parametrov, metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, vrednotenje spremembe vsebnosti parametrov, vsebino programa in poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.
(2) Ta pravilnik določa merilna mesta, parametre in obseg obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva:
– odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2011/97/EU z dne 5. decembra 2011 o spremembah Direktive 1999/31/ES v zvezi s posebnimi merili za skladiščenje kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek (UL L št. 328 z dne 10. 12. 2011, str. 49), in
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25).
(3) Ta pravilnik določa tudi tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec monitoringa za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, in podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
(1) Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva:
– odvajanja odpadnih voda na stanje podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,
– odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, in
– odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(2) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na odvajanje odpadne vode iz naprave, se uporabljajo tudi glede odvajanja odpadnih in izcednih voda iz odlagališča, razen če ta pravilnik določa drugače.
(3) Če je odlagališče hkrati naprava v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se zanjo uporabljajo določbe, ki so strožje.
(4) Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če je zanje predpisano spremljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. ciljna hidrogeološka cona je prostorsko opredeljen del litostratigrafskih enot, v katerih zaradi posrednega vnosa ali morebitnega odtekanja ali izpuščanja ali uhajanja onesnaževal iz naprave lahko pride do onesnaženja podzemne vode;
2. izcedna voda je izcedna voda v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
3. izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim preizkusom izluževanja;
4. izvajalec obratovalnega monitoringa je oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in ima pooblastilo iz 14. člena tega pravilnika;
5. merilno mesto je mesto, kjer se odvzemajo vzorci podzemne vode in izvajajo meritve za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ter je lahko:
– opazovalna vrtina ali
– izvir, vodnjak, kraška jama ali brezno z vodo;
6. mesto vzorčenja je mesto vzorčenja na vodotoku, namenjeno ugotavljanju stanja površinske vode, ki napaja podzemno vodo na območju naprave ali njenem vplivnem območju;
7. območje naprave so zemljiške parcele, na katerih je naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;
8. odlagališče je odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
9. opazovalna vrtina je vrtina, izvrtana v tla in opremljena za izvajanje vzorčenja in meritev parametrov podzemne vode;
10. osnovni parametri podzemne vode so celotni organski ogljik, hidrogenkarbonat, amonij, nitrit, nitrat, sulfat, klorid, fluorid, skupni fosfor, natrij in kalij;
11. pomemben in stalno naraščajoči trend onesnaženja je trend onesnaženja v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;
12. posredno odvajanje v podzemno vodo je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
13. terenske meritve na merilnem mestu so meritve temperature zraka, temperature podzemne vode, električne prevodnosti, pH, redoks potenciala, motnosti, barve in vsebnosti kisika na merilnem mestu;
14. vnos onesnaževal v podzemno vodo je vnos onesnaževal v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;
15. zadevna nevarna snov je zadevna nevarna snov v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;
16. zavezanec je povzročitelj obremenitve, če mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, naprave za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ali kot upravljavec odlagališča iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, v skladu s predpisi iz te točke zagotavljati obratovalni monitoring stanja podzemne vode. Zavezanec je tudi upravljavec naprave iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
II. OBSEG IN PARAMETRI OBRATOVALNEGA MONITORINGA
(obseg obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode obsega:
1. merjenje gladine podzemne vode,
2. merjenje prehodnosti opazovalne vrtine,
3. predčrpanje vode iz opazovalne vrtine,
4. merjenje količine predčrpane vode,
5. merjenje količine odvzetega vzorca,
6. terenske meritve na merilnem mestu,
7. vzorčenje podzemne vode,
8. pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,
9. pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo odvzetih vzorcev,
10. vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, in
11. izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.
(2) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču poleg aktivnosti iz prejšnjega odstavka obsega tudi oceno hitrosti toka podzemne vode na merilnih mestih in meritve hidroloških parametrov na mestu vzorčenja, in sicer vodostaja ali pretoka vodotoka.
(3) Meritev vodostaja ali pretoka vodotoka iz prejšnjega odstavka ni treba izvajati, če se te meritve na mestu vzorčenja iz prejšnjega odstavka izvajajo v okviru obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, ali če se podatki o teh hidroloških parametrih na mestih vzorčenja iz tega pravilnika spremljajo v okviru hidrološkega monitoringa, ki ga zagotavlja država.
(določitev merilnih mest)
(1) Merilna mesta se določijo tako, da omogočajo:
– pregled stanja podzemne vode brez vpliva delovanja zavezanca na stanje podzemne vode in
– zaznavo vplivov na stanje podzemne vode zaradi delovanja zavezanca.
(2) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode iz prve alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika se določijo tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi z najmanj:
– enega merilnega mesta na dotoku podzemne vode na mesto posrednega odvajanja odpadne vode in
– enega merilnega mesta na odtoku podzemne vode z mesta posrednega odvajanja odpadne vode, vendar znotraj vplivnega območja nameravanega odvajanja odpadne vode, določenega v dokumentaciji, priloženi vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika se določijo tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi z najmanj:
– enega merilnega mesta na dotoku podzemne vode na območje naprave in
– dveh merilnih mest na območju odtoka podzemne vode z območja naprave.
(4) Poleg merilnih mest iz drugega in tretjega odstavka tega člena se za vzorčenje in meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izberejo tudi mesta vzorčenja na vodotoku, če ta na območju naprave ali na njenem vplivnem območju napaja podzemno vodo. Če podzemna voda na območju naprave ali na njenem vplivnem območju napaja površinske vode, se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda.
(5) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode in mesta vzorčenja iz prejšnjega odstavka se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitoringa. Predlog določitve merilnih mest in mest vzorčenja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.
(6) Sprememba lokacije posameznega merilnega mesta ali določitev enega ali več dodatnih merilnih mest se določi s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode izhaja, da na podlagi merilnih mest iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali mest vzorčenja iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče prepoznati odtekanja ali nenadzorovanega izpuščanja ali uhajanja onesnaževal v podzemno vodo, ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode. Predlog spremembe lokacije posameznega merilnega mesta ali predlog dodatnega merilnega mesta mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju z upoštevanjem zahtev iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.
(7) Če na območju obratuje več naprav (npr. v sklopu kompleksnih industrijskih objektov ali industrijskih con), se v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje posamezne od teh naprav merilna mesta za vzorčenje in meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode lahko določijo tako, da je merilno mesto ene od teh naprav hkrati merilno mesto katere koli druge od teh naprav.
(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za naprave iz druge in četrte alineje prvega odstavka in četrtega odstavka 2. člena tega pravilnika merilna mesta z izvedbo opazovalnih vrtin v kraških vodonosnikih ne določijo, če to tehnično ni izvedljivo, ker se podzemna voda nahaja globlje od 50 metrov, in s hidrogeološkega vidika niso pričakovani smiselni rezultati obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode. Za obratovalni monitoring stanja podzemne vode se v teh primerih:
– določijo merilna mesta, kot so izvir, vodnjak, kraška jama ali brezno, razen če so ta merilna mesta tako oddaljena, da lahko pride do razredčenja onesnaževal in zato do nerealnih rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, ali
– določi posredno ugotavljanje vplivov.
(9) V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika morajo biti izbor merilnih mest oziroma razlogi za morebitno opustitev merilnih mest in način posrednega ugotavljanja vplivov iz prejšnjega odstavka strokovno utemeljeni in obrazloženi.
(10) Ne glede na tretji odstavek tega člena se merilna mesta z izvedbo opazovalnih vrtin v vodonosnikih, ki so na območju naprave prekriti z zveznimi zelo slabo prepustnimi geološkimi plastmi, ki imajo vrednost koeficienta prepustnosti manjšo od 1.10-8 m/s in je debelina plasti s takimi lastnostmi večja od 3 m, ne določijo. Prepustnost in debelina slabo prepustnih geoloških plasti se morata dokazati s podatki iz meritev na območju naprave na najmanj treh lokacijah na podlagi sondažnega izkopa, sondažne vrtine, laboratorijske meritve prepustnosti ali nalivalnega ali črpalnega poskusa. V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika mora biti izbor merilnih mest oziroma razlog za morebitno opustitev merilnih mest strokovno utemeljen in obrazložen, strokovno utemeljeni in obrazloženi morajo biti tudi podatki iz meritev prepustnosti in debeline slabo prepustnih geoloških plasti na območju naprave.
(ureditev merilnega mesta)
(1) Zavezanec mora urediti stalno merilno mesto, ki je:
– lahko dostopno (peš ali z avtomobilom) in očiščeno (npr. odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala) ter označeno in
– zavarovano pred poškodbami.
(2) Merilno mesto mora biti oblikovano in opremljeno tako, da je:
– zaradi varnosti izvajalca obratovalnega monitoringa zagotovljen dostop po jašku z lestvijo ali po stopnicah in s prostorom na dnu, če je merilno mesto v jašku, v katerem zaradi njegove globine merilne opreme ni mogoče namestiti z vrha;
– omogočena namestitev opreme za odvzem vzorcev in terenske meritve;
– opazovalna vrtina opremljena s piezometrskimi cevmi najmanjšega svetlega premera 100 mm, ki morajo biti iz materiala, ki ne vpliva na kakovost vzorčenja podzemne vode;
– opazovalna vrtina opremljena s filtrskimi cevmi, ki glede na hidrogeološke razmere zagotavljajo dotok v zacevljeni del merilnega mesta. Velikost filtrskih rež mora biti izbrana glede na tip vodonosnih plasti. Predlog opremljenosti opazovalne vrtine mora biti v programu obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika strokovno utemeljen in obrazložen;
– dno opazovalne vrtine zaprto s čepom in na dnu izveden usedalnik;
– opazovalna vrtina tehnično izvedena tako, da se prepreči dotok s površine v opazovalno vrtino, in zaščitena s kapo.
(3) Zavezanec mora ob zadnjem vzorčenju v koledarskem letu zagotoviti preveritev ustreznosti vsakega merilnega mesta in njegovo vzdrževanje ter ugotoviti potrebo po morebitnem čiščenju ali sanaciji poškodovanega ali dotrajanega merilnega mesta.
(parametri obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda na stanje podzemne vode vključuje monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote in so za napravo, ki je predmet obravnave, vključeni v obratovalni monitoring odpadne vode na podlagi predpisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje.
(2) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, vključuje monitoring parametrov zadevnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na območju naprave, ob upoštevanju možnosti onesnaženja podzemne vode na območju naprave, določenih v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(3) Če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida na stanje podzemne vode, je treba v predlog parametrov iz prvega in drugega odstavka tega člena vključiti najmanj monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote in so za napravo za proizvodnjo titanovega dioksida vključeni v obratovalni monitoring tekočih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida.
(4) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališčih na stanje podzemne vode vključuje:
– parametre kemijskega stanja podzemne vode iz predpisa, ki ureja stanje podzemnih voda,
– parametre, ki se lahko pojavijo v izcedni vodi, odpadni vodi ali izlužku odpadkov, ki temeljijo na njihovi pričakovani sestavi glede na vrsto odpadkov, ki se odlagajo na odlagališču, in
– parametre, za katere rezultati obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlagališča na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, kažejo čezmerno obremenitev površinske vode, če ta površinska voda napaja podzemno vodo na območju naprave ali njenem vplivnem območju.
(5) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališčih na stanje podzemne vode za zgodnje odkrivanje sprememb kakovosti podzemne vode poleg parametrov iz prejšnjega odstavka vključuje tudi indikatorske parametre, kot so pH-vrednost, celoten organski ogljik, fenoli, težke kovine, fluorid, arzen in ogljikovodiki.
(6) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, in ne gre za dejavnost iz četrtega odstavka tega člena, vključuje parametre, ki jih predlaga izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega postopka in pričakovanih vsebnostih onesnaževal v odpadni vodi ali izlužkih, ki temeljijo na njihovi pričakovani sestavi.
(7) Parametri obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in šestega odstavka tega člena se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika, ki ga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži zavezanec.
(8) Predlog parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz četrtega odstavka tega člena izdela izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega postopka in pričakovanih vsebnostih onesnaževal v:
– izcedni ali odpadni vodi, če gre za ugotavljanje vpliva odvajanja izcedne oziroma odpadne vode z območja odlagališča, in
– izcedni vodi ali izlužku odpadkov, če gre za ugotavljanje vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču.
(9) V predlogu parametrov iz sedmega odstavka tega člena je treba strokovno utemeljiti in obrazložiti razloge za vključitev ali nevključitev vsake od snovi v predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika. Če gre za zadevne nevarne snovi iz drugega odstavka tega člena, je treba pojasniti, s katerim parametrom se bo posamezna zadevna nevarna snov v okviru obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode spremljala.
(10) V okoljevarstvenem dovoljenju se kot parameter obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode določi tudi kateri koli drug parameter, če:
– emisija snovi v vode zaradi odvajanja odpadne vode oziroma vnos onesnaževal v podzemno vodo lahko povzroči pomemben in stalno naraščajoči trend onesnaženja s tem parametrom v podzemni vodi ali
– gre za komunalno ali skupno čistilno napravo, s katero se čisti industrijska odpadna voda, ki vsebuje ta parameter.
(pogostost in čas vzorčenja)
(1) Gladine podzemne vode se merijo neprekinjeno z uporabo avtomatskih merilnikov, če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču v:
– kraških vodonosnikih, razen če gre za mesta vzorčenja iz četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika,
– vodonosnikih, v katerih je podzemna voda pod neposrednim vplivom nihanja vodostaja v površinskih vodah,
– vodonosnikih, katerih prepustnost je večja od 10-5 m/s,
– vodonosnikih, v katerih je srednja povprečna hitrost dviga podzemne vode enaka ali večja od 10 cm na dan, in
– vodonosnikih, v katerih drugače ni mogoče zanesljivo oceniti pretokov podzemne vode pod območjem naprave ali odlagališča.
(2) Gladine podzemne vode se merijo z ročnimi merilniki, če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti in naprav, ki niso dejavnosti in naprave iz prejšnjega odstavka, ali če gre za vodonosnike, ki niso vodonosniki iz prejšnjega odstavka, obakrat sočasno z meritvami parametrov iz tretjega, četrtega oziroma petega odstavka tega člena.
(3) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo najmanj vsako peto koledarsko leto s pogostostjo dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od dveh in daljši od šestih mesecev.
(4) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda ali odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida se izvajajo v obdobju koledarskega leta najmanj dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od treh in daljši od šestih mesecev.
(5) Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču se določi za vsako odlagališče posebej glede na njegove hidrogeološke značilnosti ter na podlagi podatkov o hitrosti toka podzemne vode, vendar ne manj kot s pogostostjo iz prejšnjega odstavka.
(6) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo najmanj vsako peto koledarsko leto s pogostostjo dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od dveh in daljši od šestih mesecev.
(7) Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi se določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika. Predlog pogostosti vzorčenja in meritev parametrov mora vključevati strokovno utemeljitev in obrazložitev predlagane pogostosti iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.
(8) V okoljevarstvenem dovoljenju se lahko določi večja pogostost vzorčenja in meritev od predpisane, če je to potrebno zaradi velikega nihanja gladine podzemne vode ali povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ter je v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika to strokovno utemeljeno in obrazloženo.
(9) Pri določitvi vzorčenja in meritev se upošteva tudi, da so vzorčenja in meritve enakomerno razporejeni na obdobje nizkih in obdobje visokih gladin podzemne vode.
(10) Če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču, za katerega je izdana pravnomočna odločba o zaprtju odlagališča odpadkov, se vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi izvajajo dvakrat v koledarskem letu, pri čemer mora biti časovni razmik med dvema zaporednima meritvama najmanj šest mesecev.
(11) Pogostost meritev prehodnosti opazovalne vrtine se določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika. Predlog pogostosti meritev prehodnosti opazovalne vrtine mora vključevati strokovno utemeljitev in obrazložitev.
(12) Vzorčenje in meritve iz tega člena se izvajajo na merilnih mestih oziroma mestih vzorčenja v istem dnevu in s čim krajšim časovnim presledkom. Če gre za mesta vzorčenja na površinskih vodah, se vzorčenje in meritve izvajajo v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, v času stabilnih hidroloških razmer pri pretokih, ki so manjši od srednjega pretoka.
III. METODOLOGIJA VZORČENJA, MERJENJA, ANALIZIRANJA IN OBDELAVE VZORCEV
(vzorčenje in analizne metode)
(1) Za vzorčenje, prevoz in hrambo vzorcev podzemne vode se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz predpisa, ki ureja monitoring podzemnih voda.
(2) Posode za vzorce, reagenti ali metode za konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev. Z vzorci je treba ravnati tako, kot je določeno s standardom SIST EN ISO 5667-3 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.
(3) Pred vsakim vzorčenjem je treba predčrpati vodo iz merilnega mesta, in sicer tako, da se izčrpajo najmanj tri prostornine omočenega dela merilnega mesta, če je vode več kot en liter na minuto. Če je vode manj kot en liter na minuto, se voda iz vrtine izčrpa do dna in z vzorčenjem počaka do ponovne vzpostavitve gladine podzemne vode v vrtini. Postopek predčrpanja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.
(4) Za vzorčenje, prevoz in hrambo vzorcev podzemne vode se lahko uporabljajo tudi druge metode v skladu z drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi ali druge metode, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom, ali druge metode, za katere je izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode pridobil akreditacijo, če dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z referenčnimi metodami iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za analize vzorcev glede na vsebnost parametrov iz 7. člena tega pravilnika se uporabljajo analizne metode, vključno z laboratorijskimi, terenskimi in on-line metodami, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom in temeljijo na:
– merilni negotovosti 50 odstotkov ali manj (k = 2), ocenjeni na ravni ustreznih standardov kakovosti in vrednosti praga v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, in ustreznih mejnih vrednosti za kemijske parametre v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, pri čemer se za posamezni parameter upošteva vrednost, ki je strožja, in
– meji določljivosti, ki znaša 30 odstotkov vrednosti standarda kakovosti oziroma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz prejšnje alineje.
(6) Če za dani parameter iz 7. člena tega pravilnika ni na voljo standardov kakovosti oziroma vrednosti praga, se merilna negotovost in meja določljivosti iz prejšnjega odstavka ocenita na ravni ustreznih okoljskih standardov kakovosti za stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, oziroma na ravni mejne vrednosti parametrov pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, pri čemer velja strožja vrednost.
(7) Če za dani parameter iz 7. člena tega pravilnika ni na voljo analiznih metod, ki izpolnjujejo merila iz petega in šestega odstavka tega člena, se za analizo uporabi najboljša razpoložljiva tehnika, ki ne povzroča nesorazmerno visokih stroškov in mora biti v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika in poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode strokovno utemeljena in obrazložena.
IV. VREDNOTENJE SPREMEMBE VSEBNOSTI PARAMETROV
(vrednotenje spremembe vsebnosti parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1) Sprememba vsebnosti posameznega parametra obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: sprememba vsebnosti parametra) se izračuna za letno povprečje vseh meritev parametra, ki je vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode.
(2) Sprememba vsebnosti posameznega parametra se izračuna kot razlika med povprečno vrednostjo koncentracije tega parametra na merilnem mestu na območju odtoka podzemne vode z območja naprave in povprečno vrednostjo koncentracije tega parametra na merilnem mestu na območju dotoka podzemne vode na območje naprave, in sicer po naslednji enačbi:
kjer je:
– Δ: sprememba vsebnosti posameznega parametra,
– C(N1): letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije parametra na merilnem mestu na območju odtoka podzemne vode z območja naprave,
– C(N2): letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije parametra na merilnem mestu na območju dotoka podzemne vode na območje naprave.
(3) Pri izračunu povprečnih vrednosti iz prejšnjega odstavka se:
– rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje določljivosti za ta parameter, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo določljivosti, in
– za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reakcijskimi produkti, vrednosti izmerjenih koncentracij, ki ne dosegajo meje določljivosti za posamezno snov, opredelijo kot nič.
(4) Če je več merilnih mest na območju dotoka podzemne vode na območje naprave oziroma več merilnih mest na območju odtoka podzemne vode z območja naprave, se razlika iz drugega odstavka tega člena izračuna med vsakim posameznim merilnim mestom na območju odtoka podzemne vode in vsakim posameznim merilnim mestom na območju dotoka podzemne vode.
(5) Sprememba vsebnosti parametra se ne ugotavlja, če se na podlagi izračunov v skladu s tem členom ugotovi, da je povprečna vrednost koncentracije posameznega parametra na merilnem mestu na odtoku podzemne vode z območja naprave manjša od povprečne vrednosti koncentracije posameznega parametra na merilnem mestu na dotoku podzemne vode na območje naprave, ali če je vrednost koncentracije posameznega parametra na merilnem mestu na odtoku podzemne vode z območja naprave manjša od meje določljivosti za ta parameter.
(6) Če zavezanec ne zagotovi podatkov na merilnem mestu na dotoku podzemne vode na območje naprave, se pri vrednotenju parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode upošteva, da je vrednost koncentracije posameznega parametra na tem merilnem mestu enaka nič.
V. POROČILO TER EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV
(poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode)
(1) Izvajalec obratovalnega monitoringa mora za vsako koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izdelati poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: poročilo).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec obratovalnega monitoringa iz tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika izdelati poročilo le za tisto koledarsko leto, v katerem se obratovalni monitoring izvaja.
(3) Poročilo mora vsebovati podatke o:
1. izvajalcu obratovalnega monitoringa (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika),
2. zavezancu (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) in njegovi dejavnosti,
3. merilnih mestih oziroma mestih vzorčenja za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 5. člena tega pravilnika, vključno s strokovnimi utemeljitvami in obrazložitvami,
4. meritvah iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 4. člena tega pravilnika,
5. vrsti meritev in obsegu parametrov iz 7. člena tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja podzemne vode,
6. pogostosti in času vzorčenja,
7. načinu in uporabljenih metodah vzorčenja,
8. uporabljeni opremi za vzorčenje,
9. izmerjenih povprečnih vrednostih koncentracij parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode,
10. uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi ter merilni negotovosti in meji določljivosti uporabljenih analiznih metod,
11. rezultatih vsake posamezne meritve na vsakem od merilnih mest na dotoku podzemne vode na območje naprave ali odlagališča in na vsakem od merilnih mest na odtoku podzemne vode z območja naprave ali odlagališča ter vrednotenju spremembe vsebnosti parametrov obratovalnega monitoringa stanja v skladu s prejšnjim členom,
12. vrednotenju vpliva v skladu s prejšnjim členom,
13. sklepnih ugotovitvah o vplivu na stanje podzemne vode ter o pomanjkljivostih in negotovostih, ki so povezane s podatki o podzemni vodi in s pripravo poročila, in
14. kontaktni osebi izvajalca obratovalnega monitoringa za zagotavljanje dodatnih informacij glede vzorčenja podzemne vode ter interpretacijo podatkov o vzorčenju in rezultatih analize podzemne vode.
(4) Ugotovitve iz 13. točke prejšnjega odstavka morajo vključevati strokovno obrazložitev vrednotenja parametrov z vidika kemijske in hidrogeološke stroke, oceno trenda slabšanja ali izboljševanja stanja podzemne vode ter končno skupno mnenje o morebitnem vplivu na stanje podzemne vode ob hkratnem upoštevanju kemijskega in hidrogeološkega vidika zaradi:
– odvajanja odpadnih voda,
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,
– odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida,
– odlaganja odpadkov na odlagališču ali
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(5) Poročilo mora poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi:
1. podatke o načinu predčrpanja, pretoku črpanja in količini celotne načrpane vode pri predčrpanju,
2. podatke o volumnu posameznega vzorca,
3. opis izvedbe in opreme vsakega merilnega mesta oziroma mesta vzorčenja, če gre za prvo poročilo po izvedbi novega merilnega mesta,
4. podatke o posnetku ničelnega stanja podzemne vode, če gre za prvo poročilo, izdelano v skladu s tem pravilnikom,
5. ugotovitve in podatke o rednem vzdrževanju vsakega merilnega mesta,
6. ugotovitve o preveritvi ustreznosti vsakega merilnega mesta,
7. ugotovitve o potrebah po čiščenju posameznega merilnega mesta,
8. ugotovitve o potrebah po sanaciji merilnega mesta, vključno z opisom ugotovljenih poškodb ali dotrajanosti, in
9. strokovno utemeljitev in obrazložitev morebitnega predloga dodatnih merilnih mest iz šestega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(6) Poročilo zavezanec v elektronski obliki pošlje ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa.
(7) Predlog obrazca poročila je objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
(hramba podatkov in poročil)
(1) Podatki iz poročila se hranijo trajno kot del informacijskega sistema okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Poročilo mora zavezanec hraniti ves čas obratovanja naprave. Če je zavezancu izdana odločba za izvedbo ukrepov ob prenehanju obratovanja naprave, hrani poročila do dokončanja izvedbe teh ukrepov.
VI. OSNOVE ZA DOLOČITEV PROGRAMA OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA PODZEMNE VODE
(osnove za določitev programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1) Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemnih voda izdela izvajalec obratovalnega monitoringa in vključuje:
– predlog lokacij merilnih mest in mest vzorčenja v skladu s 5. členom tega pravilnika,
– predlog parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s 7. členom tega pravilnika,
– pogostost in čas vzorčenja podzemne vode v skladu z 8. členom tega pravilnika,
– analizne metode v skladu z 9. členom tega pravilnika,
– podatke in informacije iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke priloge tega pravilnika ter
– podatke in informacije iz 4. točke priloge tega pravilnika, če gre za prvi predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
(2) Če gre za napravo, za katero je predpisana izdelava izhodiščnega poročila v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, lahko predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prejšnjega odstavka vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v izhodiščnem poročilu, če podatki in informacije iz izhodiščnega poročila ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika in ministrstvo razpolaga s tem izhodiščnim poročilom.
(3) Če gre za napravo na vodovarstvenem območju, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in je v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na tem vodovarstvenem območju, izdelana analiza tveganja, lahko predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v to analizo tveganja, če podatki in informacije iz te analize tveganja ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika in ministrstvo z njo razpolaga.
(4) Če se iz naprave odvajajo odpadne vode posredno v podzemno vodo in je vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje te naprave priložena dokumentacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, lahko predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v to dokumentacijo, če podatki in informacije iz te dokumentacije ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika.
(5) Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena mora biti izdelan kot enotno in celovito gradivo ob hkratnem upoštevanju kemijskega in hidrogeološkega vidika.
VII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI IZVAJALEC OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA PODZEMNE VODE
(pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo) se izda v obsegu, za katerega zaprosi oseba glede na vrsto, področje in obseg izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, če izpolnjuje pogoje za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.
(tehnični pogoji za pridobitev pooblastila)
(1) Oseba iz prejšnjega člena mora glede usposobljenosti za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izpolnjevati naslednje tehnične pogoje:
1. ima laboratorij z veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025;
2. je usposobljena za analizo parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, katerih meritve izvaja, kar dokazuje na naslednje načine:
– s prilogo k akreditacijski listini za akreditirane analizne metode,
– z dokazilom, v katerem so za vsakega od parametrov, na katerega se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, dokumentirane analizne metode iz 9. člena tega pravilnika, ki vključujejo navedbo meje zaznavnosti, meje določljivosti in merilne negotovosti za vsakega od parametrov, in
– z dokazilom o uspešni udeležbi v programih preskušanja strokovne usposobljenosti, ki zajemajo analizne metode za parametre, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, pri koncentracijah, ki so značilne za programe monitoringa kemijskega stanja v skladu s predpisom, ki ureja monitoring podzemnih voda, ali z rezultati analiz dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na okoljske standarde kakovosti ali vrednosti praga za ugotavljanje stanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, ali glede na standarde iz šestega odstavka 9. člena tega pravilnika, če gre za metode, ki niso v obsegu akreditacije laboratorija iz 1. točke tega odstavka;
3. je usposobljena za izpolnjevanje zahtev iz priloge tega pravilnika in ima:
– zaposleno najmanj eno osebo, ki mora imeti v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, najmanj izobrazbo geološke smeri, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo geološke smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj s področja podzemne vode, ki je izdelala najmanj tri strokovne študije, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer, ali
– sklenjeno podizvajalsko pogodbo z osebo oziroma osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz prejšnje alineje in zahteve iz 4. točke drugega odstavka tega člena, in
– opremo za merjenje gladin in globine podzemne vode ter opremo za odvzem vzorcev;
4. z najmanj tremi referencami (izdelana strokovna študija, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.) iz obdobja zadnjih štirih let izkazuje poznavanje zakonodaje z naslednjih področij:
– stanje in monitoring kemijskega stanja podzemne vode ter
– emisije v vode pri odvajanju odpadnih voda;
5. ima sklenjeno podizvajalsko pogodbo z eno ali več osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2. in 4. točke tega odstavka, za analizo parametrov in meritve, ki jih ne zagotavlja vlagatelj sam.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode usposobljena tudi oseba, ki izpolnjuje naslednje tehnične pogoje:
1. ima zaposleno najmanj eno osebo, ki mora imeti v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, najmanj izobrazbo geološke smeri, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo geološke smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj s področja podzemne vode, ki je izdelala najmanj tri strokovne študije, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer,
2. ima sklenjeno podizvajalsko pogodbo z osebo oziroma osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2., 4. oziroma 5. točke prejšnjega odstavka,
3. ima opremo za merjenje gladin in globine podzemne vode in opremo za odvzem vzorcev ter
4. z najmanj tremi referencami (izdelana strokovna študija, izdelana recenzija, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.) iz obdobja zadnjih štirih let izkazuje poznavanje zakonodaje z vsakega od naslednjih področij:
– stanje in monitoring kemijskega stanja podzemne vode,
– emisije v vode pri odvajanju odpadnih voda in
– analize tveganja za onesnaženje za gradnje na vodovarstvenih območjih.
(3) Programi preskušanja strokovne usposobljenosti iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka tega člena s področja monitoringa kemijskega stanja podzemne vode se opravijo pri akreditiranih mednarodno ali državno priznanih organizacijah, ki izpolnjujejo zahteve standarda SIST EN ISO/IEC 17043 ali drugega enakovredno mednarodno priznanega standarda. Rezultati udeležbe v teh programih se ocenijo na podlagi sistemov točkovanja, določenih v standardu SIST EN ISO/IEC 17043, standardu ISO-13528 ali drugem enakovrednem mednarodno priznanem standardu.
(vloga za pridobitev pooblastila)
(1) Vloga za pridobitev pooblastila mora vsebovati podatke o vlagatelju (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega bivališča ali firmo in sedež osebe) ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena so:
1. akreditacijska listina preskuševalnega laboratorija v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025,
2. priloge k akreditacijski listini za preskusne metode,
3. seznam vseh parametrov v sklopu obratovalnega monitoringa stanja podzemnih voda, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, z navedbo validiranih in dokumentiranih analiznih metod, ki jih uporablja za analizo posameznega parametra, ter navedba meje zaznavnosti, meje določljivosti in merilne negotovosti analizne metode za analizo vsakega posameznega parametra,
4. dokazila o uspešni udeležbi v programih preskušanja strokovne usposobljenosti za parametre obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode pri koncentracijah, ki so značilne za programe obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom, oziroma potrdila o analizah dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na standarde kakovosti oziroma vrednosti pragov v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, ali glede na standarde iz šestega odstavka 9. člena tega pravilnika, če gre za metode, ki niso v obsegu akreditacije laboratorija iz 1. točke tega odstavka,
5. dokazilo o zaposlitvi ali sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
6. seznam treh študij, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer in jih je izdelala oseba iz prejšnje točke,
7. dokazilo, da razpolaga z opremo za merjenje gladin in globine podzemne vode ter opremo za odvzem vzorcev,
8. seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih je vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila izdelal, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z omenjenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, in
9. sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če gre za analize parametrov in meritve, ki jih ne zagotavlja vlagatelj sam.
(3) Če je vlagatelj oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena, je treba vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti dokazila iz drugega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena so:
– seznam najmanj treh študij, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer in jih je izdelala oseba iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena,
– sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena, ki ji morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1., 2., 3., 4. in 8. točke prejšnjega odstavka,
– dokazilo, da razpolaga z opremo za merjenje gladin in globine podzemne vode ter opremo za odvzem vzorcev, in
– seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, ki jih je vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila izdelal, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z omenjenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila)
Podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila so, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode več kot dvakrat:
– zaporedoma ne sodeluje ali neuspešno sodeluje v mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju ali v programih medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja, ki jih za pooblaščene izvajalce obratovalnega monitoringa stanja tal organizira ministrstvo,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode na mestih vzorčenja v skladu s 5. členom tega pravilnika,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode za parametre v skladu s 7. členom tega pravilnika,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode s pogostostjo v skladu z 8. členom tega pravilnika,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode z uporabo metod iz 9. člena tega pravilnika,
– ne izvede vrednotenja spremembe vsebnosti parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ali ga izvede v nasprotju z 10. členom tega pravilnika ali
– ne izdela poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode v skladu z 11. členom tega pravilnika.
VIII. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
Osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa tal v skladu s Pravilnikom o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 53/15), lahko izvajajo obratovalni monitoring stanja tal v skladu s tem pravilnikom do izteka veljavnosti tega pooblastila.
(posnetek ničelnega stanja)
Posnetek ničelnega stanja, izdelan do uveljavitve tega pravilnika v skladu s 4. točko priloge Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 53/15), se šteje za posnetek ničelnega stanja v skladu s tem pravilnikom.
(obstoječe opazovalne vrtine)
Šteje se, da obstoječa opazovalna vrtina, v kateri so se do uveljavitve tega pravilnika na podlagi Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 53/15) izvajale meritve parametrov obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode v skladu Pravilnikom o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09), ustreza zahtevam za ureditev merilnega mesta iz tega pravilnika, če izpolnjuje zahteve za opazovalno vrtino iz Pravilnika o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09).
(podaljšanje uporabe za odlagališča)
Ne glede na določbe prve alineje drugega odstavka 1. člena, 2. do 12. člena, 13. in 17. člena ter priloge tega pravilnika se za odlagališča do 31. decembra 2019 uporabljajo določbe prvega odstavka 1. člena, 2. do 15. člena in drugega odstavka 19. člena ter priloga 1 in priloga 2 Pravilnika o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09).
Postopki za pridobitev ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in postopki za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu s tem pravilnikom.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 53/15).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-2/2017
Ljubljana, dne 16. novembra 2017
EVA 2017-2550-0003
Irena Majcen l.r.
