Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 18. in 61.b člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO), Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VP 9/1 in VO 9/2 (Uradni list RS, št. 99/02, 112/08, 26/12, 58/13, 54/15, 50/16) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 1/10, 101/10) je občinski svet na 18. redni seji dne 26. 10. 2017 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območji urejanja VP9/1 in VO9/2 Škofljica, ki ga je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo, d.o.o., Ljubljana pod številko projekta 94/99 v septembru 2002, spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območji urejanja VP 9/1, VO 9/2 Škofljica, ki jih je izdelal GENIUS LOCI, Inštitut za arhitekturo in urbanizem d.o.o., Dunajska 158, Ljubljana, pod številko projekta 262-07 v avgustu 2008, spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območji urejanja VP 9/1, VO 9/2 Škofljica za del funkcionalne enote F3, ki jih je izdelal GENIUS LOCI, Inštitut za arhitekturo in urbanizem d.o.o., Dunajska 158, Ljubljana, pod številko projekta 332-11 v februarju 2012, spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območji urejanja VP 9/1, VO 9/2 Škofljica za funkcionalno enoto F10, ki jih je izdelal GENIUS LOCI, Inštitut za arhitekturo in urbanizem d.o.o., Dunajska 158, Ljubljana, pod številko projekta 351-12 v decembru 2012, sprememba zazidalnega načrta za območji urejanja VP 9/1, VO 9/2 Škofljica za del funkcionalno enoto F24, ki jo je izdelal GENIUS LOCI, Inštitut za arhitekturo in urbanizem d.o.o., Dunajska 158, Ljubljana, pod številko projekta 390-14 v juniju 2015, sprememba zazidalnega načrta za območji urejanja VP 9/1, VO 9/2 Škofjica za zahodni del funkcionalne enote F24, ki jo je izdelal GENIUS LOGI, Inštitut za arhitekturo in urbanizem d.o.o., Dunajska 158, Ljubljana, pod številko projekta 411-15 v aprilu 2016 ter sprememba zazidalnega načrta za območji urejanja VP 9/1 in VO 9/2 Škofljica za zahodni del funkcionalne enote F24, ki jo je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem d.o.o., Dunajska 158, Ljubljana, pod številko 452-17 v avgustu 2017.

V zazidalnem načrtu je določena izvedba prometne in komunalne infrastrukture celotnega območja.

Za posamezne gradnje in ureditve so v zazidalnem načrtu določena regulacijska pravila, ki so prikazana v tekstualnem in grafičnem delu.

Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje:

a) besedilo odloka,

b) obrazložitev,

c) soglasja pristojnih organov in organizacij,

d) grafične prikaze:

1.	dolgoročni plan – izsek	M 1:5000
2.	dolgoročni plan – izsek – kataster	M 1:5000
3.	situacijski načrt s katastrskim stanjem parcel	M 1:1000
4.	razmejitev območij	M 1:1000
5.	arhitektonsko zazidalna situacija	M 1:1000
6.	prometno tehnična situacija	M 1:1000
7.	idejna višinska ureditev	M 1:1000
8.	zbirni načrt komunalnih vodov	M 1:1000
9.a	komunalna ureditev – vodovod
9.b	komunalna ureditev – sanitarna kanalizacija
9.c	komunalna ureditev – meteorna kanalizacija
9.d	komunalna ureditev – elektrika – nizka napetost
9.e	komunalna ureditev – elektrika – visoka napetost
9.f	komunalna ureditev – plinsko omrežje
9.g	komunalna ureditev – telefonsko omrežje
10.	pejsažna ureditev	M 1:2000
11.	načrt parcelacije	M 1:1000

Za morfološke enote F10, F11, F22, F23 in dele morfoloških enot F3, F25, F26, F27, F29 veljajo naslednji grafični prikazi v merilu 1:1000:

04-1	Razmejitev območij – F3, F10, F11
04-2	Razmejitev območij – F22, F23, F25, F26, F27, F29
05-1	Arhitektonsko zazidalna situacija – F3, F10, F11
05-2	Arhitektonsko zazidalna situacija – F22, F23, F25, F26, F27, F29
06-1	Prometno tehnična situacija – F3, F10, F11
06-2	Prometno tehnična situacija – F22, F23, F25, F26, F27, F29
07-1	Idejna višinska ureditev – F3, F10, F11
07-2	Idejna višinska ureditev – F22, F23, F25, F26, F27, F29
08-1	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – F3, F10, F11
08-2	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – F22, F23, F25, F26, F27, F29
11-1	Načrt parcelacije – F3, F10, F11
11-2	Načrt parcelacije – F22, F23, F25, F26, F27, F29.

(Navedeni grafični prikazi so sestavni del odloka spremembe ZN pod številko projekta 262-07 v avgustu 2008 – Uradni list RS, št. 112/08).

Za del morfološke enote F3 veljajo naslednji grafični prikazi:

01	Pregledna karta
04	Razmejitev območij, funkcionalna enota F3 – del
05	Arhitektonsko zazidalna situacija,
	funkcionalna enota F3 – del
06	Prometno tehnična situacija,
	funkcionalna enota F3 – del
07	Idejna višinska ureditev, funkcionalna enota F3 – del
08	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav, funkcionalna enota F3 – del
11	Načrt parcelacije, funkcionalna enota F3 – del.

(Navedeni grafični prikazi so sestavni del odloka spremembe ZN pod številko projekta 332-11 v februarju 2012 – Uradni list RS, št. 26/12).

Za del morfološke enote F10 veljajo naslednji spremenjeni grafični prikazi:

01	Pregledna karta
04	Razmejitev območij, funkcionalna enota F10
05	Arhitektonsko zazidalna situacija, funkcionalna enota F10
07	Idejna višinska regulacija, funkcionalna enota F10
08	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav, funkcionalna enota F10
11	Načrt parcelacije, funkcionalna enota F10.

(Navedeni grafični prikazi so sestavni del odloka spremembe ZN pod številko projekta 351-12 v decembru 2012 – Uradni list RS, št. 58/13).

Za morfološko enoto F24 veljajo naslednji spremenjeni grafični prikazi:

01	Pregledna karta
04	Razmejitev območij
05	Arhitektonsko zazidalna situacija
06	Prometno tehnična situacija
07	Idejna višinska regulacija
08	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
11	Načrt parcelacije, funkcionalna enota F24.

(Navedeni grafični prikazi so sestavni del odloka spremembe ZN pod številko projekta 390-14 v juniju 2015 – Uradni list RS, št. 54/15).

Za zahodni del morfološke enote F24 veljajo naslednji spremenjeni grafični prikazi:

01	Pregledna karta
04	Razmejitev območij
05	Arhitektonsko zazidalna situacija
06-1	Prometno tehnična situacija
06-2	Prometno tehnična situacija – prikaz dovoza za motorni promet
07	Idejna višinska regulacija
08	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav.

Navedeni grafični prikazi so sestavni del odloka spremembe ZN pod številko projekta 411-15 (Uradni list RS, št. 50/65).

Meje območij urejanja VP9/1 in VO9/2 Škofljica so določene z dolgoročnim planom občine (Uradni list RS, št. 77/98) in so razvidne iz grafičnega prikaza številka 1, 2 in 3. Obe območji urejanja se nahajata v k.o. Lanišče.

Opis zunanjih meja območij urejanja: meja se prične v severovzhodnem vogalu parcele št. 656/1, od tu poteka proti jugovzhodu ob vzhodni meji parcel št. 656/5 in št. 2403/1, obrne pod pravim kotom in poteka v loku po osi glavnega tira železniške proge Ljubljana–Novo Mesto do sečišča z južnim robom ceste Škofljica–Kočevje (parcela št. 2335/10) ter nadaljuje v loku protu jugo zahodu do sečišča z jugozahodnim vogalom parcele št. 754/1. Od tu poteka po vzhodnih mejah parcel 2335/12, 754/1, 2373/1, 1447, preseka zahodni del parcele št. 2335/17, nadaljuje ob vzhodnih mejah parcel št. 1444/5, 1463/2, obrne v skrajni južni točki parcele št. 1463/2 po jugozahodni meji parcel št. 1463/2, 1462/3 proti severozahodu. V zahodnem vogalu parcele št. 1462/3 zavije proti severovzhodu in nato v južnem vogalu parcele št. 1462/2 po jugozahodni meji parcele št. 1462/2 proti severozahodu. Preseka parcelo št. 1454/5 in severnem vogalu parcele št. 1454/6 zavije proti severovzhodu, še enkrat seka parcelo št. 1454/5 in nadaljuje po severozahodni meji parcele št. 1454/2. V severnem vogalu parcele št. 1454/2 zavije proti severu v notranjost parcele št. 1444/1, po 25 m zavije proti vzhodu, po 17 m ponovno proti severu in poteka do osi ceste Škofljica–Ig (parcela št. 2335/17). Od tu poteka proti zahodu, v rahlem loku nadaljuje po osi parcele št. 2335/3 in po 35 m pod pravim kotom zavije proti južnemu vogalu parcele št. 736/2. Od tu poteka proti severovzhodu, preseka parcelo št. 752/1 in se nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št.736/2. V vzhodnem vogalu parcele št. 736/2 se obrne proti severozahodu in poteka po jugozahodnih mejah parcel št. 750/1, 2335/8. V jugovzhodnem vogalu parcele št. 737/10 se obrne proti zahodu in poteka po južnih mejah parcel št. 737/10, 737/11, 737/8, 732 in nadaljuje proti severozahodu po severovzhodnih mejah parcel št. 733/1, 2372/4. V severovzhodnem vogalu parcele št. 2372/4 se obrne proti severovzhodu. Poteka po severozahodnih mejah parcel št. 667/23, 667/24, 667/25, 667/26, 667/27, 667/28, 667/29, 667/30, 667/31, 667/32, 667/33, 667/34, 737/1, 656/1 in se zaključi v izhodiščni točki.

Območji urejanja skupaj tvorita obrtno podjetniško cono Škofljica in imata naslednje funkcije:

– VP 9/1 je obrtno podjetniška cona, namenjena gradnji obrtno, servisnih, poslovnih in proizvodnih ter skladiščnih dejavnosti, drobnemu gospodarstvu, trgovini vezani na obrtne, poslovne in proizvodne dejavnosti, gostinstvu ter spremljajočim dejavnostim.

– VO 9/2 je namenjeno osrednjim dejavnostim (servisi, trgovina, storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti), športno rekreacijskim dejavnostim in stanovanjski gradnji z javnim programom v pritličju.

Del območja je namenjen razvoju obstoječe kmetije.

Urbanistično urejanje

Zasnova zagotavlja racionalno rabo prostora. Pri zasnovi je upoštevana specifična lega območja na robu naravnega okolja, že obstoječa raba v delu območja ter obstoječa parcelacija, kar zagotavlja ustrezno morfološko prilagajanje okolju in obenem zagotavlja fazno realizacijo zazidalnega načrta.

Za urbanistično urejanje so v zazidalnem načrtu določeni naslednji regulacijski elementi:

– funkcionalne enote (F) – to so prostorske celote s skupnimi merili in pogoji za urejanje. V območju urejanja VP9/1 so predvidene funkcionalne enote od F1 do F24, v območju urejanja VO9/2 pa od F25 do F31. Posebej je določena funkcionalna enota F32, ki je namenjena gradnji infrastrukturnega koridorja za ureditev novega dostopa v območje,

– gradbene meje (GM) – so meje, znotraj katerih ja gradnja objektov možna (skupaj z gradbenimi linijami določajo maksimalne horizontalni gabarite objektov),

– gradbene linije (GL) – so regulacijske linije, ob katero mora biti postavljena vsaj ena stranica objekta,

– gradbene enote z oznakami A1 do A65, B1 do B6, C1 do C4, D1 do D3, E1 do E8, G1 in G3, so zemljišča različnih velikosti, namenjene gradnji obrtno podjetniškega dela območja; enote nimajo definiranih programov in investitorjev,

– gradbene enote z oznakami od 1 do 22 so zemljišča namenjena gradnji poslovno proizvodnih, skladiščnih in trgovskih dejavnosti z definiranimi programi,

– gradbene enote z oznakami OS1 do OS6 so zemljišča namenjena ureditvi odprtih ali pokritih skladišč,

– gradbeni enoti z oznakama K1 in K2 sta namenjeni razvoju obstoječe kmetije.

V vseh funkcionalnih enotah je dovoljena:

– izvedba prometne in komunalne infrastrukture,

– dozidave objektov v gabaritih in za namen, kot je po določilih tega zazidalnega načrta določeno za novogradnje,

– spremembe namembnosti objektov v obsegu in po določilih tega zazidalnega načrta,

– rušitve obstoječih objektov.

Postavitve pomožnih objektov niso dopustne, razen v funkcionalnih enotah F24, F30 in F31.

V posameznih funkcionalni enotah so poleg tega predvideni še naslednji posegi:

F1:

– urejanje obstoječega mehaniziranega skladišča za hlodovino in žagan les (gradbena enota OS1, OS2),

– postavitev žagalnice (gradbena enota 2);

F2:

– urejanje obstoječe lupilnice, krojilnice in sortirnice za les (gradbena enota 6);

F3:

– gradnja proizvodnih in skladiščnih objektov za lesno proizvodno dejavnost (gradbene enote 1, 19, 20),

– gradnja energetskega objekta in remontnih delavnic (gradbena enota 3),

– postavitev silosov za odpadno žaganje (gradbena enota 4),

– gradnja poslovnih objektov (gradbena enota 7),

– ureditev pokritih in zunanjih skladišč za les (gradbena enota 20),

– gradnja obrtno, servisnih, poslovnih, proizvodnih ter skladiščnih objektov v obsegu drobnega gospodarstva, gradnja trgovskih, gostinskih, servisnih objektov ter objektov za spremljajoče dejavnosti, ki so vezane na osnovno obrtno, poslovno ali proizvodno dejavnost (gradbene enote A60 do A63 in A65),

– v gradbeni enoti A64 je predvidena ureditev parkirnih mest, zunanjih manipulacijskih ali zunanjih skladiščnih površin; parkirne, manipulacijske ali skladiščne površine so lahko nadkrite, vendar podporna konstrukcija nadkritja ne sme posegati v varovalni pas zacevljenega vodotoka, ki služi kot del komunalnega omrežja za odvod meteornih voda.

F4:

– urejanje obstoječih upravnih prostorov,

– gradnja poslovnih objektov (gradbena enota 8),

– postavitev zaščitne protihrupne ograje in zaščitne zazelenitve; skupna dolžina protihrupne ograje 140 m, višina 2,5 m;

F5:

– gradnja trgovskih in skladiščnih objektov za prodajo gradbenega materiala in izdelkov črne metalurgije (gradbena enota 11, 12),

– ureditev pokritih in zunanjih skladišč gradbenega materiala in izdelkov črne metalurgije (OS4, OS5);

F6, F7:

– gradnja obrtno, servisnih, poslovnih, proizvodnih ter skladiščnih objektov v obsegu drobnega gospodarstva (gradbena enota 5, A57, A58, A59),

– ureditev pokritih in zunanjih skladišč (gradbena enota OS6, OS7);

F8:

– gradnja obrtno, servisnih, poslovnih, proizvodnih ter skladiščnih objektov v obsegu drobnega gospodarstva, gradnja trgovskih, gostinskih, servisnih objektov ter objektov za spremljajoče dejavnosti, ki so vezane na osnovno obrtno, poslovno ali proizvodno dejavnost (gradbena enota A47 do A56);

F10

– legalizacija obstoječega objekta za avtomehanični servis, prodajo avtomobilov in tehnične preglede avtomobilov; legalizacija je pogojena s komunalno in prometno ureditvijo (gradbena enota 15),

– gradnja objektov za avtomehanični servis, prodajo avtomobilov, servisne in poslovne dejavnosti (gradbena enota 22),

– legalizacija dograjenega dela pri objektu za tehnične preglede avtomobilov (gradbena enota 15),

– dozidave do gradbene meje (GM) pri gradbeni enoti – objektu 15 in gradbeni enoti – objektu 22.

F11:

– gradnja objektov za avtomehanični servis, prodajo avtomobilov, servisne in poslovne dejavnosti (gradbena enota 14).

F9, F12 do F23:

– gradnja obrtno, servisnih, poslovnih, proizvodnih ter skladiščnih objektov v obsegu drobnega gospodarstva, gradnja trgovskih, gostinskih, servisnih objektov ter objektov za spremljajoče dejavnosti, ki so vezane na osnovno obrtno, poslovno ali proizvodno dejavnost (gradbena enota A1 do A46, B1 do B5, C1 do C4, D1 do D3);

F24:

– dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov, dopolnilna gradnja obrtnih objektov (gradbena enota G1 in G3),

– dopolnilna gradnja proizvodno skladiščnega in poslovnega objekta (gradbena enota G1)

– dozidave obstoječih objektov,

F25 do F29:

– gradnja obrtno, servisnih, poslovnih, proizvodnih ter skladiščnih objektov v obsegu drobnega gospodarstva, gradnja trgovskih in storitvenih objektov, gradnja objektov za družbene dejavnosti, gradnja objektov za športno rekreacijske dejavnosti, ureditev stanovanj v povezavi s poslovnimi dejavnostmi v pritličju (gradbena enota 16, E1 do E9);

F30, F31:

– dopolnilna gradnja gospodarskih in individualnih stanovanjskih objektov za potrebe kmetije (gradbena enota K1, K2);

F32:

– prometne in komunalne ureditve, ki obsegajo izvedbo infrastrukturnega koridorja z novim dostopom v območje.

Izraba gradbenih parcel

Znotraj gradbenih enot so določene gradbene parcele. Z regulacijskimi linijami je na posameznih gradbenih parcelah določena maksimalna velikost stavbišča ter minimalne velikosti funkcionalnih površin (funkcionalne površine obsegajo površine za dostope in manipulacijo, parkiranje, prostor za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov in ozelenjene površine, ki jih mora biti minimalno 10 % od vseh funkcionalnih površin).

Velikosti stavbišča znotraj posamezne gradbene parcele ni možno preseči, lahko pa se zmanjša.

Gradbene parcele znotraj posamezne funkcionalne enote je možno združevati, v različnih funkcionalnih enotah pa le na posebej označenih mestih.

Parcelacija zemljišč, kot je določena v grafičnih prikazih, se lahko izjemoma spremeni, kadar spremembe izhajajo iz dovoljenih toleranc velikosti objekta ali toleranc pri poteku dostopnih cest in cestnih povezav znotraj območja.

Horizontalni gabariti objektov

Horizontalni gabariti objektov in njihove lege so prikazani v arhitektonsko zazidalni situaciji (grafični prikaz 5) in so maksimalni. Možno jih je zmanjšati. Sorazmerno jih je možno povečati le v primeru združevanja gradbenih parcel.

Za posamezne gradbene enote in objekte so maksimalni horizontalni gabariti naslednji:

–	za gradbene enote A1 do A59	30,0 x 26,0 m
–	za gradbeno enoto A60	43,5 x 29,0 m
	za gradbene enote A61 do A64	30,0 x 29,0 m
–	za gradbeno enoto A63	35,0 x 29,0 m
	za gradbeno enoto A65	21,0 x 28,5 m
–	za gradbene enote B1 do B6	15,0 x 26,0 m
–	za gradbene enote C1 do C4	30,0 x 35,0 m
–	za gradbene enote D1 do D4	15,0 x 20,0 m
–	za gradbene enote E1	20,0 x 12,0 m
–	za gradbene enote E2 do E8	15,0 x 10,0 m
–	za gradbene enote G1	20,0 x 50,0 m
–	za gradbene enote G3	18,5 x 24,5 m
–	za gradbene enote E2 do E8	15,0 x 10,0 m
–	za objekt z oznako 1	36,0 x 148,0 m
–	za objekt z oznako 2	20,0 x 60,0 m
–	za objekt z oznako 3	12,0 x 112,0 m
–	za objekt z oznako 4	12,0 x 68,0 m
–	za objekt z oznako 5	35,0 x 80,0 m
–	za objekt z oznako 6	22,0 x 133,0 m
–	za objekt z oznako 7	15,0 x 20,0 m
–	za objekt z oznako 13	15,0 x 15,0 m
–	za objekt z oznako 14	12,0 x 37,0 m
–	za objekt z oznako 15	38,0 x 90,0 m
–	za objekt z oznako 18	10,0 x 20,0 m
–	za objekt z oznako 19	20,0 x 20,0 m
–	za objekt z oznako 20	36,0 x 40,0 m
–	za objekt z oznako 22	62,0 x 29,0 m
–	za objekt z oznako K1 in K2	30,0 x 10,0 m

Vertikalni gabariti objektov

V funkcionalnih enotah F1 in F5 do F24 so vertikalni gabariti objektov omejeni z višino zaključnega venca, ki je 8,0 m. V funkcionalni enoti F24 je maksimalna višina zaključnega venca gradbene enote G1 10,0 m. V funkcionalni enoti F3 je maksimalna višina zaključnega venca 11,0 m. Znotraj maksimalnih vertikalnih gabaritov objektov je možno izvesti eno, dve ali tri etaže. Višina zaključnega venca se meri od kote zunanje ureditve pri vhodu v objekt.

Višino zaključnega venca lahko presegajo tehnološke naprave objekta ter pokriti izhodi na streho, ki morajo biti umaknjene od roba fasade.

V funkcionalnih enotah F4 in F11 ter F25 do F29 so vertikalni gabariti objektov omejeni z višino zaključnega venca, ki je maksimalno 8,0 m.V primeru, da se v funkcionalni enoti izvede strma dvokapnica, velja omejitev maksimalne višine 8,0 m za višino slemena. V funkcionalni enoti F10 je maksimalna višina zaključnega venca 11,0 m.

Konstrukcija objektov

Objekti so lahko grajeni klasično ali v montažnih sistemih.

Oblikovanje objektov

Obvezno je enotno oblikovanje objektov. Fasade morajo biti izvedene v belih ali sivih tonih. Na uličnih fasadah so možni barvni poudarki, ki lahko zasedajo največ 30 % fasadne površine. Strehe so plitve eno ali dvokapnice z naklonom do 12 stopinj. Barva kritine je bela ali svetlo siva. Strešine se zaključujejo za fasadnimi venci, brez napuščev. Možna je izvedba nadstreškov nad vhodi in dovozi. Nadstreški morajo biti izvedeni z lahkimi konstrukcijami, in nakloni enakimi ali manjšimi kot pri strehah.

V funkcionalni enoti F24 je strehe objektov dopustno izvesti kot dvokapnice z naklonom do 35 stopinj. Strehe se obvezno izvede brez napuščev.

Pri oblikovanju objektov so izjemoma možni oblikovni poudarki, ki odstopajo od obvezne enotne podobe objektov in jih potrdi pristojna občinska služba. Prikažejo se v strokovnem gradivu za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Zunanje ureditve

Ob glavnih povezovalnih cestah so predvidene enostranske drevoredne ureditve. Obvezna je uporaba avtohtone vegetacije. Predvidene drevoredne zasaditve so prikazane v grafični karti 10 – pejsažna ureditev.

Možne so postavitve transparentnih žičnih ograj višine do 2,0 m. V primeru večih gradbenih enot v funkcionalni enoti je možno ograditi samo zemljišče določeno z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami. V primeru združenih vseh gradbenih enot v enovit objekt je možno ograditi tudi funkcionalno zemljišče.

Višinske ureditve zunanjih površin so prikazane na grafičnih prikazih 7 – Idejna višinska ureditev. Prikazane višine je dopustno spremeniti zaradi prilagajanja višinam izvedenih cest na območju zazidalnega načrta.

Idejna višinska kota površin na dovozu za tovorna vozila na zahodni strani funkcionalne enote F24 je minimalno 292,20 m/n.v.

Cestna mreža in dostopi

Za dostop in dovoze do območij urejanja so predvidene tri cestne povezave:

– nov dostop na južni strani, ki se izvede iz obstoječe magistralne ceste R-728 Škofljica–Ig; ta dostop ima funkcijo glavnega dostopa v območji urejanja in je namenjen vsemu tovornemu prometu, ter večini ostalega motornega prometa ter vsem vrstam intervencijskih dostopov,

– obstoječi dostop na vzhodni strani (parcele št. 2335/8, 2335/11, 2335/12, k.o. Lanišče) iz ceste proti Kočevju, ki se razširi do dimenzije, ki zagotavlja normalno funkcioniranje osebnega motornega prometa, peš prometa ter vsem vrstam intervencijskih dostopov; po izgradnji novega glavnega dostopa v območje, se na tej povezavi uvede enosmerni promet,

– za funkcionalno enoto F11 je kot izjema možen dostop tudi po Žagarski cesti s priključkom na Dolenjsko cesto.

Znotraj območij urejanja je zasnovana mreža cestnih povezav za dvosmerni motorni promet s prečnimi profili in radiji, ki zagotavljajo normalno odvijanje prometa za tovorni, osebni promet ter intervencijske dostope.

Posamezne ceste so označene z oznakami C1 do C5.

Cesta z oznako C1 ima prečni profil: hodnik za pešce 1,6 m, kolesarsko stezo 2,3 m, vozišče skupne širine 9,0 m.

Ceste z oznako C2 imajo prečni profil: dvosmerno kolesarsko stezo 3,0 m, namenjeno tudi prometu s traktorji, vozišče skupne širine 6,0 m, hodnik za pešce 1,6 m.

Ceste z oznako C3 imajo prečni profil: vozišče skupne širine 6,0 m.

Ceste z oznako C4 imajo prečni profil: vozišče skupne širine 5,5 m.

Cesta z oznako C5 ima prečni profil: hodnik za pešce 1,6 m, vozišče skupne širine 5,5 m.

Cestne odseke z oznako ALT je možno izpustiti, kadar to zahteva združevanje gradbenih parcel v sosednjih funkcionalnih enotah.

Dostopi do gradbenih parcel so označeni na grafični karti 7 – prometno tehnična situacija. V primeru združevanja gradbenih parcel je možno združevati in reducirati tudi število dostopov.

Trase dostopnih cest in cestnih povezav znotraj območja urejanja je možno v nadaljnjih fazah projektiranja premikati do 5,0 m, kadar je to potrebno zaradi prometno tehničnih razlogov ali naravnih danosti. Spremembe tras morajo biti načrtovane tako, da v nobenem elementu ne onemogoča nadaljnje gradnje, prometnega ali komunalnega urejanja območja. Za vse nove ali preurejene obstoječe dovoze na državno cestno omrežje, je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje Direkcije RS za ceste.

Dovoz s tovornimi vozili do gradbene enote G1 v funkacionalni enoti F24 mora potekati krožno v smeri Obrtna cesta – Ulica ob hrastih – Gorenčeva ulica – dovoz 1.

Mirujoči promet

Parkirišča se uredijo v sklopu posameznih gradbenih parcel, za potrebe in v obsegu, ki so normativno zahtevani glede na predviden program. Vsak objekt mora imeti 5 % od vseh potrebnih parkirnih mest (minimalno 1 parkirno mesto) urejenih v dimenzijah za invalidne osebe. Na območju sprememb in dopolnitev ZN je potrebno zagotoviti minimalno 26 parkirnih mest (sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta, Uradni list RS, št. 26/12, GENIUS LOCI d.o.o., št. projekta 332-11-07, februar 2012).

Peš in kolesarski promet

Ob glavnih prometnicah je predvidena ureditev enostranskih hodnikov za pešce širine 1,6 m ter dvosmernih kolesarskih povezav širine 2,3 m.

Promet s kmetijsko mehanizacijo

Promet s kmetijsko mehanizacijo je dovoljen na cesti C5 ter na dvosmerni kolesarski stezi ob cesti C2, iz katerih so predvidene navezave na obstoječe kmetijske površine.

Železnica

Predvideno je podaljšanje obstoječega industrijskega tira za 315 m.

Za vsak objekt lociran v 200 m železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje Javne agencije za železniški promet RS.

Trase bodočih komunalnih omrežij so prikazane na situacijskem načrtu številka 9 – zbirni načrt komunalnih vodov.

Kanalizacija

Kanalizacija obravnavanega območja VP9/1, VO9/2 Škofljica je skladno s predhodnim usmeritvami JP Vodovod – Kanalizacija in idejno rešitvijo »Vodovodno in kanalizacijsko omrežje obrtno podjetniške cone VP9/1 in VO9/2-Škofljica, št. projekta: 618/01, KONO, d.o.o.«, zasnovana po ločenem sistemu. Pri načrtovanju kanalizacijskega sistema je upoštevana navezava obravnavanega območja na centralni kanalizacijski sistem. Za odvod odpadne sanitarne vode iz obravnavanega območja urejanja bo potrebno zgraditi javno kanalizacijo do obstoječe oziroma že načrtovane javne kanalizacije (Idejni projekt Povezovalni zbiralnik Škofljica–Lavrica–Rudnik, IEI d.o.o., št.proj. 6K347, avgust 1994). Navezava na že načrtovano kanalizacijo bo izvedena v križišču Žagarske in Ahlinove ulice. Zaradi terenskih danosti in nivelete že projektirane kanalizacije bo treba odpadne sanitarne vode iz obravnavanega območja pred priključkom na že projektiran javni kanal prečrpavati. Črpališče je locirano na severnem delu na zahodnem delu obravnavanega območja. Na javno kanalizacijo za odpadne sanitarne vode bodo priključene odpadne sanitarne vode iz vseh objektov območja obdelave. Objekti, ki prekomerno onesnažujejo vode, morajo imeti izvedeno predčiščenje odpadnih sanitarnih vod pred izpustom vode v kanalizacijo do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo pogojem za priključitev na javno kanalizacijo v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja /Uradni list RS, št. 35/96/, oziroma trenutno veljavnim predpisom, ki urejajo to področje. Izgradnja začasnih greznic ni dopustna.

Do izgradnje povezovalnega zbiralnika Škofljica–Lavrica–Rudnik in priključitve kanalizacijskega omrežja OPC Škofljica je možna postavitev začasnih čistilnih naprav. Po izgradnji povezovalnega zbiralnika se objekti priključijo na javno kanalizacijsko omrežje.

Za odvod padavinske vode iz streh, dovoznih cest in parkirišč bo potrebno zgraditi kanalizacijo za meteorne vode z izlivi, ki se izvedejo na večih mestih v potok Škofeljščico. Padavinske vode iz parkirišč je treba priključkom na meteorno kanalizacijo voditi preko lovilcev olj in bencina. Padavinske vode iz streh in dovoznih cest je treba speljati v obstoječe odprte jarke preko peskolovov. Padavinske vode iz dovoznih cest pred izlivom v vodotok ni treba predhodno čistiti, ker skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja /Uradni list RS, št. 35/96, čl.19/ skupna obremenitev števila vozil na obravnavanem območju ne presega 5000 vozil/dan.

Pred priključkom na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno zaprositi upravljalca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

Vodovod

Skozi centralni del obravnavanega območja je predvidena gradnja cevovoda NL DN 150 ki poteka od Žagarske ulice na vzhodu do Kočevske ceste na zahodu (pri gasilskem domu). Drugi krak oskrbovalnega voda NL DN 150 poteka od objekta ''A6'' do obstoječega javnega vodovoda PL d225 ki poteka po dovozni poti ob železnici.

Vsi ostali vodovodi so iz nodularne litine DN 100, in potekajo tako da omogočajo neposredno priključevanje posameznih objektov na javno vodovodno omrežje.

Pred priključkom na javno vodovodno omrežje je potrebno zaprositi upravljalca javnega vodovodnega omrežja za soglasje za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

Predvidena lokacija hidrantov na javnem vodovodnem omrežju zagotavlja požarno varnost po določilih ki so podana v Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Projektirani hidranti so razporejeni tako, da je požarno pokrito celotno območje zazidave. Na mestih na katerih je to mogoče je predvidena nadzemna izvedba hidrantov.

Električno omrežje

Območje bo na 20kV omrežje priključeno iz obstoječe TP Škofljica–most. Znotraj območja so predvidene 4 TP, od tega je TP Hoja obstoječa, ki bodo med sabo povezane v zanko. Nove TP so predvidene v funkcionalnih enotah F10, F18, F20 in F25. Vsi 20kV kabli bodo potekali v kabelski kanalizaciji z vmesnimi kabelskimi jaški. V kabelski kanalizaciji je obvezno predvideti rezervne cevi. Napajanje posameznih objektov bo potekalo z nizkonapetostnimi kabli, ki bodo prav tako položeni v kabelsko kanalizacijo.

Za oskrbo ureditvenega območja z električno energijo bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo TP 20/0,4 kV TPN1. Lokacija predvidene transformatorske postaje je predvidena na zemljišču parcelne št. 737/266 k.o. Lanišče.

Preko območja, kjer so predvideni posegi poteka trasa obstoječega srednje napetostnega voda 20 kV, ki oskrbuje obstoječi transformatorski postaji 20/0,4 Kv Škofljica žaga in Škofljica Terra. Posegi v traso navedenega voda, ali v njegov varovalni pas, so možni ob predhodni ustrezni mehanski zaščiti ali prestavitvi. Pri tem je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in pogoje distributerja. Morebitno prestavitev je potrebno izvesti skladno s projektom št. 7278 o komunalni opremi POC Škofljica – I. faza, ki ga je izdelalo podjetje Projekt d.d. Nova Gorica.

Priključitev novih objektov na električno omrežje je v primeru manjših priključnih moči možna preko že izvedenih nizkonapetostnih vodov. V primeru večje priključne moči se oskrba zagotovi z izvedbo novega nizkonapetostnega priključnega kablovoda zadovoljivih prenosnih moči, ki bo potekal od predvidenega objekta do transformatorske postaje.

Plinovodno omrežje

Odjemalci zemeljskega plina v območju urejanja VP 9/1 IN VO 9/2 Škofljica se morajo za oskrbo z zemeljskim plinom za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode in tehnologije priključiti na distribucijsko plinovodno omrežje Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o., ki je izvajalec gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Občini Škofljica.

Do obravnavanega območja je potrebno zgraditi primarni srednjetlačni plinovod DN 150, ki bo navezan na predvideni primarni srednjetlačni plinovod DN 300, ki bo potekal severno od obravnavanega območja. V območju urejanja VP 9/1 in VO 9/2 se bo plinovodno omrežje zgradilo skladno s situacijo predloženo v zazidalnem načrtu.

Predvideni objekti na območju sprememb in dopolnitev ZN se za potrebe ogrevanja, tehnologije in priprave sanitarne tople vode priključijo na omrežje zemeljskega plina. Za priključitev bo potrebno od obstoječega glavnega plinovoda S2320 DN 150 izvesti glavno plinovodno omrežje S2327 DN 50 in priključne plinovode. Plinovodno omrežje mora biti izvedeno v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili, pravilniki za graditev, obratovanje in vzdrževanje, pogoji za dobavo in odjem in drugimi tehničnimi zahtevami operaterja plinovodnega omrežja.

V primeru, da investitor izbere kot vir za ogrevanje, tehnologijo in pripravo sanitarne tople vode energijo proizvedeno iz obnovljivih virov, ki presega dve tretjini potrebne energije za stavbo, obveznost priklopa stavbe na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ne velja.

Toplovodno omrežje

Za objekte znotraj morfoloških enot F1, F2, F3 in F7 je predvideno daljinsko toplovodno ogrevanje. Predvidena je izvedba energetskega objekta, kot energent je predvidena bio masa v kombinaciji s plinom.

Telekomunikacijsko omrežje

Območji bosta na telekomunikacijsko omrežje priključeni preko TC Škofljica. Priključek je predviden na obstoječo napeljavo, ki poteka na severni strani po Žagarski ulici ter na južni strani po obstoječi cesti proti Igu, kjer poteka tudi medkrajevni in optični kabel. Znotraj območja je predvidena gradnja kabelske kanalizacije, ki bo omogočala naknadno vlečenje kablov in priključevanje bodočih objektov. Načrtovana kapaciteta telefonskega omrežja je 700–800 parov.

Javna razsvetljava

Javna razsvetljava območja je predvidena s svetilkami višine 10 m, ki so locirane na zunanjem robu hodnikov za pešce ali na zunanjem robu vozišča. Inštalacijske povezave med svetilkami se položijo kabelsko kanalizacijo.

Ravnanje z odpadki

Komunalni in odpadki iz dejavnosti (tehnološki odpadki) na območju urejanja se zbirajo ločeno v zabojnikih, ki jih predpiše organizacija, ki izvaja odvoz odpadkov. Mesta za zbiranje komunalnih odpadkov so določena za vsako gradbeno enoto posebej. Mesta za zbiranje tehnoloških odpadkov morajo biti ali v sklopu objektov ali ob njih. Oboja zbirna mesta morajo biti postavljena na mestih, dostopnih za specialne smetarska vozila. Prostori za zbiranje morajo biti nadkriti.

Zbiranje odpadkov mora biti urejeno v skladu z veljavnim odlokom o zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju Občine Škofljica.

Dopustna odstopanja pri komunalnih vodih, objektih in napravah

Pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter lokaciji naprav so dovoljena odstopanja, kadar se s spremembo zagotovi ustreznejša delovanje ali racionalnejša raba prostora. Spremenjene trase morajo biti usklajene s poteki ostalih vodov. Z odstopanji se mora strinjati upravljavec posameznega voda ali naprave.

Ekološka sprejemljivost predvidenih dejavnosti

Zaradi občutljivosti naravnega okolja, v katerem je locirana obrtno podjetniška cona, so izločene ekološko najzahtevnejše dejavnosti. Niso možni posegi, za katere je po zakonu o varstvu okolja obvezna izdelava presoje vplivov na okolje (posegi so našteti v Uredbi o vrstah posegov v prostor, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, Uradni list RS, št. 66/96). Za vse druge posege pa je v fazi pridobivanja lokacijskega dovoljenja predpisana izdelava ocene vplivov na okolje, v kateri se bo presojal eventualen specifičen vpliv bodoče dejavnosti na okolje.

Vodnogospodarski pogoji

Vsi vodotoki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100-letne pogostosti) predstavljajo prostor varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo.

Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in istega prečkajo, je urediti tako, da bodo vsi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode se speljejo do naravnega recipienta, ki je sposoben sprejeti iste brez škode za dol vodne obrežne objekte in prebivalce.

Odvodnik Šumlaj se po spremenjenih evidencah vodotokov kot vodotok vodi samo v delu zahodno od ceste C-2, parcela št. 737/352 k.o. Lanišče. Zacevljeni del, ki leži vzhodno od ceste C-2 služi kot del komunalnega omrežja za odvod meteornih voda. Zacevljeni del mora biti ob izvedbi predvidenih posegov na zemljiščih nad njim opremljen s cevmi zadostne prevodnosti glede na prispevne površine in ga je potrebno redno vzdrževati.

Funkcionalna enota F24 na severni strani meji na strugo nestalnega vodotoka 2. reda, na vzhodni strani poteka zacevljen vodotok 2. reda. Priobalno zemljišče obeh vodotokov sega 5,0 m od meje vodnega zemljišča, oziroma od osi zacevljenega vodotoka. Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču niso dovoljeni, razen v primerih, ki so navedeni v Zakonu o vodah.

Varstvo voda

Meteorne vode iz strešin se odvajajo v meteorno kanalizacijo ali odvodnike. Meteorne vode iz parkirišč se odvaja preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in bencina.

Varstveni pogoji kontaktnega območja z Barjem

Med Škofeljščico ter zazidavo na južnem robu je obvezna zasaditev v širini blažilnega pasu, ki bo zagotovil ustrezno zvočno in vizualno pregrado in zmanjšal vplive predvidenih dejavnosti proti jugu. Zasaditev se izvede z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

Varovanje obstoječe vegetacije

Na območju urejanja se ohranijo večja drevesa, ki se jim zagotovi ugodne rastiščne razmere.

Zaščita pred hrupom

Po Uredbi o hrupu v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) velja za območje urejanja VP 9/1 IV. stopnja varstva pred hrupom, za katerega veljajo dnevne in nočno ravni hrupa 70dbA, za območje urejanja VO 9/2 pa III. stopnja varstva pred hrupom, za katerega veljajo dnevne ravni hrupa 60dbA in nočno ravni hrupa 50dbA.

V funkcionalni enoti F4 je obvezna postavitev zaščitne protihrupne ograje.

Način ravnanja s plodno zemljo

Ob izkopih na začetku gradnje je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na ustreznem mestu in jo v nadaljnjih fazah uporabiti za urejanje zunanjih površin ali sanacijo degradiranih površin.

Zaščita pred svetlobnim onesnaženjem

Na celotnem območju urejanja je potrebno pri načrtovanju osvetlitve zunanjih površin upoštevati predpise, ki omejujejo svetlobno onesnaženje okolice.

Celotno ureditveno območje VP 9/1 in VO9/2 se nahaja znotraj registrirane enote kulturne dediščine z oznako Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko Barje/EŠD 9386). Glede na predpisan varstveni režim so arheološke raziskave potrebne v primeru poseganja v globoke zemeljske plasti. Posegi v naravno raščen teren pod obstoječe nasutje morajo potekati pod arheološkim nadzorom in pod pogoji ZVKDS, OE Ljubljana.

V okviru zaščite pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:

– zunanje hidrantno omrežje na celotnem območju,

– ustrezni radiji prometnic, ki omogočajo dostop intervencijskih vozil,

– utrjene in urejene površine za dostop vozil požarne zaščite,

– ustrezna zaščita pred požarom na posameznih objekti (notranja hidrantna mreža – kadar je potrebna, druga sredstva za gašenje požara, požarni zidovi in drugi ukrepi za preprečevanje prenosa požara med objekti, ki so povezani).

Tehnične rešitve gradnje predvidenih objektov morajo upoštevati cono potresne ogroženosti in projektni pospešek.

Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

Območje funkcionalne enote F24 se nahaja na poplavnem območju. Iz elaborata in dopolnitve elaborata Hidrološko hidravlična analiza Škofeljščice za spremembo zazidalnega načrta na območjih urejanja VP 9/1 in VO9/2 v funkcionalni enoti F24 (IZVO‐R, d.o.o., št. projekta G72‐FR/14, december 2014, dopolnitev avgust 2017) izhaja, da so za območje načrtovani omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

Z realizacijo dela omilitvenih ukrepov se funkcionalna enota F24 razvršča v razred preostale poplavne nevarnosti. Skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), je poseganje na območja preostale poplavne nevarnosti dopustno.

Začetno fazo in nujni pogoj za gradnjo na območju predstavlja izvedba prometne, komunalne in energetske infrastrukture, ki se lahko izvaja po posameznih etapah za posamezno zaključeno funkcionalno celoto; posamezna etapa mora zagotoviti vse sicer predpisane pogoje za načrtovano gradnjo.

V začetno fazo spada tudi zasaditev z avtohtono vegetacijo v blažilnem pasu med Škofeljščico in predvideno zazidavo na južnem robu območja.

I. faza: izvedba ceste “1” s komunalno infrastrukturo,

II. faza: izvedba ceste “2” s komunalno infrastrukturo,

III. faza: izvedba ostalih cest s komunalno infrastrukturo,

IV. faza (in nadaljnje faze izvajanja načrta) predstavlja gradnja posameznih objektov in ureditev.

Fazno izvajanje zazidalnega načrta mora biti zasnovano tako, da v nobenem elementu ne onemogoča nadaljnje gradnje, prometnega ali komunalnega urejanja območja.

Geomehanski pogoji gradnje

Gradnja in drugi posegi se morajo izvajati z upoštevanjem specifičnih geomehanskih lastnosti območja, za kar je potrebno pridobiti ustrezna geomehanska poročila in mnenja.

Arhitektonske ovire

Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti dostope in prehode, ki omogočajo neoviran dostop za invalidne ljudi (ureditve s poglobljenimi robniki, vzdolžni nakloni na dostopih, ki ne presegajo razmerja 1:16).

Zaklanjanje

V skladu z 68. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) in Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) zaklanjanje območja ni potrebno.

Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen dostop do objektov in v času gradnje racionalno urediti gradbišče.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Škofljica in na Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič - Rudnik.

Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 66/2017 z dne 24. 11. 2017

3144. Odlok o zazidalnem načrtu za območji urejanja VP9/1 in VO9/2 (uradno prečiščeno besedilo), stran 9114.