Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/14, 21/15, 25/17) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 3. izredni seji dne 24. 11. 2017 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Moravske Toplice (v nadaljevanju: OPN).

(2) OPN je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. OPN velja za celotno območje občine Moravske Toplice (v nadaljevanju: občina) in je podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.

(3) OPN je usklajen z smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora ter upravljavci gospodarske javne infrastrukture oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij. Na OPN je pridobljena tudi Odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje, saj je bil zanj izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja.

(1) OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.

(2) V strateškem delu OPN se za celotno območje občine določijo:

– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;

– zasnova prostorskega razvoja občine;

– zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;

– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;

– usmeritve za razvoj v krajini;

– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;

– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3) V izvedbenem delu OPN se določijo:

– enote in podenote urejanja prostora;

– območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora;

– prostorski izvedbeni pogoji;

– območja, za katere se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti (v nadaljevanju: OPPN).

(4) Sestavni deli OPN so:

– besedilo OPN: odlok (splošni določbi, strateški del OPN, izvedbeni del OPN, prehodne in končne določbe) s prilogami;

– grafični deli OPN: grafični prikazi strateškega in izvedbenega dela;

– priloge OPN: Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, Povzetek za javnost, Okoljsko poročilo in Dodatna gradiva.

(1) Občina leži v osrednjem in vzhodnem delu Prekmurja, delno na robu panonske nižine, pretežno pa v gričevnatem Goričkem, ki je opredeljeno kot Krajinski park Goričko (v nadaljevanju: KP Goričko). Celotno območje občine je izrazito kmetijsko, v nižinskem delu prevladuje poljedelstvo, v gričevnatem delu pa tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Kljub temu kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja le 6,7 % celotnega prebivalstva. Poudarek je na razvoju zdraviliškega turizma in na dejavnostih, ki so povezane s turizmom. Prebivalstvo v občini upada, indeks staranja se povečuje, prisotno je pomanjkanje delovnih mest.

(2) Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije v območju KP Goričko, v nižinskem delu tudi zaradi komunalno opremljenih naselij, kvalitetno bivalno okolje. Zato so prisotne težnje po širitvi poselitvenih območij, predvsem v okolici lokalnega središča in v vinogradniških območjih KP Goričko. V naselju Moravske Toplice narašča težnja po širitvi turističnega območja, predvsem za ureditev športno-rekreacijskih površin, s čimer se razširi turistična ponudba. Na področju kmetijstva narašča težnja po intenzivni obdelavi kmetijskih zemljišč z ogrevanjem in namakanjem. Na Goričkem narašča težnja za razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, vključno z vinogradništvom ter dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. Na področju gospodarske javne infrastrukture se intenzivno ureja vodooskrba na Goričkem, ki je vododeficitarno območje. V strnjenih nižinskih naseljih in delih naselij se ureja tudi zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih vod.

(3) Razvojne možnosti občine so še naprej v razvoju zdraviliškega turizma, ki se z ureditvijo dodatnih površin razširi na športno-rekreacijski turizem. Zaloge geotermalne vode nudijo možnosti nadaljnje uporabe v turizmu in kmetijstvu. Možnosti v kmetijstvu so zaradi raznolikosti območja neomejene: v nižinskem delu se kmetijska proizvodnja intenzivira z ogrevanjem in namakanjem pod rastlinjaki, v gričevnatem delu so možnosti za razvoj vinogradništva, sadjarstva in živinoreje ter dopolnilnih kmetijskih dejavnosti kot podpora turizmu. Razvoj turizma na podeželju je zaradi zavarovanega KP Goričko ena od možnih razvojnih alternativ, usmerja se predvsem v razvoj nastanitvenih kapacitet kot počitniških objektov, ki so navezana na zdravilišče Moravske Toplice.

(1) OPN temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije, in sicer se dejavnosti v prostoru občine usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V občini, predvsem pa v občinskem središču Moravske Toplice in večjih naselij v občini kot so Bogojina, Fokovci, Martjanci in Prosenjakovci, se spodbuja razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo delovna mesta in s tem se zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. Zagotavlja se kvaliteta bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.

(2) Prostorski razvoj naselij se usmerja na proste površine znotraj naselij in zagotovitev dodatne komunalne opreme. V večini naselij so širitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijske dejavnosti načrtovane le na robovih kot zaokrožitev/zapolnitev območja naselja. Nove površine se zagotovi za razvoj turističnih dejavnosti na celotnem območju občine predvsem pa v naselju Moravske Toplice.

(3) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Ob finančni pomoči države se je izvedla vodooskrba celotnega Pomurja, ki predvideva, da se večina potrebne pitne vode načrpa iz prodnatih vodonosnikov ravninskega dela ob Muri. Povezali so se vsi vodovodni sistemi na območju upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer.

(4) V naseljih, kjer še ni kanalizacije, bo treba pospešeno poiskati tehnične in prostorske rešitve za odvod in čiščenje, vključno z meteornimi odpadnimi vodami. Meteorna kanalizacija se prednostno ureja ločeno.

(5) Razvoj kmetijstva sloni na obstoječih večjih posestnikih (bivša državna kmetijska gospodarstva) in na posameznikih, ki svoja gospodarstva šele razvijajo in se jih usmerja na robove in izven naselij. Obstoječe kmetije se ohranja v podeželskih naseljih, na območju pretežno stanovanjske gradnje se jim omogoči ohranjanje brez širitev. V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno poljedelsko pridelavo in pridelavo v rastlinjakih z uporabo geotermalne vode.

(6) Na območju občine so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti OPPN. Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe (brez možnosti širjenja izkoriščanja mineralnih surovin), s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(7) Severni del občine je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. Območje je zavarovano kot KP Goričko, definirano kot ekološko pomembno območje (v nadaljevanju: EPO) s številnimi lokalnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje (v nadaljevanju: Natura 2000). Na območjih se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst. Območja varstva narave so obvezujoča za občino in vpeta v vse razvojne pobude, sočasno pa se območja varstva narave na območju KP Goričko izkoristi kot razvojni potencial na področju turizma in rekreacije ob upoštevanju pogojev za varstvo narave.

(8) V občini so posebna ogrožena območja zaradi poplav območja ob vodotokih. Poplavna območja predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Občina zato med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče oziroma prostorski razvoj na teh območjih načrtuje z ustreznimi zaščitnimi ukrepi iz občinskega načrta zaščite in reševanja.

(9) Del občinskega ozemlja je sodilo v območje raziskovalnega prostora za geotermično energijo (centralni del), del pa tudi v območje raziskovalnega prostora za ogljikovodike – nafta in zemeljski plin (severni in južni del).

(1) Občina je neposredno povezana z drugimi lokalnimi in regijskimi središči (Mursko Soboto in Lendavo) ter s sosednjimi občinami. Vzhodni del občine se zaradi prebivalstva madžarske narodnosti povezuje tudi s sosednjo Republiko Madžarsko.

(2) Z Mestno občino Murska Sobota je občina povezana predvsem zaradi zadovoljevanja nekaterih družbenih funkcij (npr. srednje šole, zdravstvena oskrba, kultura, šport itd.), kar omogoča neposredna cestna povezava.

(1) Prostorski razvoj občine temelji na stanju prostora, težnjah in možnostih, katerih osnovna izhodišča so:

– zdraviliški turizem, ki temelji na izkoriščanju geotermalne vode,

– najboljša kmetijska zemljišča kot osnova za:

– intenzivno kmetijsko pridelavo,

– proizvodnjo z namakanjem in ogrevanjem pod rastlinjaki ter

– razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti,

– možnosti za širjenje večjih kmetij, kmetijske proizvodnje ali selitev kmetijskih objektov, kmetijske proizvodnje ali celih kmetij na nove površine, odmaknjene od stanovanjskih objektov,

– vinogradniška območja z razvito pridelavo kakovostnih geografskih vin ter območja sadjarstva v gričevnatem delu občine,

– izboljšanje izobrazbene strukture v občini,

– demografska ogroženost, predvsem na Goričkem,

– lega občine ob pomembnih prometnih povezavah s sosednjimi občinami in Evropo,

– lega v zavarovanem KP Goričko, kjer so izključene agresivnejše gospodarske dejavnosti,

– naselje Moravske Toplice je lokalno središče in pomembno turistično naselje,

– izkoriščanje mineralnih surovin,

– lega občine ob priključku na avtocesto kot potencial za razvoj gospodarskih dejavnosti,

– možnost razvoja drobne obrti v vseh naseljih občine.

(2) Med cilje prostorskega razvoja občina uvršča predvsem naslednje:

– zagotoviti dodatna delovna mesta v občini, predvsem v turizmu in kmetijstvu;

– razviti gospodarske dejavnosti v večjih naseljih v občini, za katere se zagotovi stavbna zemljišča za obrtne, servisne, trgovske in druge dejavnosti;

– izkoristiti lego v KP Goričko z razvojem dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in vinogradništva ter razvojem območij sekundarnih počitniških območij;

– izkoristiti razvojne potenciale občine, med katerimi je prioritetna geotermalna voda, ki se uporablja v turistične namene. Velik potencial so tudi najboljša kmetijska zemljišča, kjer se omogoči intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z uporabo geotermalne vode za ogrevanje;

– izkoristiti kakovosti okolja v območju KP Goričko in v drugih območjih varstva narave;

– razvijati alternativne energetske vire, poleg geotermalne vode razvijati ostale obnovljive vire energije (biomasa, sončna energija);

– razvijati turistično dejavnost v občinskem središču, ki ga podpirajo počitniška območja v KP Goričko ter dopolnilne kmetijske dejavnosti;

– ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo dodatnih bivalnih površin in dodatnih rekreacijskih površin;

– zagotoviti opremljenost vseh naselij z gospodarsko javno infrastrukturo, predvsem v gričevnatem delu občine;

– utrditi vlogo vodilne turistične občine v območju regije;

– ohraniti prostorsko identiteto naselij;

– celostno ohranjati in varovati objekte in območja kulturne dediščine;

– dopolniti funkcijo lokalnega središče naselja Moravske Toplice z nadaljnjim razvojem turističnih in dopolnjujočih dejavnosti, sanirati in vzpostaviti zeleni sistem v naselju, ohranjati kulturno dediščino in razvijati identiteto lokalnega središča;

– ohranjati dopolnilno gradnjo v območjih razpršene poselitve zaradi ohranjanja poselitve in kmetijstva v KP Goričko in v demografsko ogroženem območju Goričkega;

– varovati naravne vrednote in ohranjati biotsko pestrost, ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni – območje Goričkega;

– izboljšanje trajnostne mobilnosti in spodbujanje fizične integracije prometnih podsistemov.

(3) V občini so poleg območij namenske rabe še posebna območja: to so poplavna območja in območja varstva narave, ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Zato občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven naravovarstvenih območij in izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče. Dejavnosti se usmerja izven območij, ki so ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč.

(1) Vsa nižinska naselja so omejena z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, kar onemogoča nadaljnjo širitev, zato se poselitev prednostno usmerja v strnjena naselja in strnjene dele naselij, kjer so že zagotovljene površine za stanovanjsko gradnjo. Poselitev se usmerja tudi v območja razpršene poselitve zaradi ohranitve poseljenosti, ohranitve kmetijske dejavnosti ter razvoja turističnih območij. Opredeljena so tudi posebna območja za počitniške hišice, vinske kleti ter zidanice, definirane v gričevnatem delu občine, kjer ni možna gradnja stanovanjskih objektov. Počitniške hišice, vinske kleti in zidanice pa tudi nimajo funkcije stalnega bivališča.

(2) V lokalnem središču naselju Moravske Toplice in večjih ter bolj razvitih naseljih v občini, kot so Bogojina, Martjanci, Fokovci in Prosenjakovci, občina ne zagotavlja dodatnih prostorskih možnosti za razvoj poselitve, zato se poselitev usmerja v ostala naselja in zaselke, kjer so manj kvalitetna kmetijska zemljišča. Poselitvena območja postajajo tudi nekatera vinogradniška območja, kjer je pretežni del gospodarskih in počitniških objektov že spremenjen v stanovanja.

(3) Kmetijske dejavnosti se ohranja in razvija v vseh podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih razen v območjih, ki so pretežno namenjena za razvoj turističnih dejavnosti. Večje kmetijske proizvodne objekte se usmerja izven naselij. Na kmetijskih zemljiščih v nižinskem delu občine se zagotovi možnost intenzivne proizvodnje pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem z geotermalno vodo.

(4) Razvoj gospodarskih in posebnih dejavnosti se usmerja v razvitejša naselja, kot sta Bogojina in Prosenjakovci. V Moravskih Toplicah pa se zagotovi nadaljnji razvoj turističnih dejavnosti.

(5) Centralne dejavnosti se razvija v občinskem središču Moravske Toplice in v centrih z izrazitejšo centralno dejavnostjo kot so Bogojina, Fokovci, Martjanci in Prosenjakovci. V ostalih naseljih se zagotovi osnovna oskrba, servisi in obrt.

(6) Razvoj turizma je usmerjen v razvoj obstoječih območij, predvsem v lokalnem središču in v obstoječa vinogradniška območja na Goričkem, kjer se razvija dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Načrtovan razvoj turističnih dejavnosti na območju KP Goričko, ki morajo biti povezane z omejitvami in cilji KP Goričko ter skladne z načrtom upravljanja in ostalimi dokumenti KP Goričko.

(7) Za razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti se poveča obstoječa igrišča, na krajevnih travnatih rekreacijskih območjih se uredi potrebno infrastrukturo. Rekreacijske dejavnosti se širijo predvsem v naselju Moravske Toplice, ki služijo kot dopolnilna dejavnost obstoječim turističnim kompleksom.

(1) Omrežje naselij v občini, s svojo vlogo in funkcijo, tvorijo vsa v OPN opredeljena naselja.

(2) Naselja v občini so nižinska obcestna naselja in naselja v razpršeni poselitvi, glede na morfologijo imajo vsa še pretežno kmečki značaj. Po funkciji so naselja bivalna območja, z še ohranjeno kmetijsko dejavnostjo. Večje kmetije so ohranjene v manjšem številu in pretežno v nižinskem delu občine. V občini je tudi več območij gradnje vinogradniških objektov, ki prehajajo v počitniška in stanovanjska naselja. Območja družbene infrastrukture so razvita v občinskem središču v Moravskih Toplicah in v večjih naseljih, kot so Bogojina, Prosenjakovci, Fokovci in Martjanci. V ostalih naseljih so omejena na posamične vaško-gasilske domove, sakralne objekte in trgovine. Javne površine so v vseh naseljih omejene na rekreacijske in športne površine.

(3) Občinsko središče Moravske Toplice je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Naselje je tudi pomembno zdraviliško naselje. S širitvijo turističnih območij, predvsem športno-rekreacijskih površin postaja zdravilišče Moravske Toplice pomemben športno-turistični center. Funkcijsko bolj razviti naselji, sta Bogojina in Prosenjakovci, ki sta družbena centra, ki zagotavljata možnosti za osnovno oskrbo, osnovno izobraževanje, z razvojem gospodarskih in posebnih con pa tudi delovna mesta. Ostala naselja v občini so funkcijsko manj pomembna. So bivalna naselja, v nižinskem delu občine strnjena, z ohranjenimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, razvoj obrti, servisov, turizma in rekreacijo. Poseben pomen imajo v občini vinogradniška območja, kjer poselitev ohranja in razvija vinogradniško dejavnost, v teh območjih se zagotavlja dodatne stanovanjske površine in spodbuja dopolnilne turistične dejavnosti.

(1) Prometne povezave v občini in povezave s širšim območjem potekajo izključno po cestnem omrežju in pretežno v smeri k regionalnim središčem Murski Soboti in Lendavi. Vzhodni del občine je povezan tudi s sosednjo Republiko Madžarsko.

(2) Pomembna prometna smer se odpira po regionalni cesti Bogojina–Beltinci, ki je priključena na avtocesto in predstavlja najbližjo povezavo občine z ostalo Slovenijo in Republiko Madžarsko po avtocesti.

(1) Severni del občine leži v KP Goričko, ki je prepoznavno območje naravnih kvalitet. V njem se varuje naravne vrednote ter ohranja biotska raznovrstnost in krajinska pestrost ter omogočajo razvojne možnosti prebivalstva. Namen KP Goričko je tudi povezovanje gospodarskega in socialnega razvoja ter čezmejno sodelovanje. Območje KP Goričko je tudi pomembno gospodarsko in turistično območje, v katerega se usmerja razvoj vinogradništva in sadjarstva ter dopolnilne kmetijske dejavnosti, ki podpirajo razvoj kmečkega in počitniškega turizma.

(2) Posebna območja, ki so v občini opredeljena kot kvalitetna in vredna območja, so območja varstva narave in območja kulturne dediščine. V teh območjih se ohranja obstoječe stanje, razvija se le dejavnosti, ki ne spreminjajo pomena krajine. Varuje tudi območja habitatnih tipov izven zavarovanih območij (mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda, gozdovi) ter elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci, itd). Območja in objekte kulturne dediščine se celostno varuje. Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi njegovo vplivno območje.

(3) Ostala pomembna območja v občini so območja mineralnih surovin, predvsem je to še delujoča gramoznica v Ivancih, ki se po eksploataciji kot vodna površina nameni za rekreacijske in turistične namene. Kot rekreacijske površine so že urejene opuščene gramoznice v Mlajtincih, Lukačevcih in Ivancih. Ostale opuščene gramoznice, kot npr. v Filovcih, se bodo sanirale v rekreacijske namene. Na perspektivnih nahajališčih bo izkoriščanje dopustno, ko se bo območja z osnovno namensko rabo prostora opredelilo kot območje mineralnih surovin in ko bo za namen izkoriščanja mineralnih surovin sprejet OPPN (npr. gramoznica v Ivancih). Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.

(4) Ob že definiranem, vendar še ne izgrajenem turističnem območju Rimska Čarda je načrtovana večja akumulacija, ki bo poleg funkcije zadrževanja poplavnih vod, namenjena tudi za rekreacijsko-športne dejavnosti. V prvotni fazi se izvede suhi zadrževalnik, v drugi fazi pa se pristopi k ureditvi vodnega zadrževalnika "Sebeborska akumulacija".

(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poudarek na komunalni ureditvi naselij in turističnih območjih, na ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti, na ureditvi dodatnih turističnih kolesarskih in pešpoti ter vzpostavitvi lokalnega javnega prometa.

(2) Novih prometnih povezav občina ne načrtuje, razvoj cestne infrastrukture se usmerja v posodobitev lokalnih cest in poti s sanacijo cestišč, napravo pločnikov v naseljih in kolesarskih poti med naselji ter ureditev dodatnih turističnih poti na Goričkem. Po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena nova železniška proga Beltinci (Murska Sobota–Lendava) in je v sklopu rekonstrukcije železniške proge Ormož–Murska Sobota–Hodoš, obvozna proga mesta Murska Sobota. Ena od variant načrtovane obvozne proge, v naselju Noršinci tangira tudi občino.

Znotraj občinskega središča in sosednjih bolj urbaniziranih naseljih (Martjanci, Prosenjakovci, Bogojina, Fokovci) se za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni domovi, trgovine, upravne stavbe ipd.). Ob objektih javnega značaja, trgovskih centrih, itd. se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.

Istočasno se zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.

Sistem javnega potniškega prometa je na področju avtobusnega prometa zadovoljivo razvit. Avtobusni promet je urejen tako na tranzitni medregijski ravni, v smeri proti okoliškim regijskim središčem in naprej po ostali Sloveniji, kakor tudi na lokalni medkrajevni ravni (šolski prevozi, lokalni prevozi). Tranzitni avtobusni promet je vzpostavljen predvsem ob državnih cestah, kjer so urejena tudi avtobusna postajališča. Lokalni medkrajevni promet je razvit po celotnem območju občine in služi tako šolskemu kot tudi ostalemu potniškemu prevozu prebivalcev med samimi naselji, znotraj kakor tudi izven občine. Za potrebe lokalnega medkrajevnega prometa so ponekod urejena tudi avtobusna postajališča, v večini primerov pa se avtobus ustavlja kar na cestišču. V prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oziroma delih naselij, kjer postajališč javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le te načrtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih.

(3) Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih (v nadaljevanju: tk) omrežij ter gradnjo ter povezovanje optičnih in drugih omrežij.

(4) Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

Pri nadaljnjem razvoju električne energije bo občina pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, kot so veter, geotermalna energija, energija biomase in drugi viri z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva in kmetijskih pridelkov in ne na predelavi kmetijskih pridelkov. Plinovodno omrežje je v občini načrtovano dolgoročno v povezavi z ostalimi viri energije glede na interes občanov.

(5) Toplotna energija, pridobljena s črpanjem geotermalne vode, se bo uporabljala v turizmu, kmetijstvu in za daljinsko ogrevanje gospodinjstev/stanovanj. Dodatno se izkoriščanje toplotne energije za ogrevanje usmerja v proizvodnjo na bioplinarnah.

(6) Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je bila občina vključena v regionalno zasnovo vodooskrbe Pomurja.

(7) Občina načrtuje izgradnjo kanalizacije tudi v naseljih, kjer odvod fekalnih voda še ni rešen. Zaradi povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave. Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja varstva in urejanja voda in predpisi s področja varstva okolja. Na območjih, kjer ni predvidenega kanalizacijskega omrežja, občina načrtuje in sofinancira nakup ter vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav.

(8) Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se jih ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike. Padavinske vode se spelje v površinske odvodnike, na način, da se ne poslabša vodni režim in stanje voda.

(9) V občini je večji vodotok potok Ledava ter vodotok Curek, ki prečka državno mejo, ki sta vodotoka 1. reda in ostali manjši potoki: Martjanski potok, Ratkovski potok, Bukovniški potok ter ostali potoki, ki so vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na področju vodnega gospodarstva se načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij.

(10) Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. V občini je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov urejeno v vseh naseljih. V občini je predvidena ureditev zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov ob zadrugi v Fokovcih. Deponija za ruševine in gradbeni material je na območju namenjenem za posebne dejavnosti v Bogojini.

(11) Naravovarstvene usmeritve pri umeščanju gospodarske javne infrastrukture v prostor:

– Gospodarsko javno infrastrukturo naj se prednostno načrtuje na že degradiranih območjih, ob obstoječih gospodarskih conah ter infrastrukturnih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij. Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja naj se celovitost prostora naravno ohranjenih območij oziroma naj se vzpostavlja prehodnost prostora za prosto živeče živali (upoštevati mesta najpogostejših prehodov živali in z ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljati prehodnost).

– Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost naj se ustrezno sanira.

– Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zagotavlja pogoje za ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.

– Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam ter naj se v največji meri načrtujejo znotraj že obstoječih daljinskih vodov ali druge gospodarske javne infrastrukture.

– Na odsekih cest, preko katere poteka selitev dvoživk v času razmnoževanja, naj se v primeru rekonstrukcije ceste oziroma njihovem vzdrževanju načrtuje ustrezne tehnične rešitve in varstvene ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovih ustaljenih selitvenih poteh.

– Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav naj se v prostoru načrtuje tako, da se na območju naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.

– Infrastruktura za izrabo alternativnih virov energije (npr. sončni sprejemniki) se praviloma namešča v območjih gospodarskih con, poselitvenih območjih in na objektih. Na območjih kmetijske rabe ali ostalih območjih se teh objektov ne namešča, še posebno, če to ogroža ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter vidno podobo naravnih vrednot. Druga infrastruktura (npr. vetrnice) se nameščajo izven območij ohranjanja ogroženih vrst in habitatnih tipov (npr. ptice, suha travišča) in čim bližje urbaniziranim območjem, z možnostjo čim krajših navezav na energetsko infrastrukturno omrežje.

– Z namenom zmanjšanja pritiska motornega prometa na zavarovana območja, naj se na robovih območij uredi vstopno-izstopna mesta z zadostnim številom parkirnih mest in se znotraj zavarovanih območij za obiskovalce uredijo trajnostne oblike mobilnosti.

(12) Občina načrtuje izgradnjo infrastrukture na vseh območjih, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča.

(1) Okvirna območja naselij:

– lokalno središče – občinsko središče Moravske Toplice;

– ostala naselja namenjena bivanju, ki imajo:

– razvito centralno dejavnost: Bogojina, Prosenjakovci, Martjanci, Fokovci,

– razvito turistično dejavnost: Tešanovci, Kančevci, Selo, Sebeborci, Bukovnica, Bogojina in

– ostala naselja.

(2) Samostojna strnjena naselja v občini so naselja, ki obsegajo zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbenih inženirskih objektih ter urejenimi javnimi površinami in presegajo velikost 10 objektov. To so naselja: Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci, Čikečka vas in Pordašinci kot enovita naselja brez objektov izven naselij, torej brez razpršene poselitve in brez območij razpršene gradnje.

(3) Ostala samostojna strnjena naselja, ki vključujejo tudi izgrajena območja za gradnjo vinskih kleti, so naselja: Martjanci, Tešanovci, Bogojina, Filovci, Motvarjevci, Prosenjakovci, Lončarovci, Ivanjševci, Berkovci in Središče.

(4) Naselja z več strnjenimi deli, ki presegajo velikost 10 objektov in vključujejo tudi območja razpršene poselitve so naselja Andrejci, Moravske Toplice in Sebeborci. Ta naselja imajo večji centralni del ter več manjših zaselkov, ki so del razpršene poselitve, v vseh naseljih pa so tudi območja gradnje vinskih kleti, ki so opredeljena kot razpršena gradnja ali kot podeželska naselja z vinskimi kletmi.

(1) Razpršena gradnja je po definiciji območje z nizko gostoto naselitve, z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je več kot 100 m nepozidanih oziroma kmetijskih zemljišč, ki so komunalno neopremljena in predstavljajo negativen pojav v prostoru.

(2) Na območju občine sta poleg, posamičnih objektov razpršene gradnje, evidentirani dve večji območji razpršene gradnje v Ivanovcih in Sebeborcih, za kateri je predvidena sanacija razpršene gradnje. Območji se opredelita kot posebno zaključeno območje poselitve, za kateri se izdela OPPN, kjer gre za:

– območja s kmetijskimi objekti, ki se jim spreminja namembnost in se pretežno uporabljajo za bivanje,

– obstoječo razpršeno gradnjo, ki predstavlja poseben vzorec poselitve na gričevnatih območjih (npr. vinogradniška območja) in je vezana na kmetijsko pridelavo.

(1) Kot razpršeno poselitev izven strnjenih delov naselij, kjer je značilna nizka gostota poselitve, demografska ogroženost, starejši in razpršeni objekti, zgrajeni pred letom 1967 se opredeli dele naselij Središče, Ivanjševci, Lončarovci, Kančevci, Ratkovci, Berkovci, Prosenjakovci, Pordašinci, Motvarjevci, Bukovnica, Čikečka vas, Selo, Fokovci, Vučja Gomila, Suhi vrh, Ivanovci, Krnci, Andrejci, Sebeborci, Moravci, Bogojina, Filovci, Tešanovci in Križevci.

(2) Na območju občine se razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranja na:

a) območjih izven naselij s posebnimi prostorskimi ureditvami, ki so:

– žage in mlini,

– lovski domovi, počitniški objekti,

– gostinski objekti izven strnjenih naselij,

– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.),

– samotne domačije (kmetije, posamične stanovanjske stavbe,) in zaselki,

– kmetijske stavbe ter njihove skupine (čebelnjaki, lovske preže ipd.),

– turistični, rekreacijski in športni objekti.

b) območja s kmetijami, posamičnimi stanovanjskimi stavbami, z vinskimi kletmi, zidanicami, počitniškimi hišicami, vinotoči, kmečkimi turizmi.

(3) Izven naselij se ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora, dislocirano ali na robovih, predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih.

(4) Gradnja izven poselitvenih območij v občini je možna za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, turistične dejavnosti, za športno-rekreacijske dejavnosti, za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), za namene splošne rabe (lokalno grajeno javno dobro), za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večje kmetije ali farme se načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve.

(5) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).

(6) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremljajo. Na teh območjih je možna gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja pri čemer se upošteva tudi vzorec obstoječe razporeditve objektov na parceli ter velikost objektov, s čimer se prispeva k ohranjanju in razvoju kulturne krajine.

(7) Pri gradnji objektov na območju razpršene poselitve se ohranja skladnost med funkcijami območja, grajeno strukturo oblikovno dopolnjuje na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavlja smotrna raba prostora in umešča objekte v bližino grajenih struktur na način, da so vizualno manj izpostavljeni. Ti objekti ne smejo ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora kakovosti, naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin). Stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(1) V občini je vinogradniška območja možno evidentirati znotraj območij razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto pozidave, kjer je zaslediti zidanice, vinske kleti, gospodarske objekte za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi domačijami (s stanovanjskimi objekti, samotne kmetije) in mešani zaselki.

(2) Območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.

(3) Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic, vinskih kleti, vinotočev ter objektov, ki služijo dejavnosti na območju in sekundarno občasnemu bivanju in so opredeljena kot posebna območja, kjer ni možna gradnja stanovanjskih objektov. Dopustna je tudi prenova, rekonstrukcija ali odstranitev obstoječih stanovanjskih objektov. Na teh območjih je dopustna ureditev turistično-gostinskih dejavnosti v obsegu, značilnem za vinogradniška območja. Za večja območja se izdela OPPN.

(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev naselij. V občini je glede na še nezazidana stavbna zemljišča v nekaterih naseljih razvoj vseh naselij prednostno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in ostalih nezazidanih površinah.

(2) Notranji razvoj naselij je predvsem zapolnitev nezadostno izrabljenih površin, pri čemer se upošteva morfološke in funkcijske značilnosti območja ali naselja. Zagotavlja se kvalitetne bivalne razmere v skladu z merili in pogoji za določitev velikosti parcel in objektov. V naseljih se zagotavlja tudi zadostne javne površine, vzpostavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter ohranja in razvija kvalitetne urbanistične zasnove in vzorce.

(3) Večje nezazidane površine so v Andrejcih, Bogojini, Martjancih, Fokovcih, Selu, Prosenjakovcih, Vučji Gomili in posamične vrzeli med obcestno zazidavo v nekaterih ostalih naseljih. Nekatera zemljišča se izloči iz poselitvenih območij zaradi lege v območjih režimov (npr. poplavno območje v Martjancih), zaradi neustrezne lege glede na možnosti komunalne opreme (npr. Bogojina, Prosenjakovci) in tudi zaradi zahteve lastnikov zemljišč, da se zemljišča ohrani v dejanski, to je kmetijski rabi (npr. predvsem na vinorodnih območjih).

(4) Prenova v naseljih je omejena na komunalno in oblikovno prenovo. S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja s čimer je mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. V občini v naseljih ni večjih degradiranih območij. Nezadostno izkoriščena so le posamična območja nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se zapolnijo v skladu z morfologijo naselja.

(5) Naselja, v katerih ni možno zagotoviti dovolj zemljišč za stanovanjsko gradnjo znotraj obstoječih meja, se širijo tudi navzven. To je predvsem lokalno središče in turistično naselje Moravske Toplice, kjer se prostor namenja pretežno za dopolnilne turistične dejavnosti, manj pa za stanovanja. Manjkajoče stanovanjske površine se zagotovi v razširjenih bližnjih zaselkih: Brzinšček, Rumičev breg, Zgornji Moravci, Sepov breg, kjer bo možna mešana gradnja stanovanjskih in počitniških objektov. Ostale načrtovane širitve v glavnem skladne z morfologijo naselja ter pomenijo zaokrožitev meje naselij, z načrtovanimi novogradnjami pa bo izkoriščena tudi zgrajena gospodarska javna infrastruktura.

(6) Poleg turističnih kompleksov v Moravskih Toplicah se nova turistična območja za gradnjo počitniških naselij načrtujejo v Tešanovcih, kjer se razširi turistično naselje »Panonska vas« v Tešanovcih.

(7) Naravovarstvene usmeritve za razvoj poselitve:

– Poselitev naj se praviloma načrtuje v obstoječih poselitvenih območjih, ob prometnicah, ter na naravovarstveno manj občutljivih območjih. Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški objekti) na območjih z naravovarstvenimi vsebinami, naj se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine.

– Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi gradnji objektov izven poselitvenih območij naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

– V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja) se poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode živalim.

– Sprememba rabe iz kmetijskih v stavbna zemljišča naj se izvede le v primerih, ko to ne bo imelo bistvenega vpliva na ugodno stanje ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se ohranjajo prednostno glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije.

– Gradnja objektov naj se ne načrtuje ob vodotokih, na poplavnih območjih ali erozijsko nestabilnih tleh, tako da se zagotovi prostor za sanacijo morebitnih degradiranih površin (povodni, plazovi ipd.) ter čim bolj naravna ponovna vzpostavitev (vodnih, obvodnih, gozdnih ipd.) habitatnih tipov.

– Gradnja novih objektov naj se načrtuje tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves.

(1) Razvoj dejavnosti v lokalnem središču Moravske Toplice je usmerjen v dopolnitev turističnih kapacitet, tako zdraviliških kot nastanitvenih. Dodatno pa tudi v ureditev površin za šport in rekreacijo. Poleg že urejenega igrišča za golf v neposredni bližini zdravilišča, je načrtovana ureditev večjih športnih površin in objektov, kjer bodo možni treningi in tekmovanja. Zaloge geotermalne vode nudijo možnosti nadaljnje uporabe tudi v kmetijstvu zato se spodbuja tudi kmetijska proizvodnja pod rastlinjaki.

(2) Glede na to, da je osnovni cilj prostorskega razvoja občine zagotoviti površine, na katerih bi se razvile dejavnosti, ki bodo zagotavljale nova delovna mesta, in ker v lokalnem središču zaradi usmeritev v turizem ni možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti, je načrtovan razvoj gospodarskih in posebnih dejavnosti v naselju Bogojina. Ob izgradnji avtoceste je naselje Bogojina dobilo novo funkcijo, leži namreč na priključni cesti na avtocesto, ki povezuje občino s širšim območjem Slovenije.

(3) Razvoj dejavnosti v ostalih naseljih je omejen na razvoj kmetijstva, dopolnilnih kmetijskih dejavnosti ter servisnih, obrtnih in manjših proizvodnih dejavnosti. Razvoj turizma na podeželju je zaradi zavarovanega KP Goričko ena od možnih razvojnih alternativ, usmerja se predvsem v razvoj nastanitvenih kapacitet kot počitniških objektov, ki so navezana na zdravilišče Moravske Toplice. Možnosti v kmetijstvu so zaradi raznolikosti območja neomejene. Tako se v nižinskem delu kmetijska proizvodnja intenzivira z ogrevanjem in namakanjem pod rastlinjaki, v gričevnatem delu so možnosti za razvoj vinogradništva, sadjarstva in živinoreje ter dopolnilnih kmetijskih dejavnosti kot podpora turizmu.

(4) V vseh naseljih občine se omogoči razvoj turizma na deželi, tudi kot nova turistična nastanitvena območja.

(1) V vseh strnjenih obcestnih naseljih s še ohranjeno podolžno obliko naselja (Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci, Tešanovci, Bogojina, Filovci, Sebeborci, Andrejci, Čikečka vas, Prosenjakovci, Pordašinci, Lončarovci, Ivanjševci, Središče, Berkovci) se ohranja značilno obcestno zazidavo z upoštevanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti z upoštevanjem obcestne gradbene linije. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. V ozadju se ohranjajo značilni zeleni robovi naselij, kjer je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov.

(2) V strnjenih delih naselij v območjih razpršene poselitve se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest in ulic ter površine za javne zelenice ob objektih družbene infrastrukture (pretežno so to vaški domovi).

(3) V lokalnem središču Moravske Toplice se v starem delu naselja ohranja značilnost kmečkega naselja, pri oblikovanju objektov pa se ohranja značilnosti prekmurske arhitekturne tipologije. V spodnjem delu naselja in v zdraviliških kompleksih ni posebnih strukturnih kvalitet, zato se oblikovanje podredi namenu, upošteva se omejitev pri višinskih gabaritih (do P+3) in oblikovanje večjih objektov v manjših, sestavljenih enotah.

(1) Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj turističnih in rekreacijskih območij ter razvoj kmetijstva. V teh panogah se izkoristi naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov.

(2) Usmeritve za razvoj kmetijstva:

– Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo in živinoreja, v gričevnatem delu tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Poljedelstvo se usmerja v intenzivno obdelavo z namakanjem in pridelavo pod rastlinjaki z ogrevanjem z geotermalno vodo. Namakanje v nižinskem delu občine je problematično, saj je to tudi območje pomembnejše podtalnice, ki je prvenstveno namenjena za pitno vodo. Zato je namakanje omejeno na pokrite površine pod rastlinjaki. V gričevnatem delu občine je načrtovano namakanje sadovnjakov ter ureditev akumulacij na potokih, iz katerih bi se zagotavljala namakalna voda.

– Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na EPO in območjih Natura 2000.

– Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa in skupine dreves, gozdni otoki in vodna telesa.

– V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.

– Melioracije na območjih ohranjanja narave se izvaja le na kmetijskih zemljiščih, kjer je mogoče zagotavljati ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

– Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst.

– Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava) ter tako izvajanje kmetijskih dejavnosti, ki zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti.

– Kmetijska pridelava v rastlinjakih naj se načrtuje izven območij, namenjenih ohranjanju biotske in krajinske pestrosti. Ohranjajo se naj ekstenzivni sadovnjaki.

– Ohranja se gozdne otoke in vegetacijo ob vodotokih na območjih intenzivnejše kmetijske rabe. Na območjih kjer je bila ob vodotokih gozdna in grmovna vegetacija izkrčena naj se ponovno revitalizira v skladu z konkretnimi usmeritvami za varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti Zavoda RS za varstvo narave.

(3) Usmeritve za razvoj turizma in rekreacije:

– Turistična dejavnost izven naselij je usmerjena v ohranjanje in vzdrževanje krajinske podobe gričevnatega dela občine. Zagotavlja se tudi dodatne turistične pohodne in kolesarske poti ter rekreacijska območja. Ob tem se prednostno uporabijo obstoječe poti. Nova nastanitvena območja se prioritetno ureja v območjih, ki so že definirana kot počitniška območja ter na ostala atraktivna območja. V OPN se ohranja zemljišča v Bukovnici za načrtovan turistični kompleks, ohranja se turistična območja za vinotoče, kmečke turizme, apartmajska naselja, turistična območja ob gramoznicah ter druge atraktivne točke. Ohrani se tudi turistično območje v Rimski Čardi, kjer je prav tako že z izvedbenim prostorskim aktom definirano zdravilišče za psoriazo. V naselju Tešanovci se ob obstoječem apartmajskem naselju zagotovijo dodatne površine za njegovo razširitev. Ob gramoznici v Ivancih je načrtovano območje za ureditev turističnega območja s kampom, saj bo gramoznica po končanem izkoriščanju namenjena za turizem in rekreacijo.

– Rekreacijska območja so omejena na travnata igrišča, ki so urejena v vseh naseljih oziroma na njihovem robu. Večja rekreacijska območja izven naselij, razen območij, ki so namenjena za turizem (npr. ob kompleksu Vivat), niso načrtovana. Opuščene gramoznice z vodno površino so ribniki z urejenimi brežinami za prostočasne dejavnosti.

– Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi ter ne zahtevajo gradnje večjih (infrastrukturnih) objektov.

– Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter druge rekreacijske poti se na območjih ohranjanja narave načrtuje predvsem po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

– V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture.

– Razvoj turizma in rekreacije se usmerja v dvig kvalitete in ne obsega ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih ali naravovarstveno občutljivejših območjih.

– Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot).

– Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaževanje se načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za onesnaženje (vodotoki, naravne vrednote …) in ob obstoječi poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.

(4) Usmeritve za razvoj gozdarstva:

– Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na EPO in območjih Natura 2000.

– Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (EPO in Natura 2000).

– Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe, ali v primerih, ko bi posegi zahtevali prostorsko preobsežne ukrepe (npr. utrditve v betonu ipd.).

– V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.

– Krčitve gozdov na nekdanjih kmetijskih zemljiščih za namene pridobivanja kmetijskih zemljišč na naravovarstvenih območjih se lahko izvedejo le v skladu s konkretnimi usmeritvami Zavoda RS za varstvo narave.

(5) Usmeritve za razvoj voda:

– Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

– Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin.

– Načrtuje se ohranitev mlak, lokev, ki se namenjajo ohranjanju biotske raznovrstnosti in tradicionalni rabi (zalivanje, napajanje živali) ali drugim dejavnostim, s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave (ohranjanje položnih brežin, naravne zarasti ipd.).

– Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev (so)naravne rečne dinamike.

– Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij in hidromelioracij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije reguliranih strug in ponovne vzpostavitve retenzijskih površin za zadrževanje visokih voda ob vodotoku.

– Preprečuje naj se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažena vodna telesa (vodotoke, jezera ipd.) oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira.

– Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zagotavlja pogoje za ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.

– Gradnja hidroenergetskih objektov naj se prednostno načrtuje na degradiranih delih vodotokov.

– Gradnja hidroenergetskih objektov na vodotokih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, se izvaja le v primeru upoštevanja pogojev, s katerimi se zagotavljanja ekološko sprejemljiv pretok ter varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

– Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje pojavljanja in razširjanja alohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst.

– Za namakanje kmetijskih površin naj se načrtuje izgradnja namakalnih sistemov.

– Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na izkoriščanje energije tekoče vode mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.

– Kopališka in druga infrastruktura naj se prednostno načrtuje na degradiranih območjih na način, ki omogoča izboljšanje stanja vodnih in obvodnih vrst habitatov.

– Pri posegih, ki se navezujejo na posebno rabo voda, se mora pridobiti vodno pravico, na podlagi zakonodaje s področja upravljanja voda.

(6) V bližini naselja Ivanci deluje večja gramoznica, za katero je bila načrtovana večja širitev, ki pa se v OPN več ne prikazuje. Zemljišče se zopet nameni za kmetijsko in delno za gozdno rabo. Del gozda se nameni tudi za turistično dejavnost.

(7) Na območju KP Goričko se spodbuja oblike kmetovanja, s katerimi se ohranja ali obnovi značilna kulturna kmetijska krajina in ekstenzivna travišča. Na habitatnih tipih zaraščajočih se travišč se spodbuja rabo kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske pestrosti.

(8) Na območjih, ki imajo po predpisih ohranjanja narave poseben status (zavarovana območja, EPO, naravne vrednote, območja Nature 2000) se načrtujejo in izvajajo komasacije in agromelioracije pod posebnimi pogoji iz tega odloka in naravovarstvene službe.

(9) Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti se zagotavlja in spodbuja ohranjanje mozaične krajine in s tem povezane krajinske pestrosti.

(10) Ohranja se prepoznavnost značilnih reliefnih oblik, predvsem tistih, ki dajejo prostoru identiteto.

(11) Usmeritve za razvoj mineralnih surovin:

– Raba mineralnih surovin se načrtuje racionalno z uporabo že obstoječih območij izrabe mineralnih surovin in njihove širitve. Nove objekte se načrtuje le izjemoma in izven naravovarstveno občutljivih območij.

– Izvajanje dejavnosti rabe mineralnih surovin se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

– Obstoječe kope v sicer naravno ohranjenih območjih in na območjih z naravovarstvenim statusom, se prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje.

(12) Deponije zemljine in viškov izkopnega materiala, ki nastanejo pri gradnji, naj se praviloma načrtuje izven območij z naravovarstvenim statusom, izven območij ogroženih habitatnih tipov in habitatov ogroženih vrst, izven poplavnih in ostalih ogroženih območij ter izven območij vodnih in priobalnih zemljišč. Na območjih z naravovarstvenim statusom se območja deponiranja načrtuje tako, da zasipavanje ne bo ogrozilo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na enak način naj se izvajajo tudi izboljšave oziroma melioracije kmetijskih zemljišč (nasipavanje z zemljino).

(13) Sanacija degradiranih površin naj se izvede z vzpostavitvijo avtohtone gozdne vegetacije ali kmetijske rabe.

(14) V vseh površinah v odprti krajini je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij, ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), ki so namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine, ki so namenjeni športu in rekreaciji, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. Naštete ureditve in posegi na najboljših kmetijskih zemljiščih pod pogojem, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.

(1) Kot območja, kjer je potrebno zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih in antropogenih procesov. To so poplavna, erozijska, plazljiva in požarna območja.

(2) Poplavna območja na območju občine so ob vodotokih Lipnica, Martjanskem potoku s pritoki ter Kobiljskem potoku.

(3) Posamezni deli občine so evidentirani kot erozijsko območje, kjer se upošteva varstvene ukrepe oziroma se v teh območjih ne načrtuje ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe oziroma upoštevati predpise.

(4) Na poplavnih območjih, območjih z visoko podtalnico, na območjih plazov, erozij in usadov je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanje razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Na teh območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Glede na stopnje potresne ogroženosti morajo biti objekti protipotresno projektirani in grajeni. Potrebno je opredeliti potresno intenziteto in projektni pospešek tal. Pri planiranju se upošteva tudi požarno ogroženost.

(5) V občini ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. Upoštevajo se ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa Zakon o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.

(6) V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcem. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemo povečanja potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih. Okrepiti se mora sposobnost oskrbe s pitno vodo v izrednih razmerah. Za vodo za gašenje se uporabi manj kakovostne vodne vire.

(7) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in sicer na območju namenjeno za posebne dejavnosti v Bogojini. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območjih čistilnih naprav, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost ca. 10 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v osnovnih šolah v Bogojini, Fokovcih in Prosenjakovcih ter v vaško-gasilskih domovih po posameznih naseljih, uporabijo se lahko tudi zdraviliški kompleksi v Moravskih Toplicah in ostali turistični nastanitveni objekti. Možne lokacije za postavitev zasilnih bivališč so vsa športna igrišča v posameznih naseljih.

(8) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.

(1) Osnova za določitev namenske rabe je sedanja pretežna raba zemljišč (namenska in dejanska raba zemljišč) in nove spremembe namenske rabe, ki sledijo težnjam in ciljem prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij (pokopališča, rekreacijske površine …), prometne površine, turistične in rekreacijske površine ipd. za katere je v izvedbenem delu OPN določena podrobnejša namenska raba prostora glede na pretežnost rabe. Posamične objekte, ki se jih opredeli kot razpršeno gradnjo, se v OPN prikaže kot stavbišče (fundus) brez pripadajočega stavbnega zemljišča.

(2) Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so že v prostorskih sestavinah planov opredeljena za kmetijsko rabo, razen zemljišč, ki so že v prvi fazi namenjena za gradnjo ali druge ureditve in so v OPN opredeljena kot stavbna zemljišča. Na območju načrtovanih vodnih akumulacij se površine opredelijo kot vodna zemljišča. Suhi zadrževalniki se ohranijo kot kmetijska zemljišča, kjer bo z EUP opredeljeno območje potencialnega suhega zadrževalnika vode.

(3) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z drevjem in grmičevjem in so bila v prostorskih sestavinah planov opredeljena za gozdno rabo in so v pretežni meri povzeta v OPN ter usklajena z dejansko rabo prostora.

(4) Kot vodna zemljišča so na območju občine opredeljene večje vodne površine (npr. potoki, Ledava, Martjanski potok, Kobiljski potok, potok Lipnica, posamični ribniki, opuščene gramoznice ter predvidene akumulacije). Vodna zemljišča so površine pod vodo in pripadajoča zemljišča, ki so v katastrskih načrtih del vodne površine. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Priobalna zemljišča pri vodah 1. reda so od meje vodnega zemljišča, znotraj naselij oddaljena 15 m, izven naselij pa 40 m ter pri vodah 1. reda, ki je kot takšno opredeljeno zaradi prečkanja državne meje, je priobalno zemljišče 5 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodah 2. reda znaša zunanja meja priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča.

(5) Območja drugih zemljišč so v občini območja mineralnih surovin. Na območju občine je pridobivalni prostor (gramoznica Ivanci), za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje proda in peska in se v OPN prikaže kot površina nadzemnega pridobivalnega prostora. Gramoznica bo po opustitvi izkoriščanja kot vodna površina, namenjena za rekreacijske in turistične namene.

(6) Podrobnejša namenska raba prostora se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Vsa naselja, razen občinskega središča, so podeželska naselja, pretežno namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, zato se jih s podrobnejšo namensko rabo prostora opredeli kot podeželska naselja s stanovanjsko in kmetijsko funkcijo. V njih bo možno še naprej razvijati kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Posamezni zaselki in posamezna stavbna zemljišča z domačijami, vinogradniškimi objekti ipd. se v gričevnatem delu opredelijo kot območja razpršene poselitve. Območja za centralne dejavnosti so v naseljih posamični objekti, kot so vaško-gasilski domovi, trgovine, sakralni objekti ipd.

(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja prostora glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo prostora ter glede na značilnosti prostora in se prikažejo v izvedenem delu OPN. Z prostorskimi izvedenimi pogoji se določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov v prostor glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje itd.

(2) V vseh naselij se ohranja značilna morfologija obcestnih naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele gospodarski objekti. V vseh naseljih se ohranja tudi zeleni rob naselja in ostale zelene površine.

(3) Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v vseh naseljih in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri oblikovanju objektov upošteva značilnosti arhitekturne tipologije območja, predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč. Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in naravovarstvena območja ter ostale omejitve in režimi v prostoru.

(1) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Izdela se za mesta in naselja mestnega značaja. V občini ni mest, občinsko središče, ki je opredeljeno, kot lokalno središče z urbanim značajem je naselje Moravske Toplice, zato se zanj izdela urbanistični načrt. Območje urbanističnega načrta za naselje Moravske Toplice zajema območja stavbnih zemljišč, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje naselja ter območja načrtovanih širitev za dodatne centralne, zdraviliške, turistične in športno-rekreacijske površine.

(2) Na območju urbanističnega načrta se v zasnovi prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi se površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja.

(3) V naselju se za dolgoročni razvoj turistične dejavnosti zagotovi dodatna zemljišča za nastanitvene, športne, rekreacijske dejavnosti. Osnovna potreba v naselju je omogočiti umestitev takih dejavnosti, ki bodo dopolnjevale obstoječi turizem in zagotovila kar največ novih delovnih mest.

(4) Naselje nima izrazitega centralnega dela, zato so v konceptu razvoja naselja načrtovane dodatne površine tudi za te dejavnosti, in sicer vzdolž regionalne ceste, ki omogoča dobro dostopnost do vseh funkcij. Naselje tudi nima osrednje rekreacijske cone, ki bi bila namenjena prebivalcem. Razen igrišča v zdraviliškem kompleksu je v naselju le manjša travnata površina, zato se znotraj naselja Moravske Toplice, upošteva težnja po ureditvi tovrstnih površin, ki bodo namenjena prebivalcem.

(5) Na področju gospodarske javne infrastrukture je treba rekonstruirati krajevne ulice z napravo pločnikov in kolesarskih stez za zagotovitev večje varnosti pešcev in kolesarjev. Naselje se opremi z javno razsvetljavo na javnih mestih, zagotovi se dodatne parkirne površine ob javnih objektih. Zaradi povečanja utrjenih površin, ki jih je treba odvodnjavati, se v naselju vključuje rešitve glede ureditve meteorno kanalizacije.

(6) V naselju Moravske Toplice se v pretežni meri še ohranja značilna obcestna morfologija. V celotnem zgornjem delu naselja se v stanovanjskih območjih ohranja pravokotna parcelacija, obcestna pozidava, objekti v starejšem delu se oblikujejo po vzoru domačij, ohranja in vzpostavlja se zeleni rob naselja ipd.

(1) Enote in podenote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP in pEUP) so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP in pEUP so posamezna območja v občinskem središču Moravske Toplice, v ostalih strnjenih naseljih, samostojnih zaselkih, strnjenih obcestnih vinogradniških naseljih ter ostala območja stavbnih zemljišč (družbeni objekti, pokopališča, rekreacijska območja, posebne površine). Posebne EUP so območja krajine, deljene po režimih. V vsaki EUP in pEUP je določena osnovna namenska raba (v nadaljevanju: ONR) oziroma podrobnejša namenska raba prostora (v nadaljevanju: PNRP) ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP).

(2) Pregled enot in podenot v občini je razviden iz Priloga 1: Pregled enot in podenot urejanja prostora v OPN Občine Moravske Toplice.

(1) Namenska raba prostora se deli na:

– območja stavbnih zemljišč,

– območja kmetijskih zemljišč,

– območja gozdnih zemljišč,

– območja vodnih zemljišč,

– območja drugih zemljišč.

(2) Za celotno območje občine je za posamezno EUP in pEUP glede na pretežno rabo določena osnovna oziroma podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07).

(3) Namembnost posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora je opisana v navedem Pravilniku iz drugega odstavka tega člena ter razvidna iz legende izvedbenega dela OPN.

PIP za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v lokalnem središču Moravske Toplice, nižinskih in ostalih strnjenih naseljih, zaselkih in na stavbnih zemljiščih v razpršeni poselitvi določajo:

– namembnost in vrsto objektov,

– tipologijo in oblikovanje območij,

– lego objektov,

– velikost in zmogljivost objektov,

– oblikovanje objektov,

– parcelacijo stavbnih zemljišč,

– ureditev zelenih in drugih javnih površin,

– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

– varovanje zdravja ljudi,

– druge pogoje.

(1) V vseh EUP in pEUP na območjih stavbnih zemljišč, in ostalih zemljiščih, na katerih Odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno EUP in pEUP ni določeno drugače, so dopustni naslednji posegi:

– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela,

– sprememba namembnosti objekta,

– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,

– vzdrževanje objektov in naprav,

– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju za vse našteto v tem odstavku: posegi).

(2) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnost gradnje: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Pri gradnji in določanju velikosti in oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede nezahtevnih in enostavnih objektov iz tega odloka. Pri oblikovanju stavb se upošteva arhitekturna tipologija oziroma tradicionalna arhitektura na območju občine.

(3) V EUP in pEUP so na posameznih površinah PNRP dopustni posegi iz (2) odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 2 (Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in začasnimi objekti, ki so dopustni za posamezna območja podrobnejše namenske rabe), če ni v posameznih členih tega odloka določeno drugače.

(4) Kot sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI) in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz prvega odstavka tega člena predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.

(5) Kot prometne površine se smatrajo tudi vse površine, ki v grafičnih prikazih OPN niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture, temveč so del ONR zemljišč ali del druge PNRP ter so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih GJI) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN (v Prikazu območij EUP in GJI (obstoječe ali predvidene)), ali so kategorizirane občinske ceste ali evidentirane v zemljiško katastrskem prikazu ali razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentirane v prostoru (so po dejanski rabi pozidana in sorodna zemljišča – prometne površine, poti).

(6) Vris prometnih površin z oznako PNRP PC je bil risan na zemljiško parcelo ali dejansko stanje v prostoru. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi ali od osi kategorizirane ceste in drugih javnih evidenc. V teh primerih se lahko pri uporabi grafičnih prikazov upošteva dejansko stanje v naravi ali v primeru izrisa na dejansko stanje se lahko pri uporabi grafičnih prikazov upošteva zemljiški kataster ali druge evidence (kategorizacija cest ipd.).

(7) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP in pEUP je podlaga podrobne opredelitve objektov predpis o klasifikacije vrst objektov. Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni do sprejetja OPN.

(8) Poleg PIP za posamezno EUP in pEUP ali PNRP se pri posegih v prostor upoštevajo tudi splošni in skupni PIP, če v posameznih členih tega odloka ni določeno drugače.

(9) OPN je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

(10) Na vseh zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes.

(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN ali druge prostorske ureditve iz OPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnim natečajem. Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev (najmanj tri). Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati.

(2) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev.

(3) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z javnim natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante.

(4) Kadar načrtovane ureditve zajemajo zavarovana območja ali objekte kulturne dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja pridobiti natečajne podloge pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: ZVKDS).

(1) PIP so podani ločeno za območja EUP in pEUP na stavbnih zemljiščih in ločeno za območja EUP v območju krajine. PIP na stavbnih zemljiščih združujemo po PNRP za EUP in pEUP v:

– lokalnem središču Moravske Toplice za urbani centralni del naselja, za stanovanjska območja, za kmečki del naselja in za zelene površine,

– strnjenih naseljih in zaselkih za centralna območja (šole), gospodarske cone, območja stanovanj, kmečka naselja, kmetijska območja in ostale površine,

– razpršeni poselitvi za stanovanjska območja, kmečka naselja, vinogradniška in mešana naselja in zaselke,

– izven naselij za turistične in ostale površine.

(2) PIP za EUP v odprtem prostoru (krajini) so podani za območja posamezne PNRP za:

– kmetijska, gozdna in vodna zemljišča,

– območja nadzemnega pridobivanja,

– posamezna turistična in rekreacijska območja,

– zemljišča za namene akumuliranja vode,

– EUP znotraj območij varstva narave,

– EUP za trajno varovanje habitatov in ostale površine.

(3) Ločeno so podani PIP za območja EUP in pEUP, ki se urejajo z obstoječimi državnimi načrti, OPPN-ji in za območja, za katere je predvidena izdelava OPPN.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP MT 2 in MT 15, na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD in CU, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim, na območju z oznako PNRP CU pa tudi bivanju, so dopustni posegi, za objekte:

– stanovanjske stavbe s pomožnimi stavbami in pomožnimi objekti – razen na območju MT 15:

– eno (samostojne hiše, vile in podobne enostanovanjske stavbe), dvo- in večstanovanjske stavbe,

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti – razen na območju MT 15:

– župnišče s spremljajočimi objekti v EUP MT 2,

– dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe,

– poslovne in upravne stavbe,

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

– stavbe splošnega družbenega pomena,

– stavbe za promet in izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali so javnega namena,

– druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektovs pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2. Na parcelah s stanovanjskimi objekti se lahko gradijo tudi objekti iz Priloge 2, ki so navedeni v stolpcu z oznako PNRP SS.

(2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih PNRP prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Na območju sakralnih in družbenih objektov izrazite gradbene linije ni, zato se novi objekti umeščajo tako, da se prilagodijo funkciji ob upoštevanju vseh predpisanih odmikov ter faktorja zazidanosti.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m lahko manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Objekti centralnih dejavnosti se lahko tudi stikajo s soglasjem lastnika sosednjega objekta. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(3) K cerkveni stavbi prizidava in postavitev objektov ali naprav ni dovoljena, spominska obeležja in objekte za oglaševanje, namenjeno dejavnosti na območju, se lahko namesti le na stranske fasade spremljajočih objektov, odstopanja so možna na zahtevo ali v soglasju ZVKDS. Na območju parkovne površine se poleg zasaditve lahko ureja in postavlja tudi urbana oprema, ki mora biti oblikovno kvalitetna in enotna v naselju, v EUP ali pEUP ter v soglasju z ZVKDS. Pri izbiri drevnine se izbira avtohtone vrste.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost stavb na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele, ki znaša 0,6.

(2) Višina stavb je največ tri etaže (do K+P+2 ali K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina stanovanjskih stavb v EUP MT 2 je lahko do dve etaži nad terenom oziroma do K+P+1 ali K+P+M. Sakralni in drugi javni objekti (kulturna/ večnamenska ali športna dvorana, gasilski stolp ali drugi javni objekti) se višinsko prilagodijo namenu. Objekti so lahko podkleteni pri čemer se upošteva višina talne vode in evidentirana poplavna območja.

(3) Posamezna parcela je lahko ograjena, območje sakralnega oziroma zavarovanega objekta v skladu z ZVKDS. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tloris stavb je podolgovate ali lomljene oblike z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma se prilagaja vzorcu obstoječe pozidave. Strehe na objektih so dvokapne s poljubnim naklonom, opečne, rjave ali sive barve kritine. Sakralni objekti se oblikovno prilagodijo namenu in v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Strehe na javnih in trgovskih objektih so lahko ravne, enokapne ali dvokapne z manjšim naklonom. Strehe se lahko tudi kombinirajo (del objekta z dvokapno streho, del z ravno ali enokapno). Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe je možna namestitev energetskih objektov (sončnih sprejemnikov ipd.), ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi. S vključitvijo ravnih in enokapnih streh ter sončnih sprejemnikov mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje zaradi vizualnega vpliva na stavbno dediščino – Evangeličansko cerkev. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(2) Na strehah objektov z mansardo se lahko uredijo frčade, pultna okna in strešna okna. Strešna okna se lahko namestijo na vseh strehah.

(3) Pri rekonstrukciji in vzdrževanju cerkvene stavbe se varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih objektih. Za vsak poseg v objekt ali okolico (vplivno območje) se pridobi soglasje pristojne ZVKDS.

(4) Objekti na območju EUP morajo biti enotno in kakovostno oblikovani. V celotnem naselju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve ter skladni z ostalo urbano opremo. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(5) Kandelabri, oglasne table na njih ter izveski na objektih, naj bodo po celotnem naselju oblikovno skladni. Tipski kontejnerji (razen kakovostno oblikovani) ali plastični kioski so prepovedani. Materiali naj bodo prednostno avtohtoni.

(6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta, lahko se tudi ogradi. Del stavbne parcele mora biti ozelenjen. Pri ureditvi območja MT 15 se izdela načrt krajinske arhitekture.

(7) Ograje ne smejo biti bele plastične ter okrasne betonske. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcel je lahko visoka 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

(8) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu.

(9) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.

(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI.

(3) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Območje EUP se priključi na krajevno omrežje GJI.

(2) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) EUP MT 2 je vplivno območje EŠD 10052 – Evangeličanske cerkve. V EUP se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. Posamezne objekte stavbne dediščine v EUP MT 2 se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova objekta, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta.

(2) V EUP MT 2 se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka.

(3) EUP MT 2 (Pp) in MT 15 (Pm, Pp) sta delno ali v celoti v poplavnem območju. V EUP MT 2 in MT 15 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. Za EUP MT 2 se glede na vrsto objekta in vrsto predvidene dejavnosti v objektu pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri ustreznost umestitve teh objektov v prostor. Za EUP MT 15 so izven območij poplav dovoljeni posegi iz prvega odstavka a) točke tega člena.

(4) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MT 15 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP in pEUP z oznakami MT 3, MT 3/1, MT 11, MT 11/1, BG 1/2, MA 8/2, MA 8/4, MA 8/6 in MA 8/7 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SS, dopustni posegi za objekte:

– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– eno (samostojne hiše, vile in podobne enostanovanjske stavbe), dvo- ali večstanovanjske stavbe,

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:

– dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe (bife, kavarna, slaščičarna, okrepčevalnica, nastanitvene stavbe), ki ne presegajo predpisane stopnje ravni hrupa predpisane za to območje. Obstoječe gostinske stavbe se lahko rekonstruirajo in vzdržujejo,

– trgovske in storitvene dejavnosti, lekarne in zdraviliške stavbe, stavbe za rehabilitacijo, veterinarske ambulante in podobno, ob ali v stanovanjskem objektu vključno z obrtnimi dejavnostmi, ki ne presegajo prepisane stopnje hrupa predpisane za to območje, poslovne in upravne stavbe,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali so javnega namena,

– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo:

– objekti iz Priloge 2.

(2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih PNRP prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

(3) Na območju EUP MT 11, ki je namenjena urejanju okoljske infrastrukture, z oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP, ki veljajo za navedeno namensko rabo v tem odloku v 54. členu. Na območju so dopustni posegi za ureditev avtobusne postaje.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Pri umestitvi objekta na parcelo je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcel, ki so pravokotne na cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev v prostoru (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje ipd.) ni možno umestiti drugače.

(3) Daljši odmiki med objekti so tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost obstoječih stavb se lahko poveča, če to dopušča faktor zazidanosti, ki je 0,4.

(2) Višina stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je do dve stanovanjski etaži nad terenom (največ K+P+1 ali največ K+P+M). Na območju EUP MT 3 in MT 3/1 so lahko objekti višine do K+P+1+terasno stanovanje.

(3) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

(4) Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika stavb je podolgovate ali lomljene oblike. Daljša stranica stavbe je vzporedna s cesto oziroma se posnema obstoječi vzorec pozidave. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(2) Strehe na objektih so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj, z opečno, rjavo ali sivo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Strehe se lahko tudi kombinirajo (del objekta z dvokapno streho, del z ravno ali enokapno), pod pogojem, da delež dvokapne strehe prevladuje. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja za dvokapnim delom objekta (v notranjosti parcele), ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Strehe v EUP MT 11/1 ter na javnih, poslovnih in trgovskih objektih so lahko tudi ravne, enokapne ali dvokapne z manjšim naklonom. Štirikapne, ravne in enokapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva objekta z enim tipom strehe) ter štirikapne strehe, če so za območje/naselje značilne. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe je možna namestitev sončni sprejemnikov. Za vključitev ravnih in enokapnih streh in sončnih sprejemnikov v MT 3 in MT 11 mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje, zaradi vizualnega vpliva na stavbno dediščino – Evangeličansko cerkev.

(3) Na strehah objektov z mansardo se lahko uredijo frčade, pultna okna. Strešna okna se lahko namestijo na vseh strehah.

(4) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu.

(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(6) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele do 1,60 m. Ograja ne smejo biti bele plastične ter okrasne betonske. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa na javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

(7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

(8) Urbana oprema mora biti oblikovno enotna ter skladna v celotnem naselju, uporabi se enake materiale, ki so pretežno avtohtoni.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m.

(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.

(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) EUP in pEUP se priključijo na krajevno omrežje GJI.

(2) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP MT 3 se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka.

(2) EUP in pEUP MT 3 (Pm, Ps, Pp), MT 11 (Pm, Ps, Pp), MA 8/4 (Pm, Ps, Pp) in MA 8/6 (Pm, Pp) so v celoti ali delno v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (akumulacija Sebeborci) je potrebno upoštevati v EUP MA 8/4 določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja v EUP MA 8/4 je na območju dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. V EUP MT 3 in MT 11 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Za možnost poseganja na EUP MT 11 se mora izvesti protipoplavni ukrep in sicer izgradnja visokovodnega nasipa višine 1,0 m ob Lipnici. Pri načrtovanju ureditev na območju EUP MT 3 in MT 11 se upošteva Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. EUP sta deloma v območju poplav in se glede na vrsto objekta in vrsto predvidene dejavnosti v objektu pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri ustreznost umestitve teh objektov v prostor. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(3) Na delu pEUP BG 1/2, ki se nahaja na erozijskem območju veljajo pogoji iz 82. člena odloka.

(4) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MT 11 in pEUP MT 11/1 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP z oznakami BG 1, FI 5, IC 3, LU 7, MA 8, ML 3, MT 12, NO 2 in TE 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinami kmetij z ali brez dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za objekte:

– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– eno- in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki) s pomožnimi objekti,

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:

– dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apartmajev ali apartmajskih naselij (samostojni apartmaji le v EUP MT 12),

– poslovne in upravne stavbe,

– trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m² prodajne površine in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, proizvodnimi, obrtnimi delavnicami skladišči, hladilnicami in drugimi proizvodnimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje,

– poslovne in upravne stavbe,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– stavbe splošnega družbenega pomena,

– druge nestanovanjske stavbe, v MT 12 dopustno le vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev obstoječih kmetijskih objektov (kot novogradnja možni le rastlinjaki s spremljajočimi objekti ter nezahtevni in enostavni objekti), širitev kmetij ni dopustna. Samostojne vinske kleti ali zidanice niso dopustne.

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti,

– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) V EUP BG 1, BG 11, FI 5, IC 3, MA 8, ML 3, MT 12, TE 2 in TE 5, so na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD in z oznako PNRP CU, ki so namenjena za družbene, socialne, vzgojne, verske, kulturne in izobraževalne dejavnosti ipd. in na območju z oznako PNRP CU tudi bivanju, dopustni posegi za objekte:

– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, le na območju CU:

– večstanovanjske stavbe s pomožnimi objekti,

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti, le na območju z oznako PNRP CU:

– župnišče s spremljajočimi objekti,

– dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– poslovne in upravne stavbe,

– stavbe splošnega družbenega pomena,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali so javnega namena,

– druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijske,

– gostinske, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen v sakralnih in verskih stavbah),

– na območju EUP MA 8 z oznako PNRP CU lahko v kombinaciji z bivanjem,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti,

– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(3) Na območju EUP MT 12 in NO 2, ki je območje intenzivne kmetijske proizvodnje, z oznako PNRP IK, so dopustni posegi za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– druge nestanovanjske stavbe – le kmetijske s spremljajočimi objekti,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(4) V EUP ML 3 in NO 2, ki sta namenjeni urejanju okoljske infrastrukture, z oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP iz 54. člena tega odloka.

(5) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

(6) Na območju PNRP v EUP FI 5, NO 2, MA 8, ML 3, MT 12 in BG 1, ki je namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP E, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.

(7) V EUP TE 2 je na območjih zelenih površin, z oznako PNRP ZP, ki so namenjene za ureditev parkovnih površin, dopustna zasaditev drevja in grmičevja, hortikulturne ureditve in druge parkovne ureditve. Dopustna je tudi gradnja infrastrukturnih objektov in namestitev urbane opreme (sedežne klopi, razsvetljava, skulpture, vodnjak ipd.) ter montažnih objektov pritlične izvedbe (uta, nadstrešnica, paviljon ipd.) ter objekti iz Priloge 2.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), tipologija, morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in družbene objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno locira v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni. Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri umestitvi objekta na parcelo je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače.

(3) Daljši odmiki med objekti so tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.

(4) Na območju z oznako PNRP CD, CU so odmiki objektov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednje zemljišče, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča/objekta.

(5) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.

(6) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

(7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča faktor zazidanosti, ki znaša 0,4 na SK, 0,6 na CD in CU ter 0,8 na IK.

(2) Višina stanovanjskih stavb je do dve etaži nad terenom (največ K+P+1 ali največ K+P+M). Na objektih s K+P+M ali objekti z mansardo so poleg strešnih oken možne strešne frčade in pultna okna.

(3) Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+2 ali do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina sakralnih stavb, stavb za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno utemeljitvijo.

(4) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 ter do K+P+2 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

(5) Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.

(6) Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(7) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo območja. Stanovanjski objekti v vseh EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa, lahko lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt.

(2) Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolžna, ki je lahko lomljena ali sestavljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.).

(3) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno, sivo ali rjavo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Smeri slemen so praviloma vzporedne s cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec smeri slemen. Štirikapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so za območje značilne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pomožnih objektih) ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Manjši nakloni strešin so dopustni pri nestanovanjskih objektih in pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehah se lahko uredijo frčade, strešna in pultna okna. Na strehe se lahko namestijo tudi sončni sprejemniki.

(4) Pomožni objekti, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom.

(5) Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).

(6) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu, ki je avtohton.

(7) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V ozadju domačij se zasadijo stare sorte sadnega drevja.

(8) Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob cestah) morajo biti enotne višine. Bele plastične in okrasne betonske so prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem.

(9) Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu, ograje ob parcelni meji pa so lahko višine 1,8 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje na teh območjih niso dovoljene.

(10) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

(11) Urbana oprema mora biti oblikovano enotna ter skladna v celotnem naselju, uporabi se enotne materiale.

(12) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m.

(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.

(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP BG 1, FI 5, IC 3, MA 8, NO 2 in TE 2 se upošteva pogoje za posamezno enoto kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim sadovnjakom).

(2) EUP BG 1, ki je v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva splošne in skupne pogoje iz 75. člena tega odloka.

(3) V EUP BG 1 in TE 2, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine.

V EUP BG 1 se v primeru gradenj novih objektov okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). V EUP TE 2 se pri izvajanju ureditev naj ne posega v obrežno zarast ali strugo potoka. Na nepozidanih površinah naj se v največji možni meri ohranja travišča.

(4) EUP BG 1 je v erozijsko ogroženem območju, zato se upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka.

(5) EUP FI 5 (Pm, Pp), IC 3 (Pm, Ps, Pp), LU 7 (Pm, Ps), MA 8 (Pm, Ps, Pp), ML 3 (Pp), MT 12 (Pp), NO 2 (Pm, Ps, Pp) in TE 2 (Pm, Pp) so v celoti ali delno v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno na EUP IC 3, MA 8 upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju poplav v EUP IC 3 in MA 8 dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(6) EUP FI 5 je v tretjem varstvenem pasu vodnega vira, zato se pri posegih upošteva občinski predpis o vodovarstvenih območjih vodnih virov.

(7) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP FI 5, MT 12 in TE 2 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(8) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) EUP MT 21 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so zelene površine za oddih, rekreacijo in šport, z oznako PNRP ZS, in je zaščitni pas ob ribniku, dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, če služijo dejavnosti na območju in so montažne izvedbe,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov),

– ostalo: objekti iz Priloge 2 ter postavitev urbane opreme.

(2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih PNRP prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m.

(2) Objekti so pritlične izvedbe, lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Strehe dvokapne, ravne ali enokapne v opečni, sivi ali rjavi barvi. Lahko so krite s slamo ali ozelenjene. Objekti so montažne izvedbe. Objekti in urbana oprema morajo biti enotno oblikovani z upoštevanjem tradicionalne arhitekture območja.

(3) Objekti naj bodo prednostno iz avtohtonih materialov v naravnih barvah, ki ne bodo izstopale v okolici.

(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta, del parcele se ozeleni z avtohtonim drevjem in grmovjem.

(5) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi na prostih površinah tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. Namestitev velikih reklamnih panojev na zelenice in fasade ni dopustna.

(6) V kolikor gre za ureditev območja v sklopu golf igrišča se upošteva oblikovalske ter zasaditvene pogoje iz ureditvenega načrta igrišča za golf. Ograja je možna, če je tako predvideno v ureditvenem načrtu igrišča za golf in je del ograje, ki obdaja igrišče za golf.

(7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP se upošteva, da se območje nahaja na območju poplav (Pm, Ps, Pp). Pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na območju srednje poplavne nevarnosti (Ps) gradnja objektov in nadvišanje terena, ki bi imeli bistven negativni vpliv na vodni režim in poplavno nevarnost na tem območju ni dovoljena.

(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP in pEUP BG 3, FO 8, PR 2, PR 4/1, FO 4 in TE 10 so na območjih centralnih dejavnosti z oznako PNRP CD, ki so namenjena za družbene, socialne, vzgojno-varstvene, kulturne in izobraževalne dejavnosti ipd., dopustni posegi za objekte:

– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– večstanovanjske stavbe s poslovnimi in storitvenimi dejavnosti le v EUP v FO 4,

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– stavbe splošnega družbenega pomena,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), če služijo dejavnosti na območju,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov (v EUP FO 8 se v ozadju območja lahko uredi zbirni center za odpadke)),

– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo dejavnosti na območju (npr. čebelnjak, lopa za šolski vrt, kmečka lopa …).

(2) V EUP BG 3 so na območjih namenjenih športnim dejavnostim, z oznako PNRP BC, dopustni posegi za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– stavbe splošnega družbenega pomena namenjeni vzgoji, izobraževanju, športu, kulturi s spremljajočimi objekti,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov),

– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo dejavnosti na območju (npr. čebelnjak, lopa za šolski vrt …).

(3) V EUP PR 2 so na območjih namenjenim rekreacijskim dejavnostim, z oznako PNRP ZS, dopustni posegi, za objekte:

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov),

– ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo dejavnosti na območju (npr. premični ali montažni čebelnjak, montažna lopa za šolski vrt …). Nadzemni objekti so montažne izvedbe.

(4) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

(5) Na območju v EUP BG 3 z oznako PNRP K1 se poleg primarne rabe lahko vzdržuje in odstrani obstoječe zeleno igrišče. Na območju je poleg posegov iz 57. člena, možno vzdrževanje in ostranitev obstoječih ograj, nadstrešnic, klopi, košev za smeti, zaščitne mreže ipd. obstoječih objektov, ki služijo dejavnosti na območju.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(2) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča do predpisanega faktorja zazidanosti. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina objektov je največ tri etaže (do K+P+2 ali do K+P+1+M) nad urejenim terenom, višina šolskega objekta je lahko štiri etaže nad urejenim terenom (do K+P+3 ali do K+P+2+M). Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Na strehah objektov so lahko strešna okna. Namestijo se lahko tudi sončni sprejemniki. Faktor zazidanosti je 0,6.

(3) Streha na vseh objektih je lahko v poljubnem naklonu ali ravna s poljubno kritino, ki mora biti opečne, sive ali rjave barve. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica.

(4) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, ki je v manjšem deležu.

(5) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in bele plastične ograje niso dovoljene. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem in so avtohtone. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

(6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta v utrjeno dvorišče, del parcele se ozeleni.

(7) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi na prostih površinah tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. Namestitev velikih reklamnih panojev na zelenice in fasade ni dopustna.

(8) Urbana oprema mora biti oblikovano enotna, uporabi se enake materiale, ki so pretežno avtohtoni. Za kompleksnejše ureditve okoli objektov se izdela načrt krajinske arhitekture.

(9) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Pri nadaljnjih gradnjah se upošteva faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,6. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.

(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI.

(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) EUP in pEUP PR 2, FO 4, FO 8 in PR 4/1 so v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, zato se na teh EUP upoštevajo pogoji iz 75. člena tega odloka.

(2) V pEUP PR 4/1, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja.

(3) Na delu EUP in pEUP BG 3, FO 4, FO 8, PR 2 in PR 4/1, ki so v erozijsko ogroženem območju, se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP AD 7, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z ali brez dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za objekte:

– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– eno- in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki, počitniške hišice so dovoljene le v EUP SV 1),

– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– večstanovanjski objekt le v EUP PR 4 (med osnovno šolo in obstoječo gospodarsko cono),

– župnišče s spremljajočimi objekti,

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe – penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje,

– trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m² prodajne površine in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, proizvodnimi, obrtnimi delavnicami skladišči, hladilnicami in drugimi proizvodnimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje,

– poslovne in upravne stavbe,

– stavbe splošnega družbenega pomena – dvorane za družabne prireditve, muzeji in knjižnice, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za zdravstveno oskrbo – in sicer samo zasebne ambulante in veterinarske ambulante,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m².

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov,

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) V EUP AD 8, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, RA 2, SB 5, SR 3, SV 1 in VG 3, so na območju centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD in PNRP CU, ki so namenjene za družbene, socialne, verske, vzgojne, kulturne in izobraževalne dejavnosti in na območju z oznako PNRP CU tudi bivanju, dopustni posegi za objekte:

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:

– dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

– župnišče s spremljajočimi objekti,

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apartmajev),

– trgovske (do 200 m² prodajne površine) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z obrtnimi, proizvodnimi delavnicami ter skladišči iz skupine industrijskih stavb, pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje in niso objekti, ki prekomerno onesnažujejo okolje in motijo bivalno okolje,

– poslovne in upravne stavbe,

– stavbe splošnega družbenega pomena,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov),

– energetske objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(3) Na območju EUP PR 7, ki je območje intenzivne kmetijske proizvodnje, z oznako PNRP IK, so dopustni posegi za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– druge nestanovanjske stavbe, le kmetijske in pomožne stavbe,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(4) V EUP KR 1 na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: stavbe za šport pod pogojem, da gre za funkcionalno razširitev objektov, ki se nahajajo na namenski rabi BC,

– tribune,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (kot so nadstrešnice, oder za sodnika, oziroma objekti namenjeni dejavnosti na območju),

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju,

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(5) V EUP KR 1 so na območjih stavbnih zemljišč, z oznako PNRP BC, dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjski objekti s pomožnimi objekti:

– stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, ki so namenjeni dejavnosti na območju,

– gostinske stavbe (bife),

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– drugi objekti, ki niso uvrščeni drugje, ki služijo dejavnosti na območju,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju,

– energetski objekti (kotlovnica in sončne elektrarne na strehah objektov s spremljajočimi objekti),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(6) Na območjih drugih namenskih rab se upoštevajo PIP, ki veljajo za PNRP z oznako PC, PO in VC iz 55. in 59. člena tega odloka.

(7) Na območju PNRP, ki so namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP E, in ki je namenjena komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP T, se upoštevajo PIP iz 56. tega odloka.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in javne objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma v skladu z vzorcem pozidave. Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, s soglasjem soseda tudi manj. Za vse objekte na eni parceli velja zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače. Daljši odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.

(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(5) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost novih objektov in povečanje obstoječih objektov se določa ob upoštevanju faktorja zazidanosti stavbne parcele, ki znaša na SK 0,4, na CD, CU in BC 0,6, na IK pa 0,8.

(2) Višina objektov na SK sta dve etaži (do K+P+1 ali do K+P+M) nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. V primeru gradnje K+P+M ali objekti z mansardo, so poleg strešnih oken možne strešne frčade in pultna okna. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

(3) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

(4) Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina sakralnih stavb, objektov za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno utemeljitvijo.

(5) Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.

(6) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika stanovanjskih stavb je lahko kvadratna ali podolžna, lahko je lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt.

(2) Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolžna, ki je lahko lomljena ali sestavljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.).

(3) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno, sivo ali rjavo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so za območje značilne. Manjši nakloni strešin so dopustni pri kmetijskih in nestanovanjskih objektih ter pri pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih. Na strehe se lahko namestijo tudi sončni sprejemniki. Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica.

(4) Na novogradnjah so dopustni odprte in zaprte lože. Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(5) Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).

(6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V EUP se v ozadju domačij zasadijo stare vrste sadnega drevja.

(7) Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do 1,60 m). Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem.

(8) Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane, okrasne betonske in plastične ograje na teh območjih niso dovoljene. Ob igrišču ali na robu rekreacijske površine se lahko postavi zaščitna mreža. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

(9) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

(10) Urbana oprema v eni EUP mora biti oblikovana enotno, uporabi se enake materiale.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.

(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.

(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) EUP se priključijo na krajevno omrežje GJI. Komunalne odpadne vode se do izgradnje krajevne kanalizacije in skupne čistilne naprave odvajajo v individualne male čistilne naprave ali v greznice. Vsebina greznic se odvaža na čistilno napravo.

(2) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(3) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) EUP AD 7, AD 8, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3, ki so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju krajinskega parka Goričko, EUP BE 1, LO 2, MO 2, PR 4 in RA 2 v naravni vrednoti ter EUP SB 5 v EPO se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka.

(2) V EUP AD 7, BE 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SR 3, SV 1 in VG 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja razen v EUP SR 3. V EUP AD 7, BE 1, IV 3 in MO 5 se na stare sorte sadnega drevja umesti v neposredni bližini po eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro.

Na območju EUP BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, KA 5, KR 1, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4 in PR 7 naj imajo novi načrtovani objekti takšne gabarite kot okoliški objekti ter naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).

Na KR 1 se v obrežno zarast potoka, ki teče po severni meji, ne posega in se v nočnem času igrišča ne osvetljuje. V največji možni meri je potrebno ohranjati površine ekstenzivnih travniških sadovnjakov in pripadajočih travniških površin ter v primeru gradenj novih objektov se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja.

V EUP LO 2 v območje naravne vrednote (potok Curek – 7519) ni dovoljeno posegati.

V EUP PR 7 in RA 2 se na nepozidanih površinah predvidene širitve ohranjajo travišča, posamezna drevesa in mejice.

V EUP PR 4 in RA 2 v območje naravne vrednote (Ratkovski potok) ni dovoljeno posegati.

V EUP SV 1 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine (Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk). V EUP SV 1 ni dovoljeno tlakovanje širše okolice okrog objekta.

(3) V EUP MO 2 se na območju delov parcel št. 981 in 982 k.o. Motvarjevci pri izvedbi ohranja mejica na vzhodnem robu omenjenih parcel. V čim večji meri je treba vzpostaviti in ohranjati travniške površine v okolici. Na območju EUP MO 2 na območju delov parcel št. 983, 984 in 985 vse k.o. Motvarjevci, pri posegih ohranja mejica (območje občasne struge) na zahodnem in južnem robu omenjenih parcel. Pozidava naj se omeji na območje severno (proti cesti) od občasne struge s potokom in njeno zarastjo, vanjo pa naj se ne posega. Na nepozidanih površinah naj se ohranja travišče in mejica.

(4) V EUP BE 1, BU 1, ČI 2, LO 2, MO 2, MO 5, PO 1, PR 4, RA 2, SE 11 in VG 3, kjer je evidentirana kulturna dediščina se upošteva pogoje iz 74. člena tega odloka.

(5) Na delu EUP AD 7, AD 8, BE 1, BU 1, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 5, MT 29, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3, ki so v erozijsko ogroženem območju, se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

(6) Na območju požarne ogroženosti v EUP SV 1 se upošteva določila 82. člena tega odloka.

(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 3, FI 11, FI 12, FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/1, MT 29/2, MT 31, RA 4, RA 3, SB 1, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4 in VG 8 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK ter na območju razpršene poselitve z oznako PNRP A v BG 10, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z ali brez dopolnilnih dejavnosti, dopustni posegi, za objekte:

– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– eno- in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, počitniške hišice (slednje v EUP IN 4 niso dovoljene), podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki),

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe – penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in skladu z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – in sicer samo mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje,

– trgovska dejavnost, če gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji ali prodajo izdelkov proizvodnje ali druga »butična« prodaja (prodaja kruha, zelišč, suvenirja …) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z obrtnimi, proizvodnimi delavnicami ter skladišči iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje,

– poslovne in upravne stavbe – pisarne in poslovni prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd., druge poslovne stavbe – stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti,

– stavbe splošnega družbenega pomena, kot so dvorane za družabne prireditve, muzeji, knjižnice, informacijska središča in podobno, vzgoja in izobraževanje na domu, vremenske postaje, observatoriji, zdraviliške dejavnosti, veterinarske ambulante, oboje z lekarno, stavbe za kombinirane nastanitev, nege in zdravstvene oskrbe in podobno, pomožne stavbe, športni objekti in tribune na športnih igriščih,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja in služijo javni rabi,

– druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m².

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov,

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) V EUP IN 4 so na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, ki so namenjene družbenim, vzgojnim, kulturnim, sakralnim, izobraževalnim dejavnostim ipd., dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apartmajev),

– trgovske (do 200 m² prodajne površine) in druge stavbe za storitvene dejavnosti s skladišči,

– poslovne in upravne stavbe,

– stavbe splošnega družbenega pomena,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja in služijo javni rabi,

– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov,

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(3) V EUP SB 1 in BG 10 na območju kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, veljajo pogoji iz 57. člena tega odloka.

(4) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

(5) Na območju PNRP, ki so namenjena energetski in komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP E in T, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in javne objekte se locira vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, s soglasjem soseda tudi manj. Za vse objekte na eni parceli velja zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače. Daljši odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.

(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Bele plastične ograje in okrasne betonske so prepovedane.

(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(5) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost novih objektov in povečanje obstoječih objektov se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in ob upoštevanju faktorja zazidanosti stavbne parcele, ki znaša na SK 0,4, na CD pa 0,6.

(2) Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadje domačije ter se jih izdatno obsadi. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

(3) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali

(4) Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabariti prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina sakralnih stavb, objektov za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno utemeljitvijo.

(5) Višina objektov je dve etaži nad urejenim terenom (do K+P+1 ali do K+P+M). V primeru gradnje K+P+M ali K+P+1+M so poleg strešnih oken možne strešne klasične frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(6) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je lahko kvadratna ali podolžna, lahko je lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt. Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo območja.

(2) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno, sivo in rjavo kritino ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Turistični ter gostinski objekti imajo lahko kritino iz slame. Štirikapne strehe, so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ter, če so za območje značilne. Manjši nakloni strešin so dopustni pri večjih kmetijskih objektih ter na trgovskih, poslovnih in javnih objektih. Manjši nakloni dvokapnih streh, ravne in enokapne strehe (do 15 stopinj) so možni tudi na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih. Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja za dvokapnim delom objekta (v notranjosti parcele), ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe se lahko namestijo sončni sprejemniki. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli). Na strehah se lahko uredijo frčade, pultna in strešna okna.

(3) Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).

(4) Okenske odprtine na objektih so pokončne, razporedi se jih simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože (balkoni so prepovedani). Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani podobno, kot osnovni objekt.

(5) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu ter avtohton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih in sivih barv.

(6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V EUP se v ozadju domačij zasadijo stare vrste sadnega drevja.

(7) Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do 1,60 m). Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. Bele plastične ograje in okrasne betonske so prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem.

(8) Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu. Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje na teh območjih niso dovoljene.

(9) Urbana oprema v enoti urejanja prostora mora biti oblikovana enotna, uporabi se enake materiale.

(10) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti, ki znaša na SK 0,4 in na CD 0,6. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.

(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.

(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP BG 10, FI 2, FI 3, FO 6, IN 1, SE 3 in BU 7, kjer je evidentirana kulturna dediščina se upošteva pogoje iz 74. člena tega odloka.

(2) EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 3, FI 11, FI 12, FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/1, MT 29/2, MT 31, RA 3, RA 4, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4 in VG 8 so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko in EUP SB 1 le v EPO, zato se v teh EUP in pEUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka.

(3) V EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 3, FI 12, FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/2, MT 31, RA 3, RA 4, SB 3, SE 10, SE 17, SE 7, SE 8, VG 1, VG 4 in VG 8, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja, razen v EUP in pEUP VG 4, AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1 in VG 8, se nanje umesti po eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro. Na območju EUP in pEUP AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 14, FI 15, FI 2, FI 3, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/2, MT 31, RA 3 in RA 4 novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). V EUP FI 11 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine.

V EUP KR 2 in SE 2 je v največji možni meri potrebno ohranjati površine ekstenzivnih travniških sadovnjakov in pripadajočih travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. V EUP SE 3 se v največji možni meri ohranja travniške površine (Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk)). V EUP SE 7 in SE 8 se v največji možni meri ohranja travniške površine (Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk)). Na EUP SE 7 in SE 8 ni dovoljeno tlakovanje širše okolice okrog objekta.

(4) EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 11, FI 12, FI 14, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 28, MT 29/1, MT 29/2, MT 31, RA 3, RA 4, SB 1, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4 in VG 8 so v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

(5) EUP FI 3 in FI 15, ki se nahajata na vodovarstvenem območju, se pri posegih v prostor upošteva določila odloka, ki varuje vodni vir.

(6) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP z oznakami BG 4 (EŠD 30 – cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, ki je sakralna stavbna dediščina), KA 4 (EŠD 3056 – cerkev Sv. Benedikta v Kančevcih, ki je sakralna stavbna dediščina in EŠD 28585 – Kančevci – stara šola, ki je profana stavbna dediščina), MA 6 (EŠD 450 – cerkev Sv. Martina v Martjancih, ki je sakralna stavbna dediščina in EŠD 20563 – stara šola v Martjancih, ki je profana stavbna dediščina), PR 5 (EŠD 24767 – grad Matzenau, ki je vrtno arhitekturna dediščina) in SE 12 (EŠD 24779 – evangeličanska cerkev v Selu, ki je sakralna stavbna dediščina), so na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, CU, ki so namenjena za družbene socialne, vzgojne, kulturne in izobraževalne dejavnosti ipd. in na območju z oznako PNRP CU tudi bivanju, dopustni posegi, za objekte:

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:

– župnišče s spremljajočimi objekti (razen v EUP PR 5 in na območju zavarovanih sakralnih objektih (cerkvah),

– dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji (razen v EUP PR 5, v EUP BG 4 le v obstoječih objektih vplivnega območja kulturne dediščine, v EUP KA 4 le izven stavbne dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine, v EUP MA 6 le v vplivnem območju kulturne dediščine, v EUP SE 12 le izven območja stavbne dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine),

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– stavbe splošnega družbenega pomena (za verske dejavnosti, vzgojo, izobraževanje in kulturo),

– gostinske stavbe vse razen hotelov (v EUP BG 4 le v obstoječih objektih vplivnega območja kulturne dediščine, v EUP MA 6 – le v vplivnem območju kulturne dediščine, v EUP KA 4 in SE 12 izven stavbne dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine),

– poslovne in upravne stavbe (le za poslovanje dejavnosti v EUP PR 5, v EUP BG 4 le v obstoječih objektih vplivnega območja kulturne dediščine, v EUP KA 4 in SE 12 izven stavbne dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine, v EUP MA 6 – le v vplivnem območju kulturne dediščine in objektu stavbne dediščine),

– stavbe za storitvene dejavnosti (razen v EUP PR 5, v EUP BG 4 le v obstoječih objektih vplivnega območja kulturne dediščine, v EUP MA 6 – le v vplivnem območju kulturne dediščine, v EUP KA 4 in SE 12 – izven stavbne dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine),

– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih). V EUP KA 4 kmetijske stavbe izven območja stavbne dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine, pod pogojem, da so namenjene dejavnosti na območju (za samooskrbo ali kot del ponudbe, ki niso namenjene intenzivni kmetijski proizvodnji). V EUP MA 6 le rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev obstoječe kmetijske dejavnosti.

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti, razen odlagališč odpadkov in vojaških objektov,

– energetski objekti (kotlovnice s spremljajočimi objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami), ki ni samostojen objekt,

– ostalo: objekti iz Priloge 2 in posegi na zahtevo ZVKDS.

(2) V EUP PR 5 je na območjih zelenih površin, z oznako PNRP ZP, ki so namenjene za ureditev parkovnih površin, dopustna zasaditev drevja in grmičevja, hortikulturne ureditve in druge parkovne ureditve. Dopustna je tudi gradnja infrastrukturnih objektov za delovanje dejavnosti na območju ter kot povezava med sosednjimi območji (slednje le, če ni drugih prostorskih možnosti), parkovne ureditve in namestitev urbane opreme (klopi, razsvetljava, skulpture, vodnjak ipd.) ter montažnih objektov pritlične izvedbe (uta, nadstrešnica) ter objekti iz Priloge 2. V območju parka se v čim večji meri ohranja obstoječa naravna vegetacija.

(3) V EUP SE 12, na območju stavbnih zemljišč, namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, so dopustni posegi z namembnostjo in vrstami posegov v prostor, ki so navedeni v 35. členu za PNRP z oznako SK.

(4) V EUP PR 5, se na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve, z oznako PNRP A, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, ureja v skladu z določili 51. člena tega odloka za PNRP z oznako A in pod pogoji in soglasjem ZVKDS.

(5) V EUP BG 4, na območjih stavbnih zemljišč, ki so druge urejene zelene površine, z oznako PNRP ZD, je dopustno vzdrževanje obstoječih površin, zasaditev drevja in grmičevja, postavitev urbane opreme, montažnih objektov, povezovalnih potk. Dopustna je tudi gradnja infrastrukturnih objektov, ki je namenjena delovanju dejavnosti na območju ali kot povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti. Za večje in kompleksnejše parkovne ureditve se izdela OPPN ter načrt krajinske arhitekture.

(6) V EUP PR 5 na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K2, veljajo pogoji iz 57. člena tega odloka in pod pogoji in soglasjem ZVKDS.

(7) V EUP PR 5 se na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, upoštevajo PIP iz 58. člena tega odloka in pod pogoji in soglasjem ZVKDS ter pristojnega zavod za gozdove.

(8) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Pri umeščanju novih stavb se upošteva vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, zaporednost odmikov ipd.), tipologija, morfologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira v gradbeno linijo obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma se posnema obstoječa postavitev objektov (smer slemena …). Na območju sakralnih in družbenih objektov, kjer ni izrazite gradbene linije, se novi objekti umeščajo tako, da se prilagodijo funkciji ob upoštevanju vseh predpisanih odmikov.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozdnega roba je eno drevesno višino.

(3) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost obstoječih objektov v EUP PR 5 s stanovanjsko namembnostjo se lahko poveča do predpisanega faktorja zazidanosti. Faktor zazidanosti na območju z oznako PNRP CD in CU je 0,6.

(4) Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu z arhitekturno tipologijo območja. Objekti so podložnega pravokotnega tlorisa, lahko lomljeni v L ali U, lahko združeni z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt ali stojijo ločeno.

(5) Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolžen, ki je lahko lomljen ali sestavljen. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi, cerkve, kapele ipd.).

(6) Višina objektov je največ dve etaži nad urejenim terenom (do K+P+1 ali do K+P+M), razen objektov, ki se višinsko prilagodijo namenu (cerkev, kapela, grad ipd.). Strehe na stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektih so dvokapne z opečno kritino oziroma naklonom in kritino, ki jo zahteva ZVKDS. Lahko so krite s slamo. Naklon strehe in kritina na sakralnih objektih se prilagodi namenu in pod pogoji in soglasjem ZVKDS. Na strehah (razen na sakralnih objektih) je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Vsi posegi in oblikovanje mora biti skladno z pogoji ZVKDS, pridobljeno mora bit tudi njihovo soglasje.

(7) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko obnavlja v obstoječih višinskih gabaritih. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(8) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do 1,60 m). Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. Bele plastične ograje in okrasne betonske so prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

(9) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Barva fasade ter dodatki na njej, se mora opredeliti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in je skladna z pogoji in soglasjem ZVKDS.

(10) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.

(11) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta v utrjeno dvorišče, del parcele se ozeleni. Pri novogradnjah ali rekonstrukcijah javnih objektov in kompleksnejših zunanjih ureditvah se izdela načrt krajinske arhitekture. Pri zasaditvah se uporablja avtohtone vrste drevja in grmičevja.

(12) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi na prostih površinah tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. Namestitev velikih reklamnih panojev na zelenice in fasade objektov ni dopustna.

(13) Pri legi objektov, velikostih, oblikovanju in materialih so možna odstopanja, če tako zahteva ZVKDS. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Pri gradnjah se upošteva faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,6 ter predpisane odmike. Pri novogradnjah individualnih hiš mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.

(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP BG 4, KA 4, MA 6, PR 5 in SE 12 se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka.

(2) V EUP PR 5 so dovoljeni le posegi za ohranitev obstoječih parkovnih ureditev. Pri posegih na EUP PR 5 se ohranjajo starejša, vitalna drevesa. Oblikovanje območja in morebitna nova zasaditev dreves mora biti skladna z obstoječo zasnovo parka.

(3) Projektne pogoje in soglasje ZVKDS mora pridobiti investitor, ki meji ali se ugotovi, da bo imel objekt ali ureditev vizualni vpliv na zavarovana ali vplivna območja kulturne dediščine.

(4) EUP BG 4, KA 4, PR 5 in SE 12 so v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter EUP PR 5 tudi na območju naravne vrednote, zato se v teh EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka.

(5) V EUP BG 4 in PR 5, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin.

V EUP KA 4 se na nepozidanih površinah predvidenih širitev v največji možni meri ohranjajo travišča, posamezna drevesa in mejice.

V EUP SE 12 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine (Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo). Posegi v območje gozdnega roba niso dovoljeni. Gozdni rob je treba ohranjati.

(6) EUP BG 4, KA 4, PR 5 in SE 12 so v erozijsko ogroženem območju zato se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP in pEUP z oznakami MA 8/1, MO 3, PR 3 in PR 10 na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja gospodarskih con, namenjena obrtnim, skladiščnimi, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, z oznako PNRP IG, so dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe – brez nastanitve in kod del dejavnosti,

– poslovne in upravne stavbe,

– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– industrijske stavbe in skladišča (v MA 8/1, MO 3 in PR 10 dejavnosti, ki ne presegajo mejne ravni hrupa in niso objekti, ki bi povzročali prekomerne negativne vplive na okolje),

– druge nestanovanjske stavbe,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti,

– energetski objekti (kotlovnice, toplarne ter sončne elektrarne na strehah objektov, mala vetrna elektrarna do največje nazivne moči naprave 11 kVA za samooskrbo oziroma delovanje dejavnosti) s spremljajočimi objekti in pripadajočo opremo ter inštalacijami,

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) Na območju PNRP v EUP MO 3 in PR 3, ki so namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP E, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju objektov se upošteva regulacijske črte, lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 4,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Ob cesti se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. V gradbeno linijo se umeščajo upravni, pisarniški, trgovski objekti ipd. objekti, v notranjost se umesti gospodarski del.

(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča do faktorja zazidanosti 0,8. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina objektov je največ 9 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna, lomljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih in tehnoloških zahtev drugih oblik (silosi, lagune ipd.).

Ob obcestnem nizu so strehe dvokapne s poljubnim naklonom in smerjo slemena po daljši stranici objekta oziroma se posnema obstoječa postavitev objektov. Gospodarski objekti, nezahtevni in enostavni so lahko z enokapnimi in ravnimi strehami. Kritina je opečne (predvsem na dvokapnih objektih, ki so del obcestne pozidave v EUP), sive ali rjave barve. Na strehah so dopustne frčade, pultna okna, strešna okna ter namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi.

(2) Fasade so neizstopajočih barv (sivih, bež, olivno zelenih, pastelnih odtenkih), lahko so obdelane z različnimi materiali. Pomožni objekti, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele je lahko ozelenjen. Izdatno se zasadi zunanji rob območja z oznako PNRP IG. Ob novih ureditvah se izdela načrt krajinske arhitekture.

(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje se prilagodi namenu. Lahko je žična, ki je ozelenjena ali betonska, ki je sestavljena iz betonskih panel. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti ter v EUP in pEUP MA 8/1, MO 3 in PR 1 tako, da je skladna (višinsko in oblikovno) z naseljem ali krajino.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) EUP MO 3, PR 3 in PR 10 so na EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, zato se upoštevajo tudi pogoji iz 75. člena tega odloka.

(2) pEUP MA 8/1 (Pm, Pp) je na poplavnem območju. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(3) EUP MO 3, PR 3 in PR 10 so na erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) V EUP in pEUP MA 8/1, MO 3 in PR 3 se ob umeščanju dejavnosti z oznako PNRP IG zagotovi ustrezna protihrupna zaščita v skladu z veljavno zakonodajo (v smeri proti obstoječim in predvidenim stanovanjskim objektom je potrebna postavitev ustrezne protihrupne ograje in zasaditev dreves). Pred umestitvijo novih dejavnosti na območje z oznako PNRP IG v EUP PR 3 in MO 3 se naj izdela Strokovna ocena vplivov na okolje (za segment hrup in zrak). V pEUP MA 8/1 se za stanovanjske novogradnje ob območju z oznako PNRP IG zagotovi ustrezna pasivna protihrupna zaščita objektov (fasade, okna, razporeditev prostorov itd.).

(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP in pEUP AD 6, BU 5, IC 3/1, MA 2, MO 4, NO 5, NO 6, SE 17 in TE 8 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja namenjena območjem proizvodnih dejavnosti s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe za namene kmetijske proizvodnje ali predelave pridelkov s pomožnimi objekti:

– poslovne in upravne stavbe – za delovanje dejavnosti na območju,

– gostinske stavbe – kot del dejavnosti (degustacijska soba, vinotoč, kmečki turizem, bife ipd.)

– trgovske stavbe za prodajo izdelkov in druge stavbe za storitvene dejavnosti – za delovanje dejavnosti na območju,

– nestanovanjske kmetijske stavbe in spremljajoče pomožne objekte in naprave, ki služijo upravljanju in delovanju dejavnosti, na območju EUP NO 5 le rastlinjake in spremljajoče objekte in naprave, ki služijo upravljanju in delovanju dejavnosti na območju,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture – za namen delovanja kmetijske in dopolnilne dejavnosti na območju,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– energetski objekti (kotlovnice, toplarne ter sončne elektrarne na strehah objektov s spremljajočimi objekti, mala vetrna elektrarna za samooskrbo oziroma delovanje dejavnosti na območju do največje nazivne moči naprave za samooskrbo 11 kVA) s pripadajočo opremo in inštalacijami – vse za namen delovanja dejavnosti na območju,

– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,

– ostalo: objekti iz Priloge 2 in drugi pomožni objekti potrebni za obratovanje kmetijske dejavnosti.

(2) Na vseh EUP in pEUP so bioplinarne prepovedane, razen rekonstrukcije, sprememba namembnosti, vzdrževanje in odstranitev objektov potrebnih za delovanje bioplinarne v EUP MO 4 (obstoječe kmetijsko gospodarstvo z bioplinarno), če gre za posege v smeri tehničnih izboljšav ali odpravo negativnih vplivov na okolje.

(3) Na območju EUP BU 5, IC 3/1, NO 5, NO 6 in SE 17 z oznako PNRP IK ne sme biti več kot 20 % namenjeno spremljajočim dejavnostim oziroma več kot 20 % poslovnim, upravnim, gostinskim, trgovskim, storitvenim dejavnostim, Samostojna parkirišča in samostojni energetski objekti kot so samostojna polja sončnih elektrarn, samostojna polja vetrnih elektrarn ipd. so prepovedana.

(4) Na območju PNRP, ki so namenjena komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP T, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju objektov se upošteva regulacijske črte, lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se locira vzporedno/pravokotno z obstoječimi objekti in prednostno vzporedno z dovoznimi potmi.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 4,0 m ali manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Ob cesti se upoštevata gradbena linija, ki je določena z linijami obstoječih objektov. Nove samostojne kmetijske/gospodarske stavbe, ki niso domačije/upravne-poslovne stavbe gospodarstva, se locira min. v 10 m odmiku od ceste. Če gre za gradnjo ob domačiji ali gospodarstvo se kmetijske in spremljajoče objekte umešča v notranjost parcele, ki zajema prostor za in ob domačiji/upravnem-poslovnem objektu gospodarstva. Objekti se lahko umestijo samostojno ali so prislonjeni/prizidani k stavbi.

(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Višina upravnih/poslovnih objektov je P+M, gospodarski objekti so lahko višine treh etaž (do K+P+2) nad terenom ali 13,5 m. Izjemoma so dopustni gospodarski objekti višjih gabaritov, če to izhaja iz tehnoloških zahtev ali prilagoditvi zahtevam predpisov, kar se mora v projektni dokumentaciji posebej utemeljiti. Ne glede na možna odstopanja objekti in naprave ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Slednje mora biti analizirano, utemeljeno in prikazano v projektni dokumentaciji (prikaz silhuete naselja z novim objektom). Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Faktor zazidanosti je 0,8.

(2) Velikost obstoječih kmetijskih objektov se lahko poveča do skupne kapacitete območja 400 GVŽ (1 GVŽ je 500 kg žive teže živali).Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna, lahko je lomljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih in tehnoloških zahtev drugih oblik (silosi, lagune ipd).

(2) Fasade so neizstopajočih barv, v pastelnih odtenkih, (sivih, bež, olivno zelenih, pastelnih odtenkih), obdelava je glede na namembnost objektov poljubna. Plinohrami (strehe fermentorja) na lagunah v EUP MO 4 morajo biti v temnejših zelenih (olivno zelene …) ali sivih odtenkih, tako da niso izstopajoče v odprtem prostoru (v kolikor pride do zamenjave le teh).

(3) Strehe objektov so dvokapne z naklonom do 45 stopinj. Kritine so opečne, sive ali rjave barve, razen na rastlinjakih, silosih, lagunah in podobnih objektih, ki so poljubne. V primeru turizma na kmetiji so lahko tudi krite s slamo. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in vizualno izstopati in so namenjene lastni oskrbi.

(4) Oblikovanje objektov v območju bioplinarne je specifično in se prilagodi tehnološkim zahtevam.

(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Silosi in podobni izstopajoči objekti se umeščajo tako, da niso vizualno izpostavljeni (v ozadju objektov, v notranjosti parcele, pod pobočjem, za vegetacijo ipd.). Del parcele mora biti ozelenjen. Gnojišča ob kmetijskih objektih se ustrezno zavaruje pred pogledi. Na obrobju EUP in pEUP ali kompleksa se izvede izdatna drevesna in grmovna zasaditev tako, da objekti ne bodo izpostavljeni pogledom, nižje ali le grmovna zasaditev se umesti ob rastlinjake.

(6) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Območja so lahko ograjena v višini do 2,5 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

(7) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP in pEUP v kateri se nahaja kmetijska proizvodnja.

(8) Zunanji robovi EUP in pEUP se izdatno obsadijo z avtohtono drevnino. Del parcele mora biti ozelenjen. Na območjih EUP TE 8, MO 4 in MA 2 je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tudi projekt krajinske arhitekture.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Pri posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem.

(2) Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se lahko izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.

(3) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) EUP AD 6, BU 5, MO 4 in SE 17, ki se nahajajo v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka.

(2) V EUP AD 6, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine.

V EUP SE 17 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine, pri čemer naj se ureditve in morebitno utrjevanje dostopnih površin izvaja v južnem in vzhodnem delu, na način da se ohranja sklenjenost travniških površne zahodno od območja.

(3) Na delu EUP AD 6, BU 5, MO 4 in SE 17, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka.

(4) Na delu EUP in pEUP IC 3/1 (Pm, Pp), NO 5 (Pm, Pp) in TE 8 (Pm, Pp) se upošteva, da so na poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) v IC 3/1 je potrebno upoštevati določila o omejitvah gradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju IN 3/1 dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Pri vseh vhodih in uvozih v EUP in pEUP morajo biti urejene dezinfekcijske bariere.

(2) V EUP in pEUP IC 3/1 in MO 4 se ob umeščanju dejavnosti v z oznako PNRP IK zagotovi ustrezna protihrupna zaščita v skladu z veljavno zakonodajo (v smeri proti obstoječim in predvidenim stanovanjskim objektom je potrebna postavitev ustrezne protihrupne ograje in zasaditev dreves). Za stanovanjske novogradnje ob območju IK v pEUP IC 3/1 se naj zagotovi ustrezna pasivna protihrupna zaščita objektov (fasade, okna, razporeditev prostorov itd.). Pred umestitvijo novih dejavnosti na območje z oznako PNRP IK v EUP MO 4 se naj izdela Strokovna ocena vplivov na okolje (za segment hrup in zrak).

(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP in pEUP BG 8, FI 6, IC 3/2, NO 3, MA 7, ML 4, MT 36, SB 6, SE 1, SV 4, TE 7 in VG 2 na območjih stavbnih zemljišč, z oznako PNRP BC, namenjene za šport in rekreacijo, so dopustni posegi, za objekte:

– stanovanjski objekti s pomožnimi objekti:

– počitniške hišice za turistične namene,

– nestanovanjski objekti s pomožnimi objekti:

– stavbe splošnega družbenega pomena; stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, ki so namenjeni dejavnosti na območju, stavbe za kulturo in razvedrilo, muzej in knjižnice,

– gostinske stavbe (bife, točilnice),

– večnamenski objekt le v pEUP IC 3/2,

– gasilski dom le v EUP NO 3,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki služijo dejavnosti na območju,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju,

– energetski objekti (kotlovnica in sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) V vseh EUP in pEUP BG 8, FI 6, IC 3/2, MA 7, ML 4, MO 10, MT 36, NO 3, SB 6, SE 1, SV 4, TE 7 in VG 2, na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, ki so namenjeni dejavnosti na območju, pod pogojem, da gre za funkcionalno razširitev objektov, ki se nahajajo na namenski rabi BC,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (montažne, kot so nadstrešnice, oder za sodnika oziroma objekti namenjeni dejavnosti na območju),

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju (razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč),

– energetski objekti (sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(3) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

(4) Na območju PNRP, ki so namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP E, in na območju PNRP, ki so namenjena komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP T, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.

(5) Na območju v EUP SE 1 z oznako PNRP K2 se poleg primarne rabe lahko vzdržuje in odstrani obstoječe nogometno igrišče. Na območju je poleg posegov iz 57. člena, možno vzdrževanje in ostranitev obstoječih ograj, nadstrešnic, klopi, košev za smeti, zaščitne mreže ipd. objektov, ki služijo dejavnosti na območju.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Objekti so lahko višine največ do P+M. Strehe so dvokapne s poljubnim naklonom, enokapne (do 15 stopinj) ali ravne. Kritina naj bo rjave, sive, opečne barve. Lahko je tudi ozelenjena. Na strehah so dopustne frčade, pultna okna in strešna okna ter namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi. Tribuna in podobni objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Objekt je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi.

(2) Oblika in obdelava objektov in urbane opreme se podredi namenu. Znotraj posameznega območja naj bodo objekti in oprema oblikovno skladna.

(3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Od javne občinske ceste ali poti je odmik 4,0 m.

(4) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasada so prepovedane).

c) Ureditev parcele

(1) Ob objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče. Ostali del območja izven travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Otroška igrišča se izvede v skladu z veljavnimi standardi.

(2) Ograja ob parcelni meji je do višine 1,2 m. Ob igrišču ali na robu rekreacijske površine se lahko postavi zaščitna mreža. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

(4) Uredi se lahko razsvetljava območja ali igrišča. Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Vse priključke na GJI se prednostno izvede zemeljsko, v kolikor ni drugih možnosti pa zračno ter pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.

(2) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(1) EUP MO 10, SE 1, SV 4 in VG 2 so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko. V EUP SE 1 je v največji možni meri potrebno ohranjati območja travniških površin. Na vseh EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena.

(2) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP FI 6, TE 7 in MT 36 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(3) V EUP SB 6, SE 1 in VG 2, ki so v erozijsko ogroženem območju, se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

(4) Pri posegih v EUP MA 7 (Pm, Pp), TE 7 (Pp), NO 3 (Pm, Pp) se upošteva, da se nahajajo na poplavnem območju. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. Pri načrtovanju ureditev je treba v čim večji meri ohraniti obstoječe retenzijske (razlivne) površine in je treba vse ureditve načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

(6) EUP SV 4 se nahaja na območju požarne ogroženosti, zato se upošteva določila 82. člena tega odloka.

(7) V EUP MA 7 se upošteva pogoje za posamezno enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje iz 74. člena tega odloka.

(8) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) EUP in pEUP AD 8/1, BE 2, BG 5, BU 2, ČI 1, FI 4, FO 1, IC 2, IN 6, IV 1, IV 2, KA 1, KA 4/1,KR 2, LO 1, LU 4, MA 5, ML 2, MO 1, MT 25, MT 30, NO 1, PO 3, PR 9, RA 1, SB 4, SE 4, SE 6, SR 2, TE 1 in VG 7 so na območju stavbnih zemljišč, ki so centralne dejavnosti (mrliške vežice s spremljajočimi objekti), z oznako PNRP CD in zelene površine, namenjene za pokop in spominu na umrle, z oznako PNRP ZK, dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– na območju CD – obredne stavbe, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti, druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (le pomožne stavbe), na območju z oznako PNRP ZK pod pogojem, da se funkcionalno navezujejo na obstoječi objekt oziroma na območje opredeljeno z oznako PNRP CD,

– gradbeni inženirski objekti:

– gradnja gradbenih inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na območju ali če gre za povezovalne vode in ni drugih prostorskih možnosti. Slednji pod pogojem, da potekajo po robovih ali koridorjih, kjer ni obstoječih ali predvidenih grobnih polj.

– pokopališča, grobovi, prostor za raztrositev in prostor za anonimne pokope, parkovna ureditev, spomeniki, žarni zidovi, zvoniki, urbana, potke in druga oprema,

– energetski objekti (na strehah se lahko namestijo sončni sprejemniki za lastno oskrbo in kotlovnice v ali ob vežici),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) Na območju EUP MT 25, ki je namenjeno urejanju okoljske infrastrukture, z oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP, ki veljajo za navedeno namensko rabo v tem odloku v 54. členu.

(3) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini na območju z oznako PNRP CD, na območje z oznako PNRP ZK se z objektom posega, če ni drugih prostorskih možnosti. Oblika objektov je poljubna, ki upošteva urbano tipologijo in arhitekturne elemente prostora.

(2) Strehe so dvokapne, opečne, rjave ali sive barve. Na strehah se lahko namestijo strešna okna ter sončni sprejemniki za lastno oskrbo, ki ne smejo biti izpostavljena pogledom.

(3) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna (avtohtonega), ki je v manjšem deležu.

(4) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.

(5) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine med grobovi so lahko travnate, lahko se izvedejo s tlakovci ali se nasuje naravni material. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali gramozirana. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo. Območje pokopališča se lahko ogradi.

(6) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) V EUP in pEUP se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

(2) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP in pEUP AD 8/1, KA 4/1, KR 2, MA 5, SB 4, SE 4 in VG 7 se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka.

(2) Vse EUP in pEUP AD 8/1, BE 2, BG 5, BU 2, ČI 1, FO 1, IN 6, IV 1, IV 2, KA 1, KA 4/1, KR 2, LO 1, MO 1, MT 30, PO 3, PR 9, RA 1, SE 4, SE 6, SR 2 in VG 7 so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko in EUP SB 4, ki se nahaja v EPO, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka. V EUP PR 9 in SR 2 se širitev pokopališča na gozdne površine lahko izvede šele po zapolnitvi ostalega dela pokopališča. V EUP IV 2, KA 1, PO 3 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine na nepozidanem delu območja. V EUP PO 3, ki je namenjeno za ostale prometne površine, z oznako PNRP PO, se v največji možni meri ohranja travniške površine.

(3) V EUP BE 2 in BU 2, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin.

(4) EUP IC 2 (Pp), MA 5 (Pm, Ps, Pp), NO 1 (Pm) so v celoti ali delno v poplavnem območju. V EUP MA 5 je do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) potrebno upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(5) Na delu EUP in pEUP AD 8/1, BE 2, BG 5, BU 2, FI 4, FO 1, IN 6, IV 1, IV 2, KA 1, KA 4/1, KR 2, LO 1, MT 30, RA 1, SB 4, SE 4, SE 6, SR 2 in VG 7, ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka.

(6) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MT 25 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(7) Na območju požarne ogroženosti v EUP SE 4 se upošteva določila 82. člena tega odloka.

(8) V vseh EUP se namestijo opozorilne table, ki opozarjajo na omejeno uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

(9) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP BG 13, BG 16, BG 17, PR 1 in SB 14, na območju stavbnih zemljišč, ki so površine za turizem, z oznako PNRP BT, so dopustni posegi, za objekte:

– stanovanjske stavbe pod pogojem, da služijo dejavnosti na območju s pomožnimi objekti:

– počitniške hišice (razen v EUP BG 17),

– stanovanja le v EUP SB 14 in PR 1,

– nestanovanjske stavbe pod pogojem, da služijo dejavnosti na območju s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe, turistične nastanitvene stavbe,

– pisarniške in turistične stavbe,

– stavbe splošnega družbenega pomena (objekti za kulturo in razvedrilo, muzeji, manjši športni objekti ipd.),

– druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (kmetijske za namene turizma),

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč),

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju objektov se upošteva gradbene linije in odmike od javnih cest.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, odmiki med ostalimi objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega objekta v območju oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od javnih cest ali poti so 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(3) Oblikovanje objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora.

(4) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograja ter ubrana oprema naj bo na posameznem območju enotna, izdelana pretežno iz avtohtonih materialov.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Velikost objektov se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih objektov. Velikost objektov ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele, ki znaša 0,6.

(2) Višina objektov je največ P+2+M nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli).

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Objekti so podolžnega tlorisa, ki je lahko lomljen. Streha so dvokapne z naklonom od 30–45 stopinj. Deli stavbe so lahko z ravno ali enokapno streho. Dvokapni del mora vizualno in v deležu prevladovati. Dvokapni del stavbe, ki mora vizualno prevladovati, se lahko kombinira z ravnim ali enokapnim delom stavbe. Ravni in enokapni del stavbe se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Kritina v opečni, rjavi ali sivi barvi. Streha je lahko krita s slamo ali ozelenjena. Pri objektih, ki presegajo širino 14 m je dvokapna streha lahko izvedena v manjšem naklonu. Na strehah so dopustne frčade, pultna in strešna okna ter namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi.

(2) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(3) Dovoljene so svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna (avtohtonega), ki je v manjšem deležu.

(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci ali naravnimi – avtohtonimi materiali.

(5) Parcela je lahko ograjena. Višina ograje ne sme presegati višine 1,5 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Bele plastične ograje in okrasne betonske so prepovedane. Višina zaščitnih mrež ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodijo namenu.

(6) Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo k osnovni stavbi, morajo biti oblikovani na enak način.

(7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

(8) Pri zasnovi objektov in razporeditvi objektov na območju se upošteva/posnema kvalitetne značilnosti območja in sicer morfologijo naselij, lego objektov na parceli, tipologijo objektov (tloris, strm kap strehe, opečna ali slamnata kritina), materiale in parcelacijo.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) EUP se priključijo na krajevno omrežje GJI, v kolikor kanalizacija ni predvidena, se komunalne odpadne vode odvaja v male čistilne naprave.

(2) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(1) EUP PR 1, BG 13, BG 16 in BG 17 so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko. V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka.

(2) V EUP BG 16, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).

(3) Na delu EUP PR 1, BG 13, BG 16 in BG 17, ki se nahajajo na erozijskih območjih z običajnimi in zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka.

(4) Pri EUP BG 13 (Pp) in SB 14 (Pm, Ps, Pp) se upošteva, da se nahajata na poplavnem območju. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP LU 1, ki so površine drugih območij, z oznako PNRP BD, so na območjih stavbnih zemljišč dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe namenjene dejavnosti na območju s pomožnimi objekti:

– poslovne in upravne stavbe,

– trgovske stavbe s storitvenimi dejavnostmi,

– veterinarske klinike in veterinarske ambulante in podobno,

– druge nestanovanjske stavbe namenjene dejavnostim na območju,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Višina stavb je do P+M, v primeru ravne strehe, dve etaži nad terenom. Naklon in kritina strehe se prilagodi obstoječemu naklonu in kritini stavbe. V primeru novogradnje so strehe lahko dvokapne s strešnimi ali pultnimi okni, ravne ali enokapne. Tlorisna oblika stavb je pravokotnih oblik. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmike od javnih cest ali poti se uskladi z upravljavcem ceste ali poti. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(3) Območje je lahko ograjeno. Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda.

(4) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter

(1) EUP je v poplavnem območju Martjanskega potoka (Pm, Ps). Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP BG 18, IN 8, LU 8, ML 6, MT 35, PR 13 in VG 15 (smolarska koča), na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja namenjena športnim/rekreacijskim/društvenim dejavnostim, z oznako PNRP BCld, so dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe, ki služijo dejavnosti na območju, s pomožnimi objekti:

– gostinske in turistične nastanitvene stavbe,

– poslovne in upravne stavbe,

– stavbe za družbene dejavnosti,

– druge nestanovanjske stavbe,

– smolarska koča in lovski domovi,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč),

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Novi objekt se locira na mestu obstoječega oziroma na ustrezni prosti površini stavbnega zemljišča. Oblika objekta je pravokotnih oblik, streha v naklonu, kritina opečne, rjave ali sive barve. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi. Streha je lahko krita s slamo ali ozelenjena. Etažnost objekta je do P+1 ali P+M. Pri objektih P+1 pod streho ni kolenčnega zidu, na strehi so le strešna okna. Na strehi mansarde so lahko frčade, pultna okna in strešna okna. Objekti so lahko podkleteni.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmike od javnih cest ali poti se uskladi z upravljavcem ceste ali poti. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(3) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasada so prepovedane).

(4) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograja je lahko lesena do višine 1,2 m ali žična – transparentna do 2,2 m, ki se lahko obsadi.

(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede z avtohtonim materialom (gramoz, lubje), s tlakovci. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo.

(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Namestitev velikih reklamnih panojev ni možna. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) EUP BG 18, IN 8, MT 35, PR 13 in VG 15, ki so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka.

(2) V EUP IN 8, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).

(3) EUP LU 8 (Ps) je v celoti v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. EUP ML 6 (POPL), ki se nahaja na območju poplav iz opozorilne karte poplav, novogradnja stavb ni možna. Na EUP ML 6 se obstoječi objekti, ki se nahajajo na območju poplav lahko rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(4) Na delu EUP BG 18, IN 8, MT 35, PR 13 in VG 15, ki se nahajajo na erozijskih območjih z običajnimi in zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se izvajajo ukrepi iz 82. člena odloka.

(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP MA 11, na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, so dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe za namene dejavnosti na območju ali kot dopolnitev dejavnosti s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe – kot del dejavnosti na območju,

– poslovne in upravne stavbe,

– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti vključno z bencinskim servisom s spremljajočimi objekti (vulkanizer, avtopralnica ipd.),

– rezervoarji, silosi, skladišča,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje in objekti za potrebe izvajanja dejavnosti na območju,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti in objekti za potrebe izvajanja dejavnosti na območju (razen vojaških objektov in odlagališč),

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,6. Oblika objektov se prilagodi namenu, strehe v naklonu (dvokapne ali enokapne (sledenje do 15 stopinj)) ali ravne, kritina poljubna. Etažnost objektov ne sme presegati dveh etaž (do K+P+1 ali K+P+M) nad urejenim terenom.

(2) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu.

(3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, odmiki med ostalimi objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega objekta v območju oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmike od javnih cest ali poti se uskladi z upravljavcem ceste ali poti. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Rastline naj bodo avtohtone. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(5) Območje se lahko ogradi, ograja se prilagodi namenu in ne presega višine 1,8 m. Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda.

(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP SE 5, na območju stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, je dopustna le izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo rekonstrukcijo in vzdrževanje obstoječega objekta. Drugi posegi ali druge spremembe so možne le na zahtevo ZVKDS.

(2) Na območju kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, K2, G, ki so v EUP SE 5, je dopustna travniška raba kmetijskih zemljišč in vzdrževanje obstoječega drevja. Pod pogojem, da se ne spreminja osnovna raba in da se zemljišče po posegu vzpostavi v prvotno stanje, je dopustna še postavitev:

– gradbeni inženirski objekti (na K1, K2 le tisti, ki so dopustni na kmetijskih zemljiščih oziroma skladno s 57. členom): le za namene delovanja, vzdrževanja kulturnega spomenika pod pogoji v soglasju ZVKDS.

(3) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Pri rekonstrukciji in vzdrževanju objekta se varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih objektih.

(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin v EUP je možna le na podlagi ustreznega krajinskega načrta in v sodelovanju z ZVKDS. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Umešča se jih podzemno, razen objektov, ki iz funkcionalnih ali tehnoloških razlogov ne morejo biti vkopani (razsvetljava, vodnjak ipd.).

(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekt ali območje in v soglasju z ZVKDS.

c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) V EUP se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala, ki se ureja skladno s predpisom mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

(2) Za EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka.

(2) Posegi v EUP so dopustni pod pogoji ZVKDS.

(3) EUP je v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, zato se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka. V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine.

(4) Na območju požarne ogroženosti v EUP se upošteva določila 82. člena tega odloka.

(5) Na delu EUP, ki se nahaja na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka.

(6) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP MA 12, je na območjih zelenih površin, ki so namenjena zelenim površinam, z oznako PNRP ZK (opuščeno staro pokopališče), je dopustna parkovna ureditev ter gradnja oziroma postavitev:

– gradbenih inženirskih objektov za namene dejavnosti na območju,

– urbano opremo in montažni objekti, ki niso namenjeni bivanju,

– objekti iz Priloge 2.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Območje je lahko ograjeno. Ograja mora biti transparentna (kovinska, žična), lahko je obsajena oziroma samostojna strižena živica iz avtohtonih rastlin, umešča se jo znotraj meje ali na parcelno mejo ob soglasju soseda. Ostala drevnina se izbere med avtohtonimi rastlinami.

(2) Objekti na območju so pritlični, montažni in oblikovno skladni. Strehe so opečne, rjave ali sive barve. Fasade so svetlih, neizstopajočih barv, ki se lahko kombinirajo z lesom ali kamnom. Objekti so lahko leseni (brune kot fasada so prepovedane). Ob kompleksnejših ureditvah se izdela načrt krajinske arhitekture. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Umešča se jih podzemno, razen objektov, ki iz funkcionalnih ali tehnoloških razlogov ne morejo biti vkopani (razsvetljava, vodnjak ipd.).

(3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev ni dopustna.

(5) V primeru ureditve območja, namenjenega obiskom večjega števila ljudi, se zagotovijo parkirna mesta pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP IC 4 in IC 9 so na območju površin za oddih, rekreacijo in šport, z oznako PNRP ZS ob vodni površini, dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– montažne objekte za namene turistične in rekreacijske dejavnosti,

– gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju ter povezovalni objekti in naprave do ostalih stavbnih zemljišč, če ni drugih možnosti umestitve:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti za namene športa in rekreacije,

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) Na območju vodnih površin, z oznako PNRP VC, je dopustna naprava lesenih pomolov ter posegov iz 59. člena tega odloka ter objekti iz Priloge 2.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Streha je lahko dvokapna, ravna ali enokapna (do 15 stopinj), z opečno, sivo ali rjavo bravo kritine. Objekti in oprema naj bodo oblikovno skladni. Fasade so svetlih, neizstopajočih barv, ki se lahko kombinirajo z lesom ali kamnom. Objekti so lahko leseni (brune kot fasada so prepovedane). Ob kompleksnejših ureditvah se izdela načrt krajinske arhitekture. Objekti morajo biti pritlični in so v montažni izvedbi. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

c) Ureditev parcele

(1) Na območju se lahko uredi utrjeno parkirišče, druge utrjene površine (igrišča, terasa ipd.) in potke. Utrjene površine ne smejo biti utrjene z asfaltom. V strugo in brežine vodotoka se ne sme posegati. Ostali del območja izven vodne površine se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste drevja in grmičevja. Okoli območja se lahko postavi žična ograja do višine 1,6 m znotraj meje ali na parcelno mejo ob soglasju soseda.

(3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(4) V primeru ureditve območja, namenjenega obiskom večjega števila ljudi, se zagotovijo parkirna mesta pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) EUP IC 4 (Pm, Ps, Pv, Pp) in IC 9 (Pm, Ps, Pv, Pp) sta v celoti ali delno v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP EU 6, so na območju površin za vinske kleti, z oznako PNRP Avk, dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– gostinske stavbe (vinotoči, kmečki turizem),

– kleti, vinske kleti, zidanice in pripadajoči objekti. Vinski objekti in zidanice pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m²,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

– gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti za namene športa in rekreacije,

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

b) Pogoji glede lege objektov, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove stavbe v območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega zemljišča, z oznako PNRP Avk. Pri tem se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in v gričevnatem delu terenske razmere. Pri umeščanju objektov se upošteva obcestna gradbena linija.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve in vzdrževanje stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m, od potokov in vodnih površin 1. reda 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(3) Višina stavb je do K+P+M. Na stavbah so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Oblikovanje nestanovanjskih stavb naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

(4) Streha je enakostranična dvokapnica, naklon strehe je 35–45 stopinj z opečno barvo kritine ali krita s slamo, s smerjo slemena po daljši stranici objekta.

(5) Fasade so svetlih, neizstopajočih barv, ki se lahko kombinirajo z lesom. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv. Objekti so lahko leseni (brune kot fasada so prepovedane). Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(6) Tlorisna oblika objektov je podolžna ali lomljena v L ali U.

(7) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje. V okolici objektov se lahko zasadijo zelene ograje, ki so avtohtonih listnatih vrst. Možna je višinska sanacija terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(8) V primeru ureditve območja, namenjenega obiskom večjega števila ljudi (vinotoči ipd.) se zagotovijo parkirna mesta pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu so vzporedne ali pravokotne na cesto ali sledijo obstoječemu poselitvenemu vzorcu. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) EUP EU 6 na območju PNRP Avk je v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na območju naravnih vrednot, zato se v EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka.

(2) V EUP EU 6, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).

(3) EUP EU 6 je v erozijsko ogroženem območju, zato se upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka.

(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP z oznakami BE 3, BU 6, LO 6, MO 7, MO 8 in MO 9, ki so območja naravnih vrednot, je na posameznih namenskih rabah znotraj EUP možno:

– V EUP LO 6 se na delu območja stavbnih zemljišč, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, upošteva določila 35. člena tega odloka.

– V EUP BE 3 in MO 7, se na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve z oznako PNRP A, upošteva določila iz 51. člena tega odloka.

– V EUP BE 3, BU 6, LO 6, MO 7, MO 8 in MO 9 na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi kot so gradnja, vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev gradbenih inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) agrarne operacije, pod pogojem, da se ne zmanjša površina in vrednost naravne vrednote in njegova raba, pod pogojem in soglasjem naravovarstvene službe.

– V EUP BE 3, BU 6, MO 7, MO 8 in MO 9 se na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, upoštevajo določila iz 58. člena in pod pogojem in soglasjem pristojnega zavod za gozdove.

– Na območjih drugih namenskih rab, z oznako PNRP PC in VC, se upoštevajo PIP, ki veljajo za naštete namenske rabe v tem odloku oziroma v 55. in 59. členu tega odloka.

(2) Za vsak poseg v EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena se posega v prostor samo pod pogoji in soglasji ali dovoljenji pristojne naravovarstvene službe.

b) Pogoji glede lege, velikosti, parcelacije in oblikovanja objektov

(1) Pri gradnji objektov na stavbnih zemljiščih se pogoji glede lege, velikosti, parcelacije in oblikovanja objektov za EUP LO 6 (SK) upoštevajo določila iz 35. člena tega odloka ter EUP BE 3 in MO 7 (A) upoštevajo določila 51. člena tega odloka.

c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Vse EUP so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na območju naravne vrednote, zato se v teh EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka.

(2) V EUP BE 3 je pred izvajanjem posega na območje naravne vrednote 7306 – Berkovci mokrotni travnik treba predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje pristojne enote ZRSVN. Umeščanje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, objektov transportne infrastrukture (ceste, poti), baznih tk postaj in cestnih priključkov na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno. Dovoljene so le rekonstrukcije obstoječih poti, toda le na podlagi predhodno pridobljenih naravovarstvenih pogojev in soglasij. Začasno raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira (pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje) in ureditev povezovalnih ekoloških koridorjev ali pasov je dovoljeno po predhodni pridobitvi naravovarstvenih pogojev in soglasja.

(3) V EUP BU 6, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomesti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. Pred izvajanjem posega na območje naravne vrednote 7380 – Bukovnica mokrotni travnik je treba predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje pristojne enote ZRSVN. Na območju naravne vrednote je potrebno ohranjati površine ekstenzivnih travniških površin.

(4) V EUP BE 3 in BU 6 na kmetijskih zemljiščih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov večjih od 50 m² in novih objektov transportne infrastrukture (ceste, poti), baznih tk postaj in cestnih priključkov ni dovoljeno umeščati. Pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na EUP BU 6 ni dovoljeno umeščati. Dovoljene so le rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov in poti, gradijo, vzdržujejo, rekonstruirajo in odstranijo se lahko gradbeni inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) pod pogojem, da se ne zmanjša površina oziroma kvaliteta naravne vrednote in njej ustrezna raba, toda le na podlagi predhodno pridobljenih naravovarstvenih pogojev in soglasja.

(5) V EUP BE 3, LO 6, MO 7 MO 8 in MO 9 se upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka. Ob posegih v prostor, mora investitor, tudi tisti, ki meji na območje ali se ugotovi, da bo imel objekt ali ureditev vpliv na naravovarstveno vredna oziroma zavarovana območja, pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne naravovarstvene službe.

(6) EUP BE 3, BU 6, LO 6, MO 7, MO 8 in MO 9 so v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

(7) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MO 7 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(8) Na območju požarne ogroženosti v EUP BE 3 se upošteva določila 82. člena tega odloka.

(9) V EUP BE 3, MO 8 in BU 6, kjer je zavarovana kulturna dediščina, se upošteva pogoje iz 74. člena tega odloka.

(10) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP EU 6, EU 8 in EU 12 na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako PNRP A, so dopustni posegi, za objekte:

– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– eno- ali dvo stanovanjske stavbe, to so stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki s pomožnimi objekti, dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji,

– na območju razpršene poselitve z oznako PNRP A, ki se nahaja v EUP EU 6 (gričevnat del) so poleg objektov iz prejšnje alineje tega odstavka dopustne tudi počitniške hišice,

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:

– dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

– župnišče s spremljajočimi objekti,

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– poslovne in upravne stavbe, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjene lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti,

– trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti, samostojne prodajalne (samostojne prodajalne le do velikosti objekta 100 m² prodajne površine) in butiki, prodajalne za prodajo izdelkov, ki izhajajo iz dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd.,

– gostinske stavbe; penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje. Vse našteto z objekti za predelavo, prodajo izdelkov/pridelkov dopolnilne dejavnosti s pomožnimi objekti.

– druge stavbe z obrtnimi, proizvodnimi, avtomehaničnimi, skladiščnimi, hladilnicami, pekarnami, mizarskimi in drugimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb,

– stavbe splošnega družbenega pomena, dvorane za družabne prireditve, muzeji, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, zasebne ambulante in veterinarske ambulante, stavbe za šport – in sicer samo pomožne stavbe na športnih igriščih,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– druge nestanovanjske stavbe. Vinski objekti in zidanice pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m²,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč in vojaških objektov),

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega zemljišča, z oznako PNRP A. Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.) in morfologija zazidave Pri tem se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in v gričevnatem delu terenske razmere. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe in spremljajoče dejavnosti) se gradi ob cesti. Pri umeščanju objektov se upošteva obcestna gradbena linija (če je izrazita) ali največ v 10,0 m odmiku od kategoriziranih državnih ali občinskih cest (če ni gradbene linije). Odstopanja pri umeščanju objektov na parcelo, iz prejšnjega stavka, so možna, če za predpisane odmike objektov ni prostorskih možnosti zaradi strmega ali plazovitega terena, utesnjenosti prostora, odmika od zavarovanih območij ipd., kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Tudi objekte za spremljajoče dejavnosti se lahko gradi v notranjosti parcele. V kolikor ni prostorskih možnosti za gradnjo oziroma širitev kmetij ob domačiji/gospodarstvu in objektov za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se le te lahko uredi na sosednjih stavbnih zemljiščih v 20 m odmiku od obstoječe obcestne gradbene linije.

(2) Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Na objektih, ki so višine do K+P+1, je prostor pod streho lahko izkoriščen, kolenčni zid je največ 50 cm, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Turistični ter gostinski objekti imajo lahko kritino iz slame. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. Višina kmetijskih in ostalih nestanovanjskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru, kar mora biti vkomponirano v silhueto zaselka, domačije, razen kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, razgledni stolp ipd.) in prikazano v projektni dokumentaciji. Stolpni silosi so lahko visoki do 13,0 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

(3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve in vzdrževanje stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m, od potokov in vodnih površin 1. reda 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(4) V odprti krajini je možna postavitev ograj ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop (ČN, prečrpališča, vrtina, vodnjak, naravna vrednota, skladiščenje nevarnih snovi ipd.). Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. Za postavitev ograj ob teh objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljavcev objektov, naprav in območij pridobiti soglasje. Možna je postavitev ograj tudi okrog stanovanjskih objektov vendar ne sme presegati višine 1,2 m, medsosedska do višine 1,6 m, ki je lahko lesena, kovinska, žična. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu. Ograja se postavi znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa. Žive meje okrog domačij morajo biti iz avtohtone listnate vegetacije. Prepovedane so okrasne betonske in bele plastične ograje.

(5) Tlorisna oblika objektov je podolžna, lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt ali posamična. Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali

(6) Strehe so simetrične dvokapnice, v naklonu od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Napušč ne sme presegati linije sosednje meje. Kritine so opečne barve, temno rjave barve ter v primeru obstoječih sivih kritin tudi sive ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe so dopustne izjemoma, če so v prostoru/zaselku značilne. Na turističnih/gostinskih, vinskih objektih so strehe lahko krite s slamo. Smeri slemen so praviloma vzporedne z cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec smeri slemen. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih, enostavnih in nezahtevnih ter ostalih pritiklinah; nadstreški, terase, vetrolovi, zimski vrtovi ipd. Ravni deli streh teh objektov imajo lahko zeleno streho (zelena streha je streha, ki je delno ali v celoti pokrita z rastlinjem in prstjo). Na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m) so strehe dvokapne in so lahko položnejše. Dvokapni del stavbe, ki mora vizualno prevladovati, se lahko kombinira z ravnim ali enokapnim delom stavbe, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli zaselka). Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav, namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Objekte na območju okoljske infrastrukture, komunikacijske, prometne in energetske infrastrukture ter spremljajoče naprave se oblikovno prilagodi namenu.

(7) Okenske odprtine na fasadi so pokončne, razporedi se jih simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože. Pri oblikovanju in velikosti se upošteva urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja. Objekti na gradbeni parceli so oblikovno poenoteni tako, da so objekti in naprave skladni.

(8) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu in je avtohton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv. Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasada so prepovedane).

(9) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(10) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje. Možna je višinska sanacija terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(11) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč, kjer se nahaja kmetija/vinska klet/zidanica ter v primeru ureditve kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z oznako PNRP A.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu so vzporedne ali pravokotne na cesto ali sledijo obstoječemu poselitvenemu vzorcu. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) EUP EU 6 in EU 8 sta v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na območju naravnih vrednot, zato se v teh EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka.

(2) V EUP EU 6 in EU 8, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).

(3) V EUP EU 6, EU 8 in EU 12, kjer so zavarovana območja kulturne dediščine, se upoštevajo pogoji iz 74. člena.

(4) EUP EU 6 in EU 8 sta v erozijsko ogroženem območju, zato se upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka.

(5) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP EU 6, EU 8 in EU 12 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(6) Na območju požarne ogroženosti v EUP EU 6 in EU 8 se upošteva določila 82. člena tega odloka.

(7) V EUP EU 6, EU 8 in EU 12 na območju poplavne ogroženosti veljajo določila 82. člena tega odloka ter se upošteva, da EUP nahajajo na naslednjih poplavah EU 6 (Pp, POPL), EU 8 (Pm, Ps, Pp, Pv, POPL) in EU 12 (Pm, Ps, Pp, POPL).

(8) Na območju stavbnih zemljišč, ki se nahajajo na območju poplav iz opozorilne karte poplav novogradnja stavb ni možna. Na teh zemljiščih se obstoječi objekti, lahko rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo.

(9) Znotraj EUP EU 6, EU 8 in EU 12 so varstveni pasovi vodnega vira, zato se pri posegih upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih območjih vodnih virov ter predpisano ukrepi.

(10) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP AD 1 in FI 1/1 in BU 3 na območju stavbnih zemljišč, ki so površine vinskih kleti in počitniških hišic, z oznako PNRP SKv, so dopustni posegi, za objekte:

– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– počitniške hišice (ki nimajo funkcije stalnega bivališča) s pomožnimi objekti razen v FI 1/1,

– obstoječi stanovanjski objekti se lahko ohranijo, rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo,

– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

– gostišča, kmečki turizem in vinotoč kmetije z nastanitvijo, z objekti za izvajanje prodaje izdelkov/pridelkov dopolnilne dejavnosti s pomožnimi objekti, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi),

– druge nestanovanjske stavbe: kleti, vinske kleti, zidanice, vinski objekti, stavbe za spravilo in predelavo pridelka s pomožnimi objekti in pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali izkazanem najemu vinograd in sadovnjak v velikosti 3000 m²,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.) in morfologija zazidave Objekte se locira v gradbeno linijo obstoječih objektov. V kolikor gradbene linije ni, se jih locira v 6,0 m odmiku od ceste. Nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjosti parcele ali v gradbeno linijo osnovnega objekta. Faktor zazidanosti je 0,4.

(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 2,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša sosed, vendar ne manj kot 1,0 m. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo, lahko so samostojni na parceli. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 2,0 m ali manj, če s tem soglaša sosed.

(4) Širina ožje stranice objekta ne sme presegati 6,0 m razen, pri vinotočih in kmečkih turizmih. Višina objektov je lahko do K+P+M s kolenčnim zidom višine do 60 cm, pri gostiščih, vinotočih in kmečkih turizmih pa do višine kolenčnega zidu 1,2 m. Kletna etaža je v celoti vkopana oziroma če je objekt na strmem terenu je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. Na strehah so lahko strešna okna, pultna okna in frčade. Frčade morajo imeti stranski zidec, z naklonom strehe 45 stopinj z ali brez čopa. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

(5) Tlorisna oblika objektov je pravokotna in je lahko lomljena v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2. Strehe so simetrične dvokapnice v naklonu 35–45 stopinj in z opečno kritino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Strehe so lahko krite tudi s slamo. Enokapne, manjši nakloni in ravne strehe so možne na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, drvarnica, lopa, nadstrešek ipd.). Ti objekti morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli). Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

(6) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovolijo se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu in je avtohton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv. Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasade so prepovedane).

(7) Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože (balkoni so prepovedani). Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(8) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem avtohtono sadno drevje. Pri parcelah, ki mejijo na gozdne površine, se ohranja gozdni rob, upošteva se odmik ene drevesne višine.

(9) Ograja je lahko do višine 1,20 m, ki je lahko lesena ali žična ter avtohtona živa meja. Ograje se lahko kombinirajo. Prepovedane so bele plastične ograje in okrasne betonske ograje.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Vse EUP so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, zato se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo pogoji iz 75. člena tega odloka.

(2) V EUP BU 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).

(3) V EUP BU 3, kjer je evidentirana kulturna dediščina, se upoštevajo pogoji iz 74. člena tega odloka.

(4) Na delu EUP, ki je na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka.

(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

(1) Na območju zemljiščih pod stavbo (fundus) izven območij stavbnih zemljišč je dopustna izvedba gradbenih in drugih del na zakonito zgrajenih objektih, ki obsegajo: rekonstrukcijo obstoječih objektov, vzdrževanje obstoječih objektov, dozidavo in nadzidavo obstoječih objektov, spremembo namembnosti, odstranitev zakonito in nezakonito zgrajenih objektov. Možna je gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gradbenih inženirskih objektov (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami ter objektov iz Priloge 2, ki so navedeni za PNRP z oznako A.

(2) Dopustna je sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v:

– stanovanjske stavbe:

– eno- in dvostanovanjske stavbe – in sicer samo podeželske in kmečke hiše,

– nestanovanjske stavbe:

– gostinske stavbe: penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,

– poslovne in upravne stavbe: stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori različnih društev ipd., stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti,

– trgovske stavbe: samostojne prodajalne (do 100 m²) in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd., kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti,

– stavbe za storitvene dejavnosti – vključno z drugimi obrtnimi/proizvodnimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb (kot so pekarne, tiskarne, mizarske, avtomehanične in podobne delavnice s skladišči ali samostojnimi skladišči, rezervoarji in silosi) pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa in vizualno ne degradirajo prostora. Dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izdelati presojo vplivov na okolje so prepovedane, kar ne velja za kmetijske objekte ali dejavnosti.

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– stavbe splošnega družbenega pomena: muzeji, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, zasebne ambulante in veterinarske ambulante, stavbe za šport – in sicer samo pomožne stavbe na športnih igriščih,

– druge nestanovanjske stavbe: vinske kleti in zidanice pod pogojem, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd v velikosti 3000 m². Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

(3) V kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni prikazan (kot fundus) v kartografskem prikazu izvedbenega dela OPN na kartah 3. Prikaz območij EUP ter osnovne oziroma PNRP, zanj veljajo enake določbe kot za prikazane objekte.

(4) Na funkcionalnem zemljišču ali gradbeni parceli, ki pripada obstoječemu objektu (če je bilo v gradbenem dovoljenju določeno) ali na/ob zemljiški parceli, kjer se nahaja objekt (fundus), je dopustna postavitev nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov iz Priloge 2, ki so dopustni za območje PNRP A.

(5) Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se za zgrajene objekte upoštevajo PIP, kot je določeno za razpršeno poselitev z oznako PNRP A in sicer glede lege, velikosti in oblikovanja. Smiselno se za območja razpršene gradnje upoštevajo tudi splošni in skupni PIP. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti pod pogoji tega odloka ali zakonodaje.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP AD 11, BG 14, BG 15, FI 8, FI 9, FI 10, IC 10, LU 2, LU 3, MA 1, ML 3, ML 7, ML 9, MO 12, MT 37, NO 2, PR 11, PR 12, SB 12, SB 13, SB 15, TE 6, VG 13 in VG 16 na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja čiščenja odpadnih voda, oskrbe z vodo in ter ravnanja z odpadki, z oznako PNRP O ter na ostalih območjih iz izvedbenega dela GJI ali na območjih druge namenske rabe, kjer je gradnja tovrstnih objektov dovoljena, so dopustni posegi: gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje gradbenih inženirskih objektov ter objektov iz Priloge 2 ter vseh objektov in naprav namenjenih delovanju dejavnosti na območju oziroma objektov in naprav namenjenih izvajanju dejavnosti javnih gospodarskih služb ter skladiščenju, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta objekta ali naprave. Na območju EUP PR 11 se lahko izvajajo posegi za urejanje strelišča za glinaste golobe.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Gradbene inženirske objekte in naprave se prilagodi namenu. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

(2) Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v odprti krajini na izpostavljenih legah (vodohran ipd.), mora biti presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali na druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije.

(3) EUP vodnih zajetij pripadajo vodovarstveni pasovi, zavarovani s predpisi o vodovarstvenih območjih vodnih virov.

c) Ureditev parcele

(1) Dopustna je zasaditev s krajevno značilno drevnino in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabijo avtohtoni listavci.

(2) Objekti so lahko ograjeni, ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je lahko do 2,2, izjemoma več, če to izhaja iz zahtev nosilcev soglasodajalcev ali zahteva tehnologija.

č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Priključevanje objekta na prometno infrastrukturo, električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.

(2) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V EUP NO 2 se upoštevajo pogoji za posamezno enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje iz 74. člena tega odloka.

(2) EUP AD 11, BG 15, FI 10, MO 12, MT 37, PR 11, PR 12, VG 13 in VG 16 so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter EUP SB 12, SB 13 in SB 15, ki se nahajajo v EPO, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka.

(3) V EUP MO 12 se v primeru neizogibne sečnje grmovja in drevja ta izvede izven gnezditvenega obdobja ptic (1. 9.–1. 3.). Na predelu parcele, kjer ni predviden objekt z okolico in izven predvidene trase cevovoda, naj se ne nasipava ali planira materialov. Preostalo travišče, ki bo ostalo v kmetijski rabi, naj se kosi enkrat letno (po 1. 8.), brez mulčenja in gnojenja, biomaso naj se po košnji odstrani. V primeru prisotnosti zlate rozge je košnja dovoljena dvakrat do trikrat letno (obvezna odstranitev biomase). Po izkoreninjenju zlate rozge se nadaljuje s košnjo enkrat letno. V EUP PR 11 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine. Asfaltiranje območja ali utrjevanje izven že utrjenih površin ni dovoljeno.

(4) EUP FI 8 (Pm, Pp), LU 2 (Pm, Ps, Pp), LU 3 (Pm, Ps, Pp), ML 3 (Pp), ML 7 (Pp), ML 9 (Pp, Pm), NO 2 (Pm, Ps, Pp) in MA 1 (Pm, Pp) so v celoti ali delno v poplavnem območju. Pri načrtovanju ureditev v EUP LU 2 in LU 3 na območju poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Novogradnja je na območju EUP LU 2 in LU 3 dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(5) Na delu EUP AD 11, BG 15, FI 10, MO 12, MT 37, PR 11, SB 12, SB 13, VG 13 in VG 16, ki se nahajajo na erozijskem območju, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka.

(6) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP FI 8 in TE 6 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(7) EUP ML 7 in ML 9, ki se nahajata na vodnem zajetju in vodovarstvenem območju, se pri posegih v prostor upošteva določila odloka, ki varujejo vodni vir.

(8) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V vseh EUP, na območjih prometne infrastrukture ter območjih, ki so namenjeni za promet in ostalim prometnim površinam, z oznako PNRP PC in PO, in na vseh prometnih površinah iz petega odstavka 27. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni posegi, za objekte:

– nestanovanjske stavbe namenjeni dejavnosti s pomožnimi objekti:

– bencinski servisi,

– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

– gradbeni inženirski objekti:

– objekti prometne infrastrukture,

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti,

– ostalo: objekti iz Priloge 2 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora ali to zahteva predpis ali tehnologija.

(2) Posegi iz prvega odstavka a) točke tega člena so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja

(1) Velikost in oblika objektov na območju prometnih površin se prilagodi namenu. Okolica postaj, servisov, parkirišč se zasadi z avtohtonim drevjem in grmovjem. Urbana oprema je enotno oblikovana.

(2) Ceste znotraj naselij se opremijo z drevoredi, ki se izven naselij razpršijo v posamezna drevesa.

c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP z elektroenergetsko infrastrukturo in na območjih komunikacijske infrastrukture ter na ostalih območjih iz izvedbenega dela GJI, ki so elektroenergetski vodi, ter na območju stavbnih zemljišč, ki so območja elektroenergetske infrastrukture, z oznako PNRP E, in na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja komunikacijske infrastrukture, z oznako PNRP T, in na območjih, na katerih je urejena ali predvidena elektroenergetska in komunikacijska infrastruktura (in so del druge namenske rabe) in odlok na drugih namenskih rabah dovoljuje tovrstne posege so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje elektroenergetske in komunikacijske infrastrukture ter spremljajoči objekti in naprave, potrebni za delovanje in oskrbo elektroenergetske in komunikacijske infrastrukture ter objekti iz Priloge 2.

b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja

(1) Velikost in oblika objektov na območju elektroenergetske, komunikacijske ter ostale infrastrukture se prilagodi namenu. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

(2) Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v odprti krajini na izpostavljenih legah (antene ipd.), mora biti presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali na druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije.

c) Ureditev parcele

(1) Dopustna je zasaditev s krajevno značilno drevnino in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč.

(2) Objekti so lahko ograjeni. Ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je lahko do 2,2, izjemoma več, če to izhaja iz zahtev nosilcev soglasodajalcev ali zahteva tehnologija.

č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Priključevanje na drugo omrežje ali drugega omrežja se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezni upravljavec.

(2) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

(1) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):

– na K1 in K2:

– agrarne operacije, vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč vključno s sistemi za namakanje kmetijskih zemljišč (namakalni kanali in drugi objekti za dovajanje vode za agromelioracije). Na območju z naravovarstvenim statusom agrarne operacije v k.o. Andrejci, k.o. Bogojina, k.o. Filovci, k.o. Fokovci, k.o. Ivanovci, k.o. Kančevci, k.o. Krnci, k.o. Lončarovci, k.o. Moravci, k.o. Selo, k.o. Središče in k.o. Suhi vrh ter na celotnem območju KP Goričko, EPO, Natura 2000 in območju naravnih vrednot pod pogoji iz 75. člena,

– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;

– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža),

– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,

– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,

– začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik),

– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica),

– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– dostop do objekta, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, razpršeni gradnji ali razpršeni poselitvi,

– gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,

– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,

– mala vetrna elektrarna do največje nazivne moči naprave za samooskrbo je 11 kVA, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35 in ne sme presegati priključne moči iz soglasja za priključitev v skladu s predpisom o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.

– ostalo: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh ter objekti iz Priloge 2, ki so dopustni na območjih z oznako PNRP K1 in K2.

(2) V EUP EU 6 je med kmetijskimi zemljišči območje stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine, z oznako PNRP ZD. Na teh območjih je dopustna zasaditev nizkega drevja in grmičevja ter posegi za objekte:

– gradbeni inženirski objekti namenjenih dejavnosti na območju ali kot povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti:

– prometna infrastruktura,

– cevovodi, elektroenergetski in komunalni infrastrukturni objekti,

– drugi gradbeni inženirski objekti,

– ostalo: objekti iz Priloge 2.

(3) Na območjih drugih namenskih rab, z oznako PNRP PC in VC, se upoštevajo PIP iz 55. in 59. členih tega odloka.

(4) V EU 6 in EU 8, na območju PNRP, ki so namenjena energetski in komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP E in T, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.

(5) Na območju EUP IN 7, z oznako PNRP K2, je predvidena ureditev zadrževalnika z namenom namakanja in zadrževanja vode za namene namakanja sadnega drevja. Na območju so poleg primarne rabe in posegi iz prvega odstavka tega člena, možni posegi ter gradnja objektov in naprav za ureditev zadrževalnika, distribucijo vode ter drugih naprav za izvajanje dejavnosti namakanja in zadrževanja vode. Na območju gozdov (G) se upoštevajo pogoji iz 58. člena tega odloka ter na območju voda (VC) pogoji iz 59. člena tega odloka. V EUP so dovoljeni posegi, ki so za posamezno namensko rabo določeni v Prilogi 2.

(6) Na območju EUP NO 8, z oznako PNRP K1, je obstoječe vzletišče za zmajarje in modelarje. Na območju so poleg primarne rabe in posegov iz prvega odstavka tega člena, možni posegi za vzdrževanje in odstranitev obstoječega vzletišča. Ohranijo, vzdržujejo, odstranijo se lahko markirni elementi in obstoječi pritlični montažni objekt. Po opustitvi dejavnosti se objekt odstrani, zemljišče rekultivira in vzpostavi v prvotno stanje.

(7) Na območju EUP BG 6, z oznako PNRP K1, je predvidena ureditev vzorčnih vrtov poleg posegov iz prvega odstavka tega člena in posegov iz Priloge 2.

(8) V EUP KA 8, z oznako PNRP K1, se poleg primarne rabe lahko vzdržuje in odstrani obstoječe nogometno igrišče. Na območju je poleg posegov iz prvega odstavka tega člena, možno vzdrževanje in ostranitev obstoječih ograj, nadstrešnic, klopi, košev za smeti, zaščitne mreže ipd. objektov, ki služijo dejavnosti na območju.

(9) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, na katerih je obstoječe ali načrtovano namakanje, je poleg posegov iz prvega odstavka tega člena dopustna še gradnja in postavitev namakalnih sistemov.

(10) Vse posege na območja varstva narave je možno izvesti ob predhodni pridobitvi naravovarstvenega dovoljenja ali soglasja.

(11) Pri rekonstrukciji prometnih površin so vključena vzdrževalna dela in odstranitev lokalnih cest, občinskih prometnih površin ter obstoječih dostopnih poti in se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge PNRP. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih GJI) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij EUP in GJI (obstoječe ali predvidene) ali so kategorizirane občinske ceste ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi pozidana in sorodna zemljišča – prometne površine, poti).

(12) Na vseh namenskih površinah se poleg osnovne namenske rabe ohranja biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot. Za prostorske ureditve in posege, ki se jih dopušča v vseh površinah v odprti krajini na kmetijskih zemljiščih ter agrarne operacije, vodne zadrževalnike in druge objekte za intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča tako, da se ohranja varovane habitatne tipe in pridobi naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.

(13) Na kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene agrarne operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovna odvodnja iz kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih agrarnih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(14) Na območjih, kjer se lahko izvajajo komasacije, se lahko izvedejo tudi na območju drugih EUP in namenskih rabah (kot so: gozdne, prometne, vodne površine, stavbna zemljišča in drugo), ki mejijo ali se nahajajo znotraj območij komasacij oziroma v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, če drug predpis ne določa drugače. Na območjih z naravovarstvenim in kulturnovarstvenim statusom pod pogoji in v soglasju pristojne varstvene službe.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov in naprav v območju EUP

(1) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi dejavnosti ali objekta zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.

(2) Glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva določila 64. člena. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1) Gradbeni inženirski in pomožni infrastrukturni objekti, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin, ob robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo ter se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih.

(2) GJI se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo GJI, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira.

(3) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Na območju kmetijskih zemljišč je več enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij. Po posameznih tipih kulturne dediščine, ki so razvidni iz javnih evidenc EŠD in iz priloge k OPN Prikaz stanja prostora, se upoštevajo pogoji iz 74. člena tega odloka.

(2) Na območjih kmetijske rabe, ki sovpada z območji arheološke dediščine je ob večjih zemeljskih delih (globoko strojno oranje, agromelioracije, itd.) potrebno upoštevati splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(3) V območja kulturne dediščine se praviloma ne posega. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine je dopustna gradnja ali postavitev objektov na zahtevo kulturno varstvene službe, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.

(4) V EUP, ki so v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na območju naravne vrednote, se v teh EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, iz 75. člena tega odloka.

(5) V EUP IN 7 se pri ureditvi (za zmanjšanje negativnega vpliva na SCI Goričko) na območju z lesno obrežno zarastjo ohranja obstoječo namensko rabo. Zahodni del zajetja naj se ohranja kot mirna cona, v katero se ne posega, dostop do vode se lahko uredi le na vzhodni strani, pri urejanju zajemanja s potoka naj se v obrežno zarast potoka ali strugo posega v najmanjši možni meri. Pri ureditvi zadrževalnika je potrebno zagotoviti prehodnost vodnih organizmov in ekološko sprejemljivi pretok.

(6) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka odvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke.

(7) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo in so v območjih z naravovarstvenih statusom, se raba, izkoriščanje in urejanje načrtuje tako, da se trajno ohranjajo kmetijske, ekološke in krajinskotvorne funkcije. Raba travnikov, pašnikov, sadovnjakov, vinogradov in polj se načrtuje na trajnostni in sonaravni način. Združevanje kmetijskih zemljišč, ki bi vplivalo na krajinskotvorne, habitatske in biodivezitetne lastnosti območij, ni dovoljen.

(8) Na območju naravnih vrednot se vzpostavlja povezovalne ekološke koridorje ali pasove. Na območju naravnih vrednot ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi, ki bi lahko imeli negativen vpliv na biodivezitetne značilnosti območja.

(9) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura 2000). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(10) V EUP, kjer so poplavna območja, so na kmetijskih zemljiščih posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij. V EUP na območju poplav veljajo določila 82. člena tega odloka.

(11) Za EUP, ki so v erozijsko ogroženem območju, se pri načrtovanju in obdelavi upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

(12) V EUP, kjer so območja izvedenih hidromelioracij (HMO), se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(13) V EUP, ki se nahajajo na območju požarne ogroženosti, se upoštevajo določila 82. člena tega odloka.

(14) Znotraj EUP so varstveni pasovi vodnega vira, zato se pri posegih upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih območjih vodnih virov.

(15) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

(1) Na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve), za vrste objektov v velikosti in pogojih kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost:

– vsi gradbeni inženirski objekti razen objekti industrijski gradbeni kompleksi in zahtevni objekti iz drugih gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas ter objekti za ravnanje z odpadki. Čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča.

– V EUP MT 24 je na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G, poleg primarne rabe dopustna zasaditev avtohtonega drevja in grmičevja ter gradnja in postavitev premičnih čebelnjakov, gozdne in sprehajalne poti, naravnega ribnika, javne razsvetljave ob obstoječih in novih sprehajalnih poteh, postavitev ograje, ki mora biti ozelenjena, postavitev klopi in košev za smeti ter posegov, ki jih dovoljuje Zakon o gozdovih. Posegi iz Priloge 2 so dovoljeni, če so skladni z načrtovano dejavnostjo na območju EUP MT 24.

– EUP IC 7 – na območju gozda ob gramoznici Ivanci je poleg primarne rabe dopustna dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter ureditev dodatnih sprehajalnih poti. V EUP se eventualni infrastrukturni objekti in naprave urejajo na njenem robu ali izven. EUP je v območju pomembnejše podtalnice. Na tem območju se varuje kemijsko in količinsko stanje podzemne vode. Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode.

– ostalo:

– krčitve gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi,

– posegi za rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,

– vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,

– objekti za potrebe zaščite in reševanja,

– objekte in naprave za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, študijskih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

– športne in rekreacijske površine pri katerih ni potrebna odstranitev drevja, kot so paintball, adrenalinski park ipd.

– ureditev javne razsvetljave ob obstoječih in novih sprehajalnih poteh,

– postavitev smerokazov oziroma neprometne obvestilne signalizacije, panojev, spomenikov in tabel, ki ne spadajo pod nezahtevne in enostavne objekte ipd. in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdove Slovenije,

– objekti iz Priloge 2.

(2) Na gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih načrtujejo ali dovoljujejo predpisi o gozdovih. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, razen v primerih, ki jih dovoljuje Zakon o gozdovih. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem primeru nosi odgovornost za nastalo škodo, v primeru porušitve drevja, investitor.

(3) Dopustni so posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, sanacije degradiranega prostora, sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, krčitve gozdov na podlagi Zakona o gozdovih, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah in vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov, cestnih usekov, nasipov ter raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja območja ter da se po raziskovanju zemljišča povrnejo v prvotno stanje.

(4) Na gozdna zemljišča ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi za proizvodnjo ali nadzor škodljivcev.

(5) Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje/soglasja zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča

(6) Na območju gozdnih zemljišč, ki so v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na območju naravnih vrednot, se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka. V primeru agrarnih operacij na območjih z naravovarstvenim statusom se upošteva usmeritve iz 75. člena.

(7) V EUP, kjer so poplavna območja, so na gozdnih zemljiščih posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij. V EUP na območju poplavne ogroženosti veljajo določila 82. člena tega odloka.

(8) Za EUP, ki so v erozijsko ogroženem območju, se pri načrtovanju in obdelavi upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka.

(9) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP, se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(10) Na območju požarne ogroženosti v EUP se upošteva določila 82. člena tega odloka.

(11) Znotraj EUP so varstveni pasovi vodnega vira, zato se pri posegih upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih območjih vodnih virov.

(12) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

(13) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

(14) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

(1) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):

– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po predpisih o vodah ali drugih zakonih,

– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

– gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

– gradnjo objektov namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter

– objekti iz Priloge 2.

(2) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, vzdrževanje, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:

– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

– se s tem ne poslabšuje stanja voda,

– je omogočeno izvajanje javnih služb,

– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:

– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,

– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,

– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,

– onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano:

– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdi, tekoči ali plinasti obliki,

– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,

– odlaganje odpadkov ter

– pranje vozil,

– prepovedano gnojenje in

– uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(5) Objekti in naprave za urejanje in upravljanje voda ter gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(6) V območjih vodotokov je treba uporabiti avtohtono vegetacijo in upoštevati geomorfologijo in naravni tok vodotoka.

(7) Vse EUP so v območju pomembnejše podtalnice. Na tem območju se varuje kemijsko in količinsko stanje podzemne vode. Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode.

(8) Na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki so v območjih varstva narave ali so opredeljena kot naravne vrednote, se upošteva varstvene režime in pogoje varstva narave.

(9) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.

(10) V primeru agrarnih operacij na območjih z naravovarstvenim statusom se upoštevajo usmeritve iz 75. člena tega odloka.

(11) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

(12) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

(13) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

(1) Območja trajnega vzdrževanja travišč se nahajajo v EUP HT 1, HT 2, HT 3, HT 4, HT 5 in HT 6, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča, z oznako PNRP K1 in K2.

(2) Za vzdrževanje in vzpostavitev ugodnega stanja ter vzpostavljanje kvalifikacijskih habitatnih tipov (KHT) skrbi občina.

(3) Na območjih EUP iz prvega odstavka tega člena se lahko gradijo, vzdržujejo, rekonstruirajo in odstranijo gradbeni inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) pod pogojem, da se ne zmanjša površina travnika in njegova raba.

(4) Na območju EUP iz prvega odstavka tega člena se ob domačijah lahko postavlja le manjše enostavne in nezahtevne kmetijsko-gozdarske pomožne objekte (do 50 m²), ki so opredeljeni na območjih PNRP z oznako K1 in K2 v Prilogi 2.

(1) Za vzpostavitev KHT 34.32 (6210) naj se na območju izvaja ekstenzivna paša ali košnja enkrat do dvakrat na leto prvič po odcvetu večine travniških rastlin. Območja naj se ne gnoji, seno naj se suši na travniku, na koncu sezone (avgust–oktober) je dovoljena tudi naknadna paša. Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe je potrebno sejanje travne mešanice s pokončno stoklaso, katere semena se nabere na okoliških travnikih z dotičnim habitatom.

(1) Splošni napotki za vzdrževanje travišč s kodo FFH 6210(*) so naslednji:

– površin se ne sme gnojiti oziroma ukiniti je treba vnos hranilnih snovi,

– paša ni dovoljena, morebitno pašo je treba opustiti,

– površin naj se ne mulči ali požiga,

– površin naj se ne apni,

– kosi naj se vsako leto enkrat ali največ dvakrat, vendar ne pred 25. majem,

– po prvi košnji naj se trava po košnji posuši in odstrani,

– po morebitni drugi košnji, ali če je prva košnja po 15. avgustu, je optimalno, da se trava posuši in odstrani, vendar je dopustno, da se trava odstrani tudi neposušena.

(2) Površine suhih travišč, na katere so začele vdirati invazivne rastline, je treba nujno kositi dvakrat: prvič spomladi (maj, junij, vendar ne pred 25. majem) in drugič praviloma pred 1. avgustom (+/– 7 dni).

(3) Zaradi prekomerne paše, zlasti poleti, lahko pride do erozije zemlje in zmanjšanje vrstne pestrosti (Buglife, 2007). Paša tako zaradi teptanja ruše in vnosa hranil za ta habitatni tip iz previdnostnega principa ni dovoljena.

(1) Površine travišč, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami:

– Lesne vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri tleh. Po potrebi v prvih letih, ko odganjajo poganjki iz panjev požaganih dreves oziroma grmovja, je potrebno kositi pogosteje: prvič se pokosi do sredine aprila, nato še dva do trikrat, odvisno od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno košnjo bodo lesne vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh travnikov. Na opisan način je potrebno površine vzdrževati vsaj prvih 5 let po odstranitvi lesnih vrst.

– Mlada drevesa oziroma grmovja na travnikih se lahko izruje skupaj s koreninami. Luknje in odprto zemljo je potrebno zatraviti s pripravljeno mešanico semen iz podobnih travnikov oziroma takoj nazaj »zakrpati« s travno rušo. Pred izkopavanjem korenin je potrebno odstraniti približno 7 cm debelo plast travne ruše. Po končani odstranitvi korenin je potrebno travno rušo (le to je potrebno ohranjati vlažno) položiti nazaj in tako preprečiti vdor semen tujerodnih rastlin.

– Vso pokošeno, požgano in podobno biomaso je potrebno iz travnika odstraniti. Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato ni dovoljeno. Po končni vzpostavitvi je potrebno travnik vzdrževati po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

(2) Površine suhih travišč, ki se zaraščajo z invazivnimi vrstami:

– Površine suhih travišč, ki jih je prerasla zlata rozga, se lahko izboljša le s pogosto in dosledno košnjo. Za uničenje zlate rozge je potrebno v prvih letih kositi večkrat letno, obvezno pa po spomladanski košnji (maj, junij) pokositi še enkrat pred cvetenjem rozge (praviloma pred 1. avgustom +/– 7 dni) in po potrebi še enkrat jeseni. Potrebno je upoštevati tudi splošne napotke za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

(1) Navedene travnike je najlažje vzpostavljati na površinah, na katerih so jih v preteklosti že kartirali in le te niso bile preorane. Vzpostavljanje je primerno tudi iz suhe oblike nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (FFH 6510, Physis 38.221). V primeru, ko gre za nekdanjo površino, ki je bila kartirana kot habitatni tip s kodo FFH 6210(*) in se zarašča, je vzpostavitev možna po opisanem postopku v predhodnem poglavju. V primeru vzpostavljanja iz suhe oblike nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov, je rabo potrebno prilagoditi splošnim napotkom za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

(2) Za vzpostavitev KHT 37.2 (6410) naj se na predvidenem območju vzdržuje nivo talne vode, popolnoma naj se opusti intenzivna kmetijska raba (gnojenje, zgodnja košnja). Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe pa je potrebno tudi sejanje travne mešanice iz okoliški travnikov, na katerem uspeva dotični KHT.

(3) Za vzpostavitev KHT 38.2 (6510) naj se na predvidenih območjih izvaja košnja dvakrat do trikrat na leto, zmerno dognojevanje, vzdržuje se naj primeren režim vlažnosti. Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe je potrebno sejanje travniške mešanice, katere semena se nabere na okoliških travnikih z dotičnim KHT.

(4) V kolikor se KHT nadomešča na površinah v zaraščanju, se na območju najprej odstrani lesno vegetacijo in njene korenine. Na začetku naj se kosi večkrat letno, pokošen material pa naj se vedno odstrani s travnikov. Kasneje naj se na območjih vzpostavi ekstenzivna raba.

(5) V okviru spremljanja izvedbe omilitvenih ukrepov je treba spremljati tudi, ali je njihova izvedba dosegla željen učinek, torej zmanjšanje neugodnih vplivov izvedbe OPN.

(6) Preostalo travišče, ki bo ostalo v kmetijski rabi, naj se kosi enkrat letno (po 1. 8.), brez mulčenja in gnojenja, biomaso naj se po košnji odstrani. V primeru prisotnosti zlate rozge je košnja dovoljena dvakrat do trikrat letno (obvezna odstranitev biomase). Po izkoreninjenju zlate rozge se nadaljuje s košnjo enkrat letno.

(1) Za vzpostavitev KHT 37.2 (6410) naj se na predvidenem območju vzdržuje nivo talne vode, popolnoma naj se opusti intenzivna kmetijska raba (gnojenje, zgodnja košnja). Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe pa je potrebno tudi sejanje travne mešanice iz okoliški travnikov, na katerem uspeva dotični KHT.

(1) Splošni napotki za vzdrževanje travnikov s prevladujočo stožko KHT 37.2 (6410) so naslednji:

– površin se ne sme gnojiti oziroma ukiniti je treba vnos hranilnih snovi,

– paša ni dovoljena, morebitno pašo je treba opustiti,

– površin naj se ne mulči ali požiga,

– površin naj se ne apni,

– kosi naj se vsaj enkrat na dve leti, vendar ne pred 25. majem,

– v primeru enkratne košnje vsako drugo leto je treba pokositi pred 20. julijem, vendar ne pred 25. majem,

– lahko se kosi dvakrat letno, pri čemur prva košnja ne sme biti pred 25. majem, druga pa naj sledi vsaj 6 tednov kasneje,

– v primeru prisotnosti zlate rozge naj se kosi dvakrat letno (prvič ne pred 25. majem), drugič preden zacveti zlata rozga (praviloma 2. avgusta +/– 7 dni),

– pokošeno travo je potrebno odstraniti, vendar naj le ta obleži vsaj dva dni.

(2) Zaradi specifičnosti Goričkega so datumi prve košnje in pogostost košnje prilagojeni vrstama Iris sibirica in Hemerocallis lilioasphodelus. Po 25. maju lahko vrsti še vedno cvetita, vendar ju košnja po tem datumu ne ogroža, ampak spodbudi vegetativen razvoj s korenikami (Kaligarič s sod., 2004).

(1) Površine stožkovja, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami:

– Lesne vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri tleh. Po potrebi v prvih letih, ko odganjajo poganjki iz panjev požaganih dreves oziroma grmovja, je potrebno kositi pogosteje: prvič se pokosi do sredine aprila, nato še dva do trikrat, odvisno od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno košnjo bodo lesne vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh travnikov. Na opisan način je potrebno površine vzdrževati vsaj prvih 5 let po odstranitvi lesnih vrst.

– Mlada drevesa oziroma grmovja na travnikih se lahko izruje skupaj s koreninami. Luknje in odprto zemljo je potrebno zatraviti s pripravljeno mešanico semen iz podobnih travnikov oziroma takoj nazaj »zakrpati« s travno rušo. Pred izkopavanjem korenin je potrebno odstraniti približno 7 cm debelo plast travne ruše. Po končani odstranitvi korenin je potrebno travno rušo (le to je potrebno ohranjati vlažno) položiti nazaj in tako preprečiti vdor semen tujerodnih rastlin.

– Vso pokošeno, požgano in podobno biomaso je potrebno iz travnika odstraniti. Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato ni dovoljeno. Po končni vzpostavitvi je potrebno travnik vzdrževati po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

(2) Površine stožkovja, ki se zaraščajo z invazivnimi vrstami:

Površine stožkovja, ki jih je prerasla zlata rozga, se lahko izboljša le s pogosto in dosledno košnjo. Za uničenje zlate rozge je potrebno v prvih letih kositi večkrat letno, obvezno pa po spomladanski košnji (maj, junij) pokositi še enkrat pred cvetenjem rozge (praviloma pred 1. avgustom +/– 7 dni) in po potrebi še enkrat jeseni. Potrebno je upoštevati tudi splošne napotke za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

(1) Kot potencialne površine za vzpostavitev travnikov s stožkovjem na novo, se lahko uporabi površine habitatnih tipov kartirane kot:

– mokrotni mezotrofni in evtrofnin travnik ali pašnik (Physis 37.2 in podrejene kategorije);

– srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (Physis 38.222 in podrejene kategorije T2, T21, T3);

– oligotrofni mokrotni travniki (Physis 37.3, TVM) zlasti v primerih, ko gre za zaraščanje katerega od naštetih habitanih tipov z zlato rozgo (oznaka INV2).

(2) Na teh površinah je poleg režima košnje ključno, da se ustvari morebitno osuševanje (zasutje jarkov) in gnojenje. Kositi je potrebno enkrat ali dvakrat letno. V primeru enkratne košnje ne pred 25. majem, vendar pred 20. julijem. V primeru košnje dvakrat na leto, naj bo prva košnja po 25. maju, druga pa vsaj šest tednov kasneje.

(3) Stožkovja so poleg specifične rabe zelo povezana tudi s tipom podlage in je zato vzpostavitev površin dokaj zahtevna. Za vzpostavitev površin naj se zato izbere površine, kjer je habitatni tip v preteklosti že bil in tem sosednje površine, kjer lahko pričakujemo podobne vlažnostne razmere.

(4) Površine suhih travišč, na katere so začele vdirati invazivne rastline, je treba nujno kositi dvakrat: prvič spomladi (maj, junij, vendar ne pred 25. majem) in drugič praviloma pred 1. avgustom (+/– 7 dni).

(5) Zaradi prekomerne paše, zlasti poleti, lahko pride do erozije zemlje in zmanjšanje vrstne pestrosti. Paša tako zaradi teptanja ruše in vnosa hranil za ta habitatni tip iz previdnostnega principa ni dovoljena.

(1) Za vzpostavitev KHT 38.2 (6510) naj se na predvidenih območjih izvaja košnja dvakrat do trikrat na leto, zmerno dognojevanje, vzdržuje naj se primeren režim vlažnosti. Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe je potrebno sejanje travniške mešanice, katere semena se nabere na okoliških travnikih z dotičnim KHT.

(2) V kolikor se KHT nadomešča na površinah v zaraščanju, se na območju najprej odstrani lesno vegetacijo in njene korenine. Na začetku naj se kosi večkrat letno, pokošen material pa naj se vedno odstrani s travnikov. Kasneje naj se na območjih vzpostavi ekstenzivna raba.

(3) V okviru spremljanja izvedbe omilitvenih ukrepov je treba spremljati tudi, ali je njihova izvedba dosegla željen učinek, torej zmanjšanje neugodnih vplivov izvedbe OPN.

(4) Preostalo travišče, ki bo ostalo v kmetijski rabi naj se kosi enkrat letno (po 1. 8.), brez mulčenja in gnojenja, biomaso naj se po košnji odstrani. V primeru prisotnosti zlate rozge je košnja dovoljena dvakrat do trikrat letno (obvezna odstranitev biomase). Po izkoreninjenju zlate rozge se nadaljuje s košnjo enkrat letno.

(1) Splošni napotki za vzdrževanje nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov KHT 38.2 (6510) so naslednji:

– gojenje je dovoljeno v tolikšni meri, da je količina prinesenih hranil enaka količini hranil, ki so odstranjene iz travnika (biomasa, spiranje, denitrifikacija …),

– površin naj se ne mulči in požiga,

– redna paša ni dovoljena, v nadaljevanju pa je predlagan pašno-košni letni in pašno-košni večletni sistem kolobarjenja. V primeru njegove vzpostavitve je nujen monitoring ukrepa za morebitno korekcijo sistema v naslednjem 5 letnem načrtu upravljanja,

– kosi naj se vsaj enkrat in največ trikrat letno, po vsaki košnji pa je treba pokošen material odstraniti,

– prva košnja naj ne bo pred 20. majem,

– če se prvič pokosi do 1. avgusta, je treba travo posušiti in odstraniti, kasnejša košnja se lahko odstrani neposušena,

– v primeru dveh ali treh košenj, mora biti vsaj prva košnja posušena in odstranjena, po morebitni drugi in/ali tretji je optimalno, da se trava posuši in odstrani, vendar je dopustno da se trava odstrani tudi neposušena,

– letni pašno-košni kolobar (druga in/ali tretja košnja):

– namesto zadnje košnje je dovoljena ekstenzivna paša, pri čemer se živine ne sme dodatno hraniti, da na travniku ne pride do povečanega vnosa hranil,

– zaradi teptanja ruše in selektivne izbire krme je treba pašo omejiti časovno in količinsko glede na površino (glej spodnjo tabelo),

– večletni pašno-košni kolobar: dve leti se kosi do največ trikrat letno. Tretje leto se lahko pase s časovno in količinsko obremenitvijo kot je prikazana v spodnji tabeli.

Vodič za stopnjo paše za nižinsko ekstenzivno obdelane travnike

Št. pašnih tednov na leto	Ovce (št. glav/ha)	Govedo (št. glav/ha)
2	60	15
6	20	5
10	12	3
14	8,5	2
20	6	1,5
36	3,5	1
52	2,5	0,5

Kadar se nižinski ekstenzivno obdelani travniki križajo z drugimi naravovarstveno pomembnimi travišči (FFH 6210(*), 6230* in 6410) naj se jih vzdržuje kot travišče s katerim se križa in ne kot nižinske ekstenzivno obdelane travnike.

(1) Površine v stanju manj ugodne ohranjenosti:

– Površine, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti, so običajno preveč intenzivno obdelovane (košene, gnojene) ali pa se zaraščajo. Ugodno stanje se vzpostavi z nekaj letno prekinitvijo gnojenja. Ostali ukrepi naj sledijo splošnim napotkom za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

(2) Površine, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami:

– Lesne vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri tleh. Po potrebi v prvih letih, ko odganjajo poganjki iz panjev požaganih dreves in grmovja, kosimo pogosteje: prvič se pokosi do sredine aprila, nato še dva do trikrat, odvisno od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno košnjo bodo lesne vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh travnikov. Tako bo treba površine vzdrževati vsaj prvih 5 let.

– Mlada drevesa oziroma grmovja na travnikih se lahko izruje skupaj s koreninami. Luknje in odprto zemljo je potrebno zatraviti s pripravljeno mešanico semen iz podobnih travnikov oziroma takoj nazaj »zakrpati« s travno rušo. Pred izkopavanjem korenin je potrebno odstraniti približno 7 cm debelo plast travne ruše. Po končani odstranitvi korenin je potrebno travno rušo (le to je potrebno ohranjati vlažno) položiti nazaj in tako preprečiti vdor semen tujerodnih rastlin.

– Vso pokošeno, požgano in podobno biomaso je potrebno iz travnika odstraniti. Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato ni dovoljeno. Po končni vzpostavitvi je potrebno travnik vzdrževati po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

(1) Povečanje površin travišč s kodo FFH 6510 naj gre na račun intenzivno obdelovanih travnikov, opuščenih njiv in zaraščajočih površine (grm – GRM2, začetna listavci – ZL, začetna iglavci in ZM – začetni mešani sestoj). Na intenzivno obdelanih travnikih je potrebno za vsaj 3 leta opustiti gnojenje, kosi pa naj se največ trikrat letno.

(2) Po njivah, ki se jih želi povrniti v travnike, naj se to stori tako, da se v čim krajšem času porabi količino hranil v tleh, ki je tam zaradi gnojenja in, da ne bo zaradi opuščenih površin prišlo do vdora tujerodnih invazivnih vrst. Njivo se zaseje z travno mešanico semen iz podobnih travnikov, kot se jih predvideva vzpostaviti. Nadalje naj se jih vzdržuje s košnjo, in sicer trikrat letno: prvič od 20. maja do 15. junija in drugič okrog 1. avgusta (+/– 7 dni). Če je njiva že opuščena in se sprotno zarašča, jo je potrebno pokositi in posejati travno mešanico. Nadalje se jo vzdržuje s košnjo trikrat letno.

(3) Grmišča in zgodnje stopnje gozdov naj se obdela kot pri travnikih, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami, le da bo površina odprte zemlje večja, zato jo je treba zatraviti s travno mešanico iz podobnih travnikov kot se jih želi vzpostaviti in nadalje vzdrževati s košnjo.

(4) Vso biomaso je potrebno odstraniti. Po vzpostavitvi travnikov, jih je potrebno vzdrževati po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

(1) Po območju občine potekajo območja urejanja državnih prostorski načrtov, ki urejajo linijske objekte GJI. Na območjih državnih prostorskih načrtov so dopustni le posegi, ki so določeni v:

– Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Murska Sobota–Mačkovci (Uradni list RS, št. 51/09, 52/11) v EUP EU 1-DPA in EU 2-DPA, ki so območja PNRP PC – površine cest in K1 – najboljša kmetijska zemljišča,

– Uredbi o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo daljnovoda DV 110 kV Murska Sobota–Lendava (Uradni list RS, št. 102/08), v EUP EU 3-DPA, EU 4-DPA in EU 5-DPA, ki so območja PNRP SK – površine podeželskega naselja, PC – površine cest, K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča, G – gozdna zemljišča in VC – celinske vode.

(1) V območjih EUP, kjer veljajo lokacijski načrti, zazidalni načrti, ureditveni načrti in OPPN (v nadaljevanju prostorski akti), se upošteva PIP iz veljavnih prostorskih načrtov. Pri spremembah in dopolnitvah prostorskega akta se upošteva PNRP iz tega OPN.

(2) Po posameznih EUP veljajo naslednji podrobni prostorski akti:

– za EUP FI 7:

– Odlok o ureditvenem načrtu za gramoznico v Filovcih (Uradni list RS, št. 77/00).

Pri poseganju na območje EUP FI 7 se mora upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Na območju se pojavljalo poplavna območja z razredi srednje in velike poplavne nevarnosti, zato gradnja objektov ali spreminjanje terena na teh območjih ni dovoljena.

– za EUP IC 1:

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev gramoznice in ureditev kampa v Ivancih (Uradni list RS, št. 90/10).

Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (akumulacije v Sebeborcih) je potrebno upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja).

– za EUP IC 6, IC 11, IC 12, IC 13 in IC 14:

– Odlok o ureditvenem načrtu za namakalno polje Ivanci (Uradni list RS, št. 58/95). Za osnovno namensko rabo se upoštevajo določila, ki so predpisana za najboljša kmetijska zemljišča z oznako PNRP K1 iz 57. člena tega odloka. Na območjih drugih namenskih rab, z oznako PNRP PC in G se upoštevajo PIP iz 55. in 58. členih tega odloka.

– za EUP LU 6:

– Odlok o ureditvenem načrtu za gramoznico v Lukačevcih (Uradni list RS, št. 61/00).

– za EUP MA 10:

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Martjanci – Vzhod (južno od vrtca in cerkve) (Uradni list RS, št. 113/07).

Na območju enot KD je potrebno pri načrtovanju izvedbe ureditev upoštevati varstvene režime in pred izvedbo posegov, pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS.

– za EUP ML 1:

– Odlok o ureditvenem načrtu za gramoznico v Mlajtincih (Uradni list RS, št. 61/00, 80/08).

Pri umestitvah objektov je potrebno upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Na območju, kjer se pojavljalo poplavna območja z razredi srednje in velike poplavne nevarnosti, spreminjanje terena na teh območjih ni dovoljeno. V postopku sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta za gramoznico v Mlajtincih se izdela podrobnejša analiza poplav in posledičnih ukrepov.

– za EUP MT 1 in MT 39:

– Odlok o spremembi ureditveno-zazidalnega načrta za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 51/97),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembi ureditveno-zazidalnega načrta za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 22/98),

– Odlok o spremembi odloka o spremembi ureditveno-zazidalnega načrta za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 44/99),

– Odlok o dopolnitvah Odloka o spremembi ureditveno-zazidalnega načrta za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 108/11).

Na območju EUP MT 1 in MT 39 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Območje MT 39, s PNRP ZS, je skoraj v celoti v razredu srednje poplavne nevarnosti, zato je na območju prepovedana gradnja objektov in dvigovanje terena.

– za EUP MT 4:

– Odlok o zazidalnem načrtu Podov – ob potoku (Uradni list RS, št. 36/00). Del območja leži v območju poplavne nevarnosti (Pm, Ps, Pp). Pri načrtovanju gradenj in ureditev je potrebno v osnovi upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

– za EUP MT 5:

– Odlok o zazidalnem načrtu »Turistično naselje Podov« (Uradni list RS, št. 13/95),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu »Turistično naselje Podov« (Uradni list RS, št. 113/04),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu »Turistično naselje Podov« (Uradni list RS, št. 50/06),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu »Turistično naselje Podov« (Uradni list RS, št. 15/15),

Do izvedbe načrtovanih protipoplavnih ukrepov (Izvedba nadvišanja poplavnih nasipov ob Lipnici) je potrebno upoštevati določila Priloge 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

– za EUP MT 7:

– Odlok o zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 66/00),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 93/04),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 113/04),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 50/06),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 15/15).

Pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

– za EUP MT 9:

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 19/08),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 72/11).

Do izvedbe načrtovanih protipoplavnih ukrepov (Izvedba nadvišanja poplavnih nasipov ob Lipnici) je potrebno upoštevati določila Priloge 1 in Priloge 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Po izvedbi ukrepa je samo manjši del območja EUP v razredu majhne in preostale poplavne nevarnosti, kjer je pri načrtovanju gradnje objektov potrebno upoštevati določila in omejitve iz Priloge 1 in Priloge 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. V EUP MT 9 se za vsak načrtovani poseg pridobijo projektni pogoji in preveri možnost izvedbe individualnih ukrepov za zavarovanje pred poplavami, ki ne bodo imeli bistvenega učinka na vodni režim.

– za EUP MT 16:

– Odlok o ureditvenem načrtu za območje zelenih in rekreacijskih površin vzhodno in južno od zdraviliškega kompleksa Moravskih Toplic (Uradni list RS, št. 63/01).

Na območjih, ki ležijo v razredih srednje poplavne nevarnosti, niso dovoljene gradnje objektov. Na območju poplav ni dovoljeno nasipavanje ali nadvišanje obstoječega terena. Pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

– za EUP MT 19, MT 22 in MT 38:

– Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenih načrtov za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 48/04). V EUP MT 19, MT 22 in MT 38 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 in 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na območju srednje poplavne nevarnosti ni dovoljeno spreminjanje terena z nadvišanjem ali izvedba ureditev, ki bi imela bistveni vpliv na vodni režim. Za vsak načrtovani poseg se pridobijo projektni pogoji in preveri možnost izvedbe individualnih ukrepov za zavarovanje pred poplavami, ki ne bodo imeli bistvenega učinka na vodni režim.

– za EUP SB 7:

– Odlok o lokacijskem načrtu za območje novega zdravilišča Rimska Čarda (Uradni list RS, št. 117/03).

– za EUP SR 1:

– Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za Art Center v Središču na Goričkem (Uradni list RS, št. 109/99).

Kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin.

– za EUP TE 4:

– Odlok o zazidalnem načrtu za območje Vas v Tešanovcih (Uradni list RS, št. 62/00).

– za EUP TE 9:

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Tešanovci (Uradni list RS, št. 95/09, 19/15).

(3) Pri spremembah in dopolnitvah obstoječih prostorskih načrtov ali pri izdelavi novih za EUP FI 7, IC 1, IC 6, IC 13, MA 10, MT 4, MT 5, MT 7, MT 9, MT 38, MT 39, MT 1, MT 19, MT 16, MT 22, ML 1, SB 8, TE 4 in TE 9 se upošteva, da so EUP v celoti ali delno v poplavnih območjih ali drugih režimih.

(1) V EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, do izdelave le-teh niso dopustni nobeni posegi, razen posegov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(2) Če ni z usmeritvami za posamezni OPPN določeno drugače, so na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:

– vzdrževanje, rekonstrukcija, nadzidave in dozidave ter odstranitev obstoječih objektov (za objekte, ki so varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje ZVKDS),

– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječe objekte in naprave, zgrajene pred sprejetjem tega akta in so v skladu z predvideno namembnostjo OPPN-ja,

– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,

– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ob obstoječih objektih iz Priloge 2 za namensko rabo, ki je predvidena za posamezno območje OPPN,

– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov,

– gradnja infrastrukture za potrebe priključevanja obstoječih objektov,

– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev,

– parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN),

– dostopne ceste do obstoječih objektov ter objektov ob OPPN,

– vodnogospodarske ureditve,

– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).

(3) V posameznih območjih OPPN so do izdelave OPPN poleg posegov iz prejšnjega odstavka dopustni tudi začasni posegi za posamezno PNRP znotraj OPPN-ja, ki so navedeni v Prilogi 2. V posameznih OPPN-jih, ki so javnega značaja, območjem namenjenih centralnim, kompleksnejšim turističnim, kompleksnejšim rekreacijskim, posebnim in gospodarskim dejavnostim in kompleksnejšim zelenim površinam se izdela načrt krajinske arhitekture.

(4) Pri izdelavi OPPN se po posameznih EUP upoštevajo naslednji PIP glede namembnosti, urbanističnih pogojev, pogojev režimov ter začasnih ureditev:

– EUP BG 9 so zemljišča namenjena za posebne dejavnosti (obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne, energetske, proizvodne, odlaganje in predelava odpadkov, sejmišča, trgovski centri ipd.) z oznako PNRP BD. Upošteva se faktor zazidanosti 0,8. Obstoječi objekti v EUP BG 9 se pred sprejetjem OPPN lahko rekonstruirajo in vzdržujejo. Do sprejetja OPPN se lahko izvaja tudi ločeno zbiranje odpadkov, uredi deponija za gradbeni material in ruševine.

– EUP in pEUP BU 4, MT 8, MT 27, MT 32, PO 2, SE 18, TE 9/1, TE 12, so zemljišča namenjena pretežno za turistične dejavnosti – BT v kombinaciji z rekreacijo in zelenimi površinami – ZS ali drugimi zelenimi površinami – ZD. Upošteva se faktor zazidanosti 0,6. Na območju MT 8 se upošteva, da se nahaja na območju poplav (Pp, Ps, Pm). Do izvedbe protipoplavnega ukrepa (Izvedba nadvišanja poplavni nasipov ob Lipnici) je pri načrtovanju ureditev na območju EUP MT 8 potrebno upoštevati Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. V EUP MT 8 je do izdelave OPPN-ja možna ureditev, vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev drugih gradbenih inženirskih objektov (igrišča za športe na prostem z opremo kot so: nogomet, tenis, košarka, baseball, ragbi, vodni športi, otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine, ograje ter gradbeni inženirski objekti za delovanje dejavnosti na območju). V EUP BU 4 se v okviru priprave OPPN izvede inventarizacija zavarovanih vrst, predvsem dvoživk, hroščev in ptic ter detajlno kartiranje habitatnih tipov in vrst. Na podlagi omenjenih strokovnih podlag naj se presodi velikost vpliva in poda konkretne omilitvene ukrepe. Pri načrtovanju na območju EUP TE 9/1 se upošteva, da se nahaja na območju poplavne nevarnosti (Pm, Pp). Pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

– EUP MT 14, so zemljišča namenjena za mešane dejavnosti, to so centralne dejavnosti z oznako CU (družbene, oskrbne, storitvene, upravne, trgovske, socialne, zdravstvene, športne, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske ter podobne dejavnosti v kombinaciji z bivanjem, turizmom in rekreacijo in z večjo javno površino (trg s parkovno zasaditvijo). Upošteva se faktor zazidanosti 0,6. Na območju se upošteva, da se nahaja na območju poplav (Pp in Pm). Na območju poplav (Pm) so dovoljeni posegi, ki so skladni s Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na območju poplav (Pp) so dovoljeni posegi, ki so skladni s Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Morebitne dejavnosti, ki so glede na Prilogo 2 prepovedane se ne načrtuje na poplavnem območju (Pp in Pm).

– v EUP SB 8, so zemljišča namenjena za ureditev suhega zadrževalnika (na območju kmetijskih zemljišč z oznako PNRP K1, na območju gozdov z oznako PNRP G, na območju celinskih voda z oznako PNRP VC in na območju stavbnih zemljišč z oznako PNRP BT) z nasipom – z oznako PNRP VI. Za potrebe varovanja naselij v Občini Moravske Toplice pred stoletnimi poplavnimi vodami je v EUP SB 8 predvidena gradnja objekta za zaščito pred poplavami (Sebeborski suhi zadrževalnik).

V fazi priprave OPPN za območje EUP SB 8 se za mnenje zaprosi tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije.

Na območju kmetijskih zemljišč, je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za suhi zadrževalnik potrebno izvesti meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč. Po pričetku obratovanja zadrževalnika je za območje razlivnih površin potrebno izvajati monitoring z vidika onesnaženosti, fizikalne degradacije tal in pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč. Monitoring je dolžan izvajati upravljalec pregrade in sicer po potrebi (po večjih poplavnih dogodkih, ko je zapolnjenih več kot 50 % projektiranega volumna zadrževalnika), vendar najmanj vsakih 5 let. Vse podatke monitoringa mora upravljalec predstaviti javnosti vsakih 10 let v obliki poročila. Načrt monitoringa je sestavni del gradbenega dovoljenja. Monitoring se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Ob morebitni ugotovitvi poslabšanja stanja kmetijskih zemljišč je upravljalec dolžan zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnje slabšanje stanja.

Kmetijska zemljišča na katera se posega v času gradnje, se po končanih gradbenih delih vrne v prvotno stanje. Pri izvedbi načrtovanih ureditev se preprečita onesnaženje in mešanje horizontov tal. Ves rodoviten del tal se predhodno odstrani, ločeno odlaga in po dokončanju del ponovno uporabi pri ureditvah in rekultivacijah. Investitor je dolžan ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti do kmetijskih zemljišč v času gradnje zadrževalnika, kakor tudi po njej.

V skladu z veljavno zakonodajo so uporabniki kmetijskih zemljišč upravičeni do odškodnine v primeru škodnih dogodkov.

Na območju EUP SB 8 se območje z oznako PNRP BT, do izdelave OPPN v EUP SB 8, ureja z Odlokom o lokacijskem načrtu za območje novega zdravilišča Rimska Čarda (Uradni list RS, št. 117/03). V fazi izdelave OPPN za EUP SB 8 se opredeli načine urejanja.

Do izgradnje zadrževalnika se na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih lahko izvaja primarna raba in posegi iz 57. člena (na K1 in K2), 58. člena (za G) in 59. člena (za VC) tega odloka ter le tisti gradbeni inženirski objekti in ureditve, ki so dovoljeni za posamezno namensko rabo na območju in bodo služili nameravani ureditvi.

– EUP MT 17, so zemljišča namenjena za kmetijsko proizvodnjo z oznako PNRP IK s spremljajočimi dejavnostmi (rastlinjaki s spremljajočimi dejavnostmi). Bioplinarne so prepovedane. Pri EUP MT 17 se upošteva, da je v poplavnem območju (Pm, Pp). Upošteva se faktor zazidanosti 0,8. V EUP MT 17 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

– EUP SB 9, so zemljišča namenjena za okoljsko infrastrukturo, z oznako PNRP O, s spremljajočimi dejavnostmi.

– pEUP MA 8/3 in MA 8/5, so zemljišča namenjena za stanovanjsko gradnjo, z oznako PNRP SS in SSm s spremljajočimi dejavnostmi. Upošteva se faktor zazidanosti 0,4. Na območju pEUP MA 8/3 se upošteva, da se nahaja na območju poplav (Pp, Ps, Pm). Na območju MA 8/5 se upošteva, da se nahaja na območju poplav (Pp in Pm). Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno na pEUP MA 8/3 upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih.

– EUP MA 3 in MA 4 so zemljišča namenjena za gradnjo počitniških hišic z oznako PNRP SP s spremljajočimi dejavnostmi. Počitniški objekti naj bodo manjših dimenzij s posnemanjem kvalitetnih značilnosti območij, in sicer morfologijo naselij, lego objektov na parceli, tipologijo objektov (tloris, strm kap strehe, opečna ali slamnata kritina) in parcelacijo. Obstoječi stanovanjski objekti in dejavnosti se lahko ohranjajo. V OPPN se naj predpiše posebne PIP za obstoječe objekte, do takrat pa veljajo pogoji oblikovanja, lege, višine, ki veljajo za manjša naselja in zaselke – SK v gričevnatem delu občine (36. člen) ter pogoj v EUP MA 3 in MA 4, da so objekti na tem območju energetsko in komunalno samooskrbni. V EUP MA 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).

– EUP MT 23 so zemljišča namenjena za ureditev parkovnih površin z oznako PNRP ZP, v primeru večjih posegov, ki so navedeni kot dopustni v tej EUP ter so navedeni v nadaljevanju, se mora izdelati OPPN in projekt krajinske arhitekture. Pred izvedbo OPPN-ja je možno urediti potke iz naravnih materialov (lubje, prod), postaviti klopi, usmerjevalne table in koše za smeti. Na območju EUP se upošteva, da se nahaja na območju poplav (Pp in Pm).

– EUP SR 4 so zemljišča namenjena za ureditev energetske infrastrukture z oznako PNRP E.

– v EUP in pEUP AD 10, BG 1/1, FI 1, IN 3 – sanacija razpršene gradnje, KA 3, MT 28/1, MT 33, PR 8, SB 2 – sanacija razpršene gradnje, SV 3, VG 5, VG 6 na območju SK so zemljišča, namenjena za ureditev podeželskih naselij s spremljajočimi dejavnostmi ter vinske kleti, zidanice in počitniške hišice (vinske kleti, zidanice in počitniške hišice se ne umešča v EUP AD 10 in pEUP BG 1/1), s spremljajočimi dejavnostmi (turizem, kmečki turizem, vinotoč ipd.). Na območju kmetijskih zemljišč znotraj EUP SB 2 so do sprejetja OPPN možni posegi iz 57. člena tega odloka. V OPPN za EUP SB 2 se predpišejo PIP-i za kmetijska zemljišča po takrat veljavnih predpisih.

V EUP AD 12, FI 13, VG 14 in VG 17 na območju SKv so zemljišča namenjena za ureditev vinskih kleti in počitniških hišic s spremljajočimi dejavnostmi (turizem, kmečki turizem, vinotoč ipd.). Na teh območjih je faktor zazidanosti 0,4.

Na območju EUP AD 10, AD 12 in PR 8 se na območjih poseganja v ekstenzivne sadovnjake uničena drevesa nadomesti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini se naj namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). Ob gradnji novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja in nanje umesti po eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro. Ob gradnji novih objektov naj se na meji EUP s kmetijskim zemljiščem, vzpostavijo mejice. Vanje naj se umesti gnezdilnice za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro. V EUP AD 12 in PR 8 se v največji možni meri ohranja travniške površine. V EUP in pEUP KA 3, MT 28/1, MT 33 in SV 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno prizadeta drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. V EUP in pEUP KA 3, MT 28/1, MT 33 in PR 8 novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). V EUP KA 3 se na nepozidanih površinah predvidene širitve ohranjajo travišča, posamezna drevesa in mejice.

V EUP FI 1, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). Pred izvedbo posegov na območju enote KD (EŠD 22258) je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstevno soglasje ZVKDS.

V EUP SB 2 se pri načrtovanju novih gradenj ohranja mejice, ki so prisotne na območju EUP. Kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V EUP SB 2, VG 5, VG 6, VG 14 in VG 17 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine.

(5) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPNačrt-a tudi na drugih območjih podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet OPN. Na območju kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.

a) Splošno

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je možna po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost. Vrsta objektov, ki se lahko gradi na posamezni PNRP je določena v Prilogi 2: Preglednica z nezahtevni, enostavnimi in začasnimi objekti, ki so dopustni za posamezna območja podrobnejše namenske rabe, če izpolnjujejo pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov iz uredbe, pod pogoji iz odloka ter pogoji iz Priloge 2.

(2) Pri določanju velikosti in višino enostavnih in nezahtevnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh vrst objektov.

(3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov in uporaba materialov na njih mora biti skladna s primarnim ali obstoječim objektom na območju gradnje. Na enostavnih in nezahtevnih objektih so strehe lahko enokapne, ravne ali z manjšim naklonom, če v členih za posamezno EUP ni določeno drugače. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva značilnosti arhitekturne tipologije območja.

(4) Enostavni, nezahtevni in drugi pomožni objekti se lahko gradijo samostojno na zemljiški parceli, če gre za objekte javne rabe, gradbene inženirske objekte, kmetijsko-gozdarske pomožne objekte, lopo, uto, nadstrešek, garaže. Garaže pod pogojem, da leži na sosednji parceli osnovnega objekta ali če je investitor pridobil gradbeno dovoljenje za osnovni objekt. Vinske kleti in zidanice iz nabora nezahtevnih objektov pa na območjih, kjer odlok to dovoljuje. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

(5) Nezahtevni in enostavni objekti lahko imajo samostojne priključke.

(6) Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,0 m od najbolj izpostavljenega dela objekta ali manj če soglaša sosed razen, če v odloku, v posameznih členih za tovrstne objekte, ni določeno drugače. Podzemni pomožni infrastrukturni objekti morajo biti od parcelne meje oddaljeni 0,5 m oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed.

b) Stavbe manjših dimenzij in stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave

(1) Objekte je možno postavljati v okviru predpisanega faktorja zazidanosti. Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta.

(2) Steklenjak za gojenje rastlin, skladišče, savna, fitnes, letna kuhinja, drvarnica, lopa, se prednostno umeščajo v notranjost parcele oziroma za stanovanjski objekt, razen v primerih, če ni drugih prostorskih možnosti ali umestitev objekta izhaja iz sistema zazidave ter se ne nahaja izven gradbene linije, če je le ta izrazita.

(3) Majhna stavba se lahko izvede v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju.

c) Pomožni objekt v javni rabi in objekt za oglaševanje

(1) Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.

(2) Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(3) Objekti na območju urejanja morajo biti enotno in kakovostno oblikovani. V celotni občini morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve. Tipski kontejnerji (razen kakovostno oblikovani) ali plastični kioski so prepovedani.

(4) Objekt za oglaševanje: reklamni stolp, svetlobne vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa veliki pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava. Ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m visoko nad pohodno površino.

(5) Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Priporočena je postavitev na začetku ali na koncu naselja ali drugih javnih površinah.

(6) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju.

č) Ograje in podporni zidovi

(1) Postavitev ograj se ureja skladno z določili, ki veljajo za posamezno EUP.

(2) Sem niso uvrščene protihrupne ograje, ki so del cestnega ali železniškega sveta (Zakon o cestah in Zakon o varnosti v železniškem prometu).

(3) Oporni zid je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid.

(4) Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.

d) Mala komunalna čistilna naprava in greznica

(1) Mala komunalna čistilna naprava je (kot nezahtevni objekt.: zmogljivost od 50 do 200 PE in kot enostavni objekt.: zmogljivost do 50 PE) naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo skladno s skupino standardov SIST EN 12255 in skupino standardov SIST EN 12566 ali z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom oziroma napravami, ki lahko nadomestijo naštete v skladu s predpisi.

(2) Nepretočna greznica je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.

(3) Postavitev čistilnih naprav in greznic iz uredbe je možna pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe.

e) Rezervoar

(1) Rezervoar za vodo ne sme biti vidno izpostavljen. Lociran ne sme biti pred hišo oziroma postavljen na stran glavne ceste razen, če je vkopan.

f) Priključek na objekte GJI in daljinsko ogrevanje

(1) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.

(2) Na prometnih površinah je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 2 v soglasju z upravljavcem objekta.

(3) Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.

(4) Pri postavitvi transformatorskih postaj je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave.

(5) Pri postavitvi baznih postaj se upošteva določila iz 72. člena iz tega odloka.

g) Samostojno parkirišče

(1) Parkirišče se šteje kot samostojen objekt, vključno z dovozi, kamor ne spada izvedba del za ureditev dvorišča in vrta. Pri individualni pozidavi se kot parkirišče šteje tudi dvorišče brez vrta.

h) Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot

(1) Sem ne spada kolesarska pot ali pešpot, ki je del cestnega sveta.

i) Pomol

(1) Grajen pomol, namenjen privezu posameznega plovila ali ribolovu.

(2) Pomol na tekočih in stoječih celinskih vodah, s privezi, kamor ne spada plavajoči pomol – ponton, ki ni objekt.

j) Športno igrišče na prostem

(1) Športno igrišče na prostem je grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun, sem ne spada travnata površina za igre na prostem (ni objekt).

k) Objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost

(1) Objekt za rejo živali je enoetažen objekt, namenjen reji živali. Sem ne spada premični čebelnjak.

(2) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so objekti, namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki niso namenjena prebivanju. Sem ne spada pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, ki ni objekt oziroma ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), negrajena gozdna prometnica, poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža.

(3) Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost so objekti, ki niso namenjeni prebivanju.

(4) Obstoječi čebelnjaki se lahko ohranijo, odstranijo, vzdržujejo in rekonstruirajo.

(5) Za objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, na robu obstoječega stavbnega zemljišče veljajo PIP-i iz EUP, v kateri se nahaja kmetija/vinska klet ... V kolikor gre za ureditev kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP-i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z oznako PNRP A.

l) Pomožni komunalni objekt

(1) Ekološki otoki so postavljeni lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.

(2) Sem ne spada bazen za gašenje požara, pomožni objekt na plinovodu, vročevodu, parovodu in toplovodu.

m) Začasni objekti

(1) Odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, če je tlorisna površina zemljišča največ 50 m² in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta.

(2) Pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m², višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje točke objekta; tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan v skladu s standardom o začasnih objektih DSIST EN 13782, oziroma, dokler ta standard še ni izdan kot evropski, privzeti standard PSIST prEN 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne objekte in zabaviščne parke.

(3) Oder z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina do 30 m², višina najvišje točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov.

(4) Pokriti prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna površina do 500 m² oziroma več, če ima šotor certifikat.

(5) Cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, če so šotor in drugi objekti montažni.

(6) Začasna tribuna za gledalce na prostem, če je njena tlorisna površina največ 1000 m² in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena.

(7) Objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, če bruto površina teh objektov ne presega 15 m² in je višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.

(8) Premični čebelnjak, pod pogojem, da se ne umesti v bližini območij, kjer se zadržuje večje število ljudi (kot so: šole, vrtci, igrišča, hoteli, trgovine, kopališče, gostilna ipd.).

(9) Kiosk oziroma tipski zabojnik.

(10) Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čim bolj koncentrirane.

(11) Začasni objekti namenjeni skladiščenju ne smejo biti postavljeni na cestno stran objekta.

(12) Začasne objekte in naprave, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, jih je dovoljeno postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.

(13) Začasni objekti se umestijo v prostor, pod pogojem, da ima investitor pridobljeno soglasje občine in soglasje lastnika ali upravljavca zemljišča. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen (za čas prireditve, sezonske ponudbe idp.) (razen čebelnjaka). Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.

a) Skupni PIP

(1) Gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad kot so – nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno.

(2) Na območju sakralnih in družbenih objektov, kjer izrazite gradbene linije ni, se novi objekti umeščajo tako, da se prilagodijo funkciji ob upoštevanju vseh predpisanih odmikov ter faktorja zazidanosti.

(3) Nadstreški, terase, garaže za lastne potrebe in vetrolovi ne glede na zahtevnost se lahko gradijo za, ob in pred objektom pod pogojem, da se upošteva prometno varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste. Gradnja nadstreškov, teras, garaž za lastne potrebe in vetrolovov pred objektom je možna izven gradbene linije, vendar z najmanjšim odmikom 3 m od meje cestnega sveta, pod pogojem, da se upošteva prometno varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste.

(4) Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, podporni zidovi ipd. se gradijo v okolici objektov. Objekti, ki nimajo višine, pa se lahko gradijo do meje.

(5) Na objektih so prepovedane strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni, podaljšani, podaljšani, »prirobljeni« čopi oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Na strehah so dovoljeni klasični čopi značilni za pomursko arhitekturno regijo. Frčade ali pultna okna ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni strešini. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Frčade in pultna okna se izvede največ do 1/2 višine strešine in do 2/3 dolžine strešine.

(6) Na celotnem območju občine je prepovedana gradnja dodatkov na pročeljih ali tlorisov stavb (polkrožni, trikotni, okrogli ali večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, izzidki), uporaba prefabriciranih tujerodnih eklektičnih elementov (balustrade, stebri, fasadni venci, okenski okvirji), uporaba ločnih zaključkov oken na fasadah in polkrožnih arkad, razen če gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima takšno izvedbo premoščanja razponov.

(7) Višina stanovanjske etaže je največ 3,0 m. Višina poslovne etaže je največ 4,5 m oziroma se lahko posamezni deli prilagodijo tehnologiji ali namenu.

(8) Odmik od parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta (balkon, streha, izzidek, napušč …)

(9) Vrtne ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto, stožčasto streho s poljubnim naklonom ali drugo obliko strehe. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko strehe. Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, vodovodni stolpi in podobni gradbeni inženirski objekti se oblikovno, višinsko prilagodijo namenu (silosi in antene v skladu s pogoji iz tega odloka), strehe na teh objektih so poljubnih oblik, naklonov in kritino.

b) PIP za obstoječe objekte

(1) Obstoječe dejavnosti, ki niso dopustne v posamezni EUP tega odloka, se lahko ohranja, rekonstruira, vzdržuje in odstrani ter pridobi gradbeno dovoljenje za obstoječi objekt.

(2) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje, če gre za poseg v konstrukcijske elemente ali menjavo strehe, fasade ipd. na objektu. Pri obstoječih objektih ter tudi pri objektih, kjer gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, se lahko ohrani obstoječa višina/etažnost, lega, velikost objekta oziroma faktor zazidanosti, oblika tlorisa, odstopanje od predpisanega naklona dvokapne strehe, smer slemena, strešna kritina, kolenčni zid, odmiki, če so zagotovljene minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva pred požarom in bistveno ne odstopajo od pogojev v odloku in je poseg v soglasju z upravljavci GJI in nosilci urejanja prostora ter če objekt ne predstavlja degradacijo v prostoru. V primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, pri katerem gre za neskladnost izvedene gradnje z določbami tega prostorskega načrta, morajo v projektni dokumentaciji biti za izvedeno gradnjo navedene vse neskladnosti, navedene stopnje odstopanja vključno s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami. Nove dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.

(3) Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija, sprememba namembnosti objektov v obstoječih odmikih v soglasju s sosedom.

(4) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko obnavlja, vzdržuje, rekonstruira in izvede spremembo namembnosti v obstoječih višinskih gabaritih.

(1) Sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi Prikazi območij EUP in GJI, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi, predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v tem odloku.

(2) Oblikovanje gradbenih inženirskih objektov in naprav se prilagodi namenu. Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v odprti krajini na izpostavljenih legah (vodohran, stolpne antene, silosi ipd.) mora biti presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali na druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije.

(3) Infrastrukturni objekti morajo biti od parcelne meje oddaljeni 0,5 m oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed razen, če ni v določilih odloka za posamezni infrastrukturni objekt določeno drugače.

(4) Gradbeni inženirski objekti s pripadajočimi objekti, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe državnega pomena ali lokalnega pomena tvorijo omrežja, ki so grajeni v javno korist.

(1) Gradbene posege v vseh EUP in pEUP se lahko izvaja le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno GJI oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Ta se izvaja v skladu s prikazi in usmeritvami v OPN in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke na kanalizacijo, vodovod in električno omrežje.

(2) Gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev infrastrukture se izvaja pod pogoji in soglasju upravljavca. Vso predvideno GJI se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.

(3) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma , če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(4) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se GJI načrtuje prednostno izven ter ob robu sklenjenih kmetijskih/gozdnih površin in v skupnih koridorjih. Ohranja se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, po izvedeni gradnji pa se kmetijska in gozdna zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Linijske infrastrukturne objekte se umešča vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja ...).

(5) GJI v krajini se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo GJI, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira.

(6) Pri načrtovanju GJI se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da se ne bo poslabšala obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.

(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.

(1) Za vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se reši tudi odvod komunalnih odpadnih vod. Na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic. V EUP in pEUP, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak reši z individualnimi ali skupinskimi greznicami ali manjšimi čistilnimi napravami oziroma pod pogoji upravljavca. Vsebina greznic se odvaža na komunalno čistilno napravo in se ne sme izpuščati v vodotoke, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. Po izgradnji kanalizacije se objekte obvezno priključi na kanalizacijsko omrežje.

(2) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču, oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.

(3) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.

(4) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.

(5) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo pred iztokom biti očiščene do predpisane stopnje.

(6) V gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč, na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje ali kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih jarkov, struge potoka oziroma v primerno kanalizacijo. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih.

(7) Varovalni pas javne kanalizacije je 1,0 m levo in desno od njene osi. Za posege v varovalnem pasu kanalizacije je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca javne kanalizacije. Investitor objekta si mora v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ali drugega upravnega dovoljenja na območju, kjer je zgrajena ali načrtovana kanalizacija, pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca javne kanalizacije o možnostih in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo.

(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. V naseljih, kjer so za to prostorske možnosti in pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke. Ta ne smejo biti vidno izpostavljena, morajo pa biti dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.

(2) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka v skladu s prepisi. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla, prednostno pa na zemljišča izven območij varstva narave. Vsebina se lahko predela tudi v bioplinarnah.

(1) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov. Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije se v čim večji meri načrtuje na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti. Pri umeščanju tras se proučijo najugodnejše in poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upošteva prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnosti s prostorskimi možnostmi in omejitvami. Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje v koridorje ostale elektroenergetske infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se prednost daje kabelski izvedbi.

(2) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.

(3) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje ne ogroža uporabnikov objekta, oziroma se združujejo z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami.

(4) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih EUP in pEUP se uredi javna razsvetljava. Javna razsvetljava se ureja skladno z predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

(5) Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2x40 m za zračne vode oziroma 2x10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV in 220 kV; 2x15 m za zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1 m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20 kV ter za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m okoli ograje razdelilne ali transformatorske postaje. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.

(6) Pri načrtovanju v prostor se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo, energijo biomase ipd. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva. Naprave za izkoriščanje sončne energije se prioritetno namešča na strehe objektov in na utrjena stavbna zemljišča (parkirišča).

(7) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1.000 m² se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri tem se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

– soproizvodnja,

– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

– toplotne črpalke in

– drugi viri alternativne energije, določeni v Energetskem zakonu.

Študija izvedljivosti iz prvega stavka tega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(8) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.

(9) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečkanju cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi ipd.) je dopustna tudi nadzemna izvedba oziroma pod pogoji upravljavca.

(10) Dopustna je začasna postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu.

(1) Vsi objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo teh objektov.

(2) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. Upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave in njihove varnostne pasove.

(3) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega tk omrežja. V primeru premestitve tk naprav je treba obvestiti operaterja. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo tk omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavca tk omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca tk naprav.

(4) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh EUP in pEUP. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežij brezžičnih komunikacij je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. Na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov, se antene in oddajnike ne namešča (razen ob soglasju ZVKDS). V odprti krajini se preveri vizualno izpostavljenost.

(5) Postavitev baznih postaj, vključno s samostoječimi antenskimi stolpi, je dopustna v EUP in pEUP s PNRP IG, IK, O, E, PO, PC, K1, K2 in G. Znotraj stavbnih zemljišč z namensko rabo SS, SP, SK, CD, CU, BT, BC in A je možna postavitev baznih postaj, ob/v/na nestanovanjskih stavbah, če se s tem strinja lokalna skupnost. V vseh EUP in pEUP je postavitev možna ob soglasju pristojnega občinskega organa in ob soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora.

(6) Objektov mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter otroška igrišča. V čim večji meri se jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave ter njihove varnostne pasove.

(7) Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno načrtovati tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev bazne postaje na antenskih stebrih je potrebna prostorska preveritev in utemeljitev tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.

(8) Oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe.

(9) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, ZVKDS in organa pristojnega za gozdove.

(10) V primeru, da je objekt, na katerem je zgrajena bazna postaja, predviden za rušenje, je na ureditvenem območju dopustno zgraditi ali namestiti ustrezno začasno bazno postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani oziroma ohrani, če je usklajena z določili tega odloka.

(1) Objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Odmiki so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste in so skladni z zakonodajo in določili tega odloka. Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih. Navedeni pogoji veljajo tudi za vse prometne površine, ki so v tem odloku opredeljene kot prometne površine.

(2) Pri umeščanju posegov v prostor se mora upoštevati:

– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,

– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,

– načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,

– da, s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.

(3) Odtekanje vode z državne ceste zaradi ureditve predmetnega območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda s parcel, objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa, zato je treba na območju načrta urediti odvodnjo po predpisih. Ureditev odvodnje ne sme povzročiti spremembe oziroma poslabšanja obstoječe odvodnje državne ceste.

(4) Na celotnem območju v varovalnem pasu državne ceste se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in Zakona o varnosti cestnega prometa. Postavljanje drogov z reklamnimi tablami, totemov ter zastavnih drogov v pasu za postavitev prometne signalizacije ter v preglednem trikotniku križišč in cestnih priključkov je na podlagi Zakona o javnih cestah in Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah v naselju prepovedano.

(5) Podrobno je treba navesti in prikazati vsa priključevanja na komunalne naprave, če pri tem trasa kateregakoli komunalnega voda križa državno cesto ali kakorkoli posega v njen varovalni pas, cestni svet, cestno telo ali zračni prostor. Prečkanja morajo biti v tehnični dokumentaciji ustrezno evidentirana in grafično prikazana. Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča. V primeru, da prebitje oziroma prevrtanje cestnega telesa ni izvedljivo, si mora investitor pridobiti ustrezno pisno izjavo pooblaščenega in registriranega izvajalca del. Vsi pokrovi jaškov in naprave komunalnih naprav morajo biti locirani zunaj vozišča državne ceste oziroma zunaj kolesnic državne ceste.

(6) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:

– pri glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah 15 metrov, pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov. V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, višina zračno vodenih komunalnih, elektroenergetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu. Odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe državne uprave za ceste.

(7) Varovalni pas občinskih cest in poti se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni cesti 8 m, pri javni poti 6 m, pri javni poti za kolesarje 3 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah.

(8) Za vsak javni, proizvodni, servisni, turistični in športni objekt oziroma za posamezni del objekta je treba zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM) glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:

Dejavnost	Število PM na enoto
Stanovanjski objekti	1–2 PM na stanovanje
Večstanovanjski objekti	1,5–2 PM na stanovanje (dodatno 10 % za obiskovalce)
Počitniške hiše, vikendi, vinske kleti, zidanice	1 PM
Dom za ostarele	1 PM na 5–8 postelj (dodatno 75 % za obiskovalce), minimum 3 PM
Osnovne šole	1PM/na učilnico + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
Vrtci	2 PM na oddelek + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
Poslovne/dejavnosti/ lokali/pisarne/javni prostori	1 PM na 30 m²–40 m²neto površin ali 1 PM/50 m² etažnih površin (dodatno 20 % za obiskovalce)
Prodajni prostori	1 PM na 30 m²–40 m²koristne prodajne površine ali 1 PM na 60 m² etažnih površin od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce in ne manj kot 2 PM za obiskovalce na zgradbo
Butiki, specializirane trgovine	1 PM na 50 m² koristne prodajne površine od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
Večnamenske dvorane	1 PM na 5 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
Kinematografi, šolske dvorane	1 PM na 5–10 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
Cerkve	1 PM na 20–30 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
Športne dvorane	1 PM na 50 m²površine dvorane
Javna zunanja kopališča	1 PM na 200–300 m² površine območja
Javna pokrita kopališča	1 PM na 5–10 obiskovalcev
Obrt, servisi, kmetijska gospodarstva, proizvodni, industrijski objekti	1 PM na 50–70 m² neto površin ali 1 PM na 3 zaposlene od tega najmanj 20 % PM za obiskovalce
Bencinski servis z osebjem	1 PM/25,00 m² stavbe, ne manj kot 3 PM za obiskovalce
Avtopralnice	3–5 PM na 1 pralno mesto
Avtomobilski servisi	6 PM na 1 popravljalno mesto
Gostinski objekti	1 PM na 30 m² koristne površine ali 1 PM na 10 sedežev od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
Gostišča s prenočišči	1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže + 1 PM za avtobus
Turistične – nastanitvene stavbe	1 PM na 2–6 postelj in 1 PM na 8–12 sedežev v restavraciji od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
Športnega igrišča in naprave	1 PM na 250 m²površin
Za obiskovalce športnih prireditev oziroma gledalci	1 PM na 10–15 prostorov za obiskovalce
Igrišča za tenis	4 PM na igrišče
Kegljišče, bowling	4 PM na stezo
Pokopališča	1 PM na 600 m²površine, ne manj kot 10 PM
Bencinski servis	1 PM na 30 m²–40 m²neto površin prodajnega/poslovnega prostora, 1 PM na 4 sedeže v gostinskem lokalu.

(9) Zagotovljeno mora biti najmanj 1 PM oziroma 5 % vseh PM pri objektu, ki je namenjeno javnosti, za namen parkiranja vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM. Za posamezno drevo mora biti zagotovljena zelena površina (premer odraslega drevesa x 0,8). Okolice trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter parkirišča morajo biti obsajene na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta.

(10) Površine za mirujoči promet (parkirišča) je treba zagotoviti na zemljišču namenjenemu gradnji. Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji) v območju gradnje (trgovskih, gostinskih, storitvenih, družbenih, obrtnih in poslovnih območjih ni mogoče zagotoviti), mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer:

– na zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali

– na najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali

– na javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo.

(11) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. Vrata v ograji se odpirajo v notranjost parcele razen, če so drsna.

(12) Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah, ki so opredeljene kot prometne površine, površine za proizvodnjo in skladiščenje ter na že v skladu z zakonodajo urejenimi površinami, ki so del druge PNRP, ki pa ne smejo imeti negativnih vplivov na okolico. Parkirišča in garažni kompleksi za tovorna vozila so v centralnem, turističnem, rekreacijskem in stanovanjskem delu izrecno prepovedani.

(13) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope, prehode in parkiranje invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir.

(14) Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah, sakralnih objektih, ob trgovskih, turistično/rekreacijskih objektih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave ali upravljavca/lastnika površine.

(1) V občini je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 40/14, 97/14) ter evidentirana v registru kulturne dediščine na območju občine. Vsa območja in objekti kulturne dediščine so razvidni iz javnih evidenc in iz grafične priloge Prikaza stanja prostora na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov. Vse objekte in območja kulturne dediščine se ohranja v celoti. V območjih enot kulturne dediščine in njihovem vplivnem območju so dovoljeni posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in zvišanju njene kakovosti, pri čemer se upošteva varstveni režim skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi OPN in je njegova obvezna priloga ter grafične priloge iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:

– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter dela, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in

– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, elektroenergetska in tk infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

– sestavine in pritikline,

– stavbno pohištvo in notranja oprema,

– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

– če ni možno najti drugih rešitev in

– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.

Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– avtentičnost lokacije,

– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz grafične priloge Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.

(13) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.

(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti ZVKDS treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi ZVKDS.

(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(1) Na območju občine je več območij varstva narave, in sicer: območja naravnih vrednot (hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske …), EPO, območje KP Goričko, NATURA 2000 in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave so razvidna iz javnih evidenc in iz grafične priloge k OPN, Prikaza stanja prostora na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov.

a) Naravne vrednote

(1) Splošne varstvene usmeritve varstva naravnih vrednot:

Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.

Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:

– Na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.

– Na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču.

– Na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje.

– Na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.

– Na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru.

– Na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(2) Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na območju vpliva na naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali uničenja naravne vrednote (6. člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot).

Za potrebe priprave aktov se območje vpliva na naravno vrednoto opredeli glede na nameravani poseg ali dejavnost na podlagi naslednjih izhodišč:

– za hidrološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto območje porečja ali dela porečja, v katerem se naravna vrednota nahaja,

– za podzemno geomorfološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto površje nad podzemno jamo ter, če je naravna vrednota vodna podzemna jama, porečje voda, ki tečejo v podzemno jamo,

– za naravne vrednote drugih zvrsti je območje vpliva na naravno vrednoto območje, v katerem vplivi posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto: za geomorfološke in geološke naravne vrednote je to zlasti njihova stabilnost, za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote je to zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali. Za varovanje evidentiranih naravnih vrednot in na območjih vpliva naravnih vredno ter na območjih predlaganih, pričakovanih naravnih vrednotah se upošteva podrobnejše varstvene usmeritve iz Splošnih naravovarstvenih smernic za urejanje prostora, ZRSVN, maj 2013 in Smernic in mnenj ZRSVN na OPN Moravske toplice, ki so priloga tega odloka.

b) Območja, zavarovana kot krajinski park

(1) Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost, ki se ohranja z ustrezno tradicionalno kmetijsko in gozdarsko rabo prostora. Posegi morajo biti v skladu z ekološkimi in krajinsko-estetskimi značilnostmi prostora. V občini je zavarovan KP Goričko z Uredbo o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03).

c) Ekološko pomembno območje (EPO)

(1) Varstvene usmeritve za EPO se določajo za načrtovanje prostorskih ureditev in rešitev ter urejanja in rabe naravnih dobrin ter za izvajanje posegov in dejavnosti, z namenom, da se ohranja ali dosega ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je EPO opredeljeno.

(2) Na EPO se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je EPO opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.

(3) Na EPO, ki niso tudi Natura 2000, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.

č) Posebno varstveno območje (Natura 2000)

(1) Varstveni cilji območij Natura 2000 so navedeni v Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 3/14 in 21/16) in se podrobneje opredelijo v programu upravljanja Natura območij. Ohranja se celovitost Natura območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških struktur, funkcij in varstvenega potenciala ter povezanost območij Natura 2000.

(2) Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:

– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;

– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;

– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;

– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.

Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:

– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,

– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.

Na Natura 2000 območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.

(3) Usmeritve, ki so bile do uveljavitve Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 3/14 in 21/16) podane za varstvo vsebin strokovnega predloga območij Natura 2000 v obliki usmeritev za varstvo biotske raznovrstnosti, štejejo kot usmeritve za varstvo območij Natura 2000.

(4) Usmeritve na območjih Natura 2000, ki so bila z uveljavitvijo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/13 – Odl. US, 3/14 in 21/16) izvzeta iz omrežja območij Natura 2000, se upoštevajo kot usmeritve in priporočila za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

d) Habitatni tipi

(1) Varstvene usmeritve za varstvo zavarovanih prosto živečih vrst so podane s ciljem ohranjanja ugodnega stanja na podlagi določil 3. točke 23. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in 3. točke 18. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.

(2) Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, se mora ugotoviti prisotnost habitatov vrst na teh območjih in njihovo stanje ohranjenosti.

(3) Posegi in dejavnosti se načrtujejo z namenom ohraniti habitate vrst v ugodnem stanju na način in v obsegu, da se v največji možni meri:

– ohranja ali veča naravna razširjenost habitatov vrst in območij, ki jih posamezni habitat vrste znotraj te razširjenosti pokriva, in

– ohranja specifične strukture habitata in naravne procese ali ustrezno rabo.

(4) Pri posegih v odprtem prostoru na kmetijskih in gozdnih zemljiščih se ohranjajo vrednostni habitatni tipi in habitati vrst v ugodnem stanju. Ohranjajo in načrtujejo se povezovalni koridorji med posameznimi območji. Novi koridorji se načrtujejo po predhodni inventarizaciji in vrednotenju glede na primerjalne vrednosti na širšem območju (Slovenije in Evrope). Preko območij vrednih habitatov se ne načrtuje GJI.

(5) V vseh območjih varstva narave, razen če v posamezni EUP ni drugače določeno, je ob upoštevanju varstvenih pogojev dopustna ureditev turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih poti ter postavitev opazovalnic za naravovarstvene vsebine.

e) Komasacije na območju varstva narave

(1) Za izvedbo agrarnih operacij (komasacije in melioracije) ter krčenje ali odstranjevanje mejic ter skupin drevja na varovanih in zavarovanih območjih narave je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo. Poleg navedenega je v določenih primerih potrebno izvesti tudi presojo vplivov na okolje (PVO) in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Pogoje in kriterije za obveznost izvedbe postopka presoje vplivov na okolje določa Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14 in 57/15), ki za operacije na kmetijskih zemljiščih določa sledeče:

– Priloga 1, točka A.I Projekti za preoblikovanje kmetijskih zemljiških posestev na površini najmanj 20 ha je obvezna PVO.

– Priloga 1, točka A.II Agromelioracije, če gre za rabo neobdelanih zemljišč ali polnaravnih območij za intenzivno kmetijstvo:

– A.II.1 – na površini najmanj 100 ha je obvezna PVO.

– A.II.2 – na površini od 10 do 100 ha je PVO obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje.

(2) Negativni učinki izvajanja agrarnih operacij (komasacij) na varovanih in zavarovanih območjih narave se lahko omilijo in preprečijo z upoštevanjem ustreznih omilitvenih ukrepov oziroma pristopov, ki upoštevajo določila za varovanje, in sicer:

– Na zavarovanih in varovanih območjih narave je dopustno izvajanje komasacij ob upoštevanju sledečega:

– Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati mejice, obvodno zarast in območja, kjer je evidentirana prisotnost varovanih rastlinskih in živalskih vrst (mejice, rastišča rastlin, jarki, potoki, lesna zarast ob vodotokih, terase, omejki ipd.).

– Pri izvajanju komasacij je potrebno v čim večji meri ohranjati vzorce kulturne krajine, mejice oziroma manjše zaplate grmovnih in drevesnih vrst med kmetijskimi površinami in ob vodotokih.

– V vplivnem območju travniških površin naj se ne načrtuje novih izsuševalnih jarkov oziroma melioracij, ker se z njimi spreminja hidrološke režime in ekološke razmere travniških površin.

– Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati namembnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje fonda ekstenzivnih travniških površin. Z redno, ekstenzivno košnjo naj se ohranja ali povečuje sedanji obseg ekstenzivnih travniških površin.

– Pred pričetkom izvajanja komasacij na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo narave.

– Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. V čim večji meri se ohranjajo in vzpostavljajo prvotni habitati (npr. ekstenzivni negnojeni travniki, mokrotni travniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice, obrežna vegetacija). V primeru uničenja se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu. Ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo se tudi živice, posamezna drevesa in gozdni otoki. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi.

– Na območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izvedenih agrarnih operacij že zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, naj se načrtuje omilitvene ukrepe, s katerimi se obnovijo ogroženi habitatni tipi in habitati vrst.

f) Splošni omilitveni ukrepi za varovanje narave

(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določili teh predpisov.

(2) Za načrtovanje posegov v prostor na območjih ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varstvo narave.

(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, EPO in Natura 2000 ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za posege na teh območjih se pridobi naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.

(4) Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. Tako se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi.

(5) Pri načrtovanju gradenj in ureditev je potrebno v največji možni meri ohranjati obstoječe vzpostavljene mejice, ki so prisotne v prostoru, travišča in površine visokodebelnih sadovnjakov.

(6) Morebitne protipoplavne ukrepe naj se načrtuje in izvaja na sonaraven način. Za protipoplavne ukrepe v območju ohranjanja narave naj se pridobi naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.

(7) V primeru rekonstrukcije in gradnje novih cest naj se na območju evidentiranih črnih točk povozov dvoživk vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma drugi ukrepi za preprečevanje povozov dvoživk.

(8) Objektov v območjih varstva narave naj se ne osvetljuje. Kolikor je osvetljevanje nujno, zaradi varnosti, naj bo osvetlitev v skladu z zakonodajo.

(9) V kmetijski kulturni krajini se spodbujata ekstenzivna raba travišč in ekološko kmetovanje, v čim večji meri se ohranjajo in urejajo visokodebelni sadovnjaki, gozdni robovi in drevesni otoki ter posamična drevesa, mejice in obvodna zarast.

(10) Ohranja naj se naravna morfologija strug in obvodnih prostorov ter naravna dinamika vodnega režima. Urejanje vodotokov se izvaja sonaravno. Ohranja se obvodna vegetacija, ob morebitnih posekih pa se le-ta nadomesti z avtohtonimi vrstami.

(11) V največji možni meri je potrebno na območju celotne občine ohranjati travniške površine.

(12) Na vseh EUP, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske vrste ptic.

(13) Pri gradnjah novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja in nanje umesti po eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro.

(14) Novi načrtovani objekti znotraj območja KP Goričko, naj praviloma imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).

(15) Čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo naj se prilagodi biološkem ciklu kvalifikacijskih vrst.

(16) Ureditve turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih poti ter postavitev opazovalnic za naravovarstvene vsebine, ki so dovoljene v vseh namenskih rabah v območjih varstva narave, naj se prednostno umešča na obstoječe degradirane površine in izven prednostnih habitatnih tipov, da se ohranja obstoječa vegetacija in hidrološki režim.

(17) Čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države, zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij, naj se v območjih ohranjanja narave izvaja izven gnezditvenega obdobja ptic (ne med 1. marcem in 30. julijem) in obdobja drstitve in razmnoževanja vodnih organizmov (rib, školjk, piškurjev itd.). Vsako leto (lahko tudi redkeje) se izmenjujoče očisti le ena brežina. Pri izvedbi del se omeji nevarnost in izvedejo ukrepi za preprečevanje povzročitve kaljenja vode.

(18) Na zavarovanih in varovanih območjih narave je dopustno izvajanje komasacij ob upoštevanju sledečega:

– Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati mejice, obvodno zarast in območja, kjer je evidentirana prisotnost varovanih rastlinskih in živalskih vrst (mejice, rastišča rastlin, jarki, potoki, lesna zarast ob vodotokih, terase, omejki ipd.).

– Pri izvajanju komasacij je potrebno v čim večji meri ohranjati vzorce kulturne krajine, mejice oziroma manjše zaplate grmovnih in drevesnih vrst med kmetijskimi površinami in ob vodotokih.

– V vplivnem območju travniških površin naj se ne načrtuje novih izsuševalnih jarkov oziroma melioracij, ker se z njimi spreminja hidrološke režime in ekološke razmere travniških površin.

– Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati namembnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje fonda ekstenzivnih travniških površin. Z redno, ekstenzivno košnjo naj se ohranja ali povečuje sedanji obseg ekstenzivnih travniških površin.

– Pred pričetkom izvajanja komasacij na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo narave.

(19) Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. V čim večji meri se ohranjajo in vzpostavljajo prvotni habitati (npr. ekstenzivni negnojeni travniki, mokrotni travniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice, obrežna vegetacija). V primeru uničenja se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu. Ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo se tudi živice, posamezna drevesa in gozdni otoki. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi.

(20) Na območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izvedenih agrarnih operacij že zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, naj se načrtuje omilitvene ukrepe, s katerimi se obnovijo ogroženi habitatni tipi in habitati vrst.

(21) Vsi posegi v prostor, ki spreminjajo dejansko rabo zemljišč (organizacija gradbišča, gradnja, organizacija prireditev, izvajanje dejavnosti ipd.) so na varovanih območjih dovoljeni samo v primeru, če so skladni z opredeljeno namensko rabo prostora.

(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi.

(2) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.

(3) Spodbuja se izboljšanje toplotne izolacije stavb ter doseganje standarda energetsko varčne stavbe, kar se potrdi z energetsko izkaznico.

(4) V novozgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah se mora praviloma zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe. To ne velja za:

– 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe,

– 1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe,

– 1252 rezervoarje,

– 11 stanovanjske stavbe, ki se uporabljajo manj kot štiri mesece v letu.

(5) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m² in pri rekonstrukciji stavb, kjer uporabna tlorisna površina presega 1000 m² in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. S pitno vodo se ravna racionalno. V objektih se uporabljajo sistemi za varčno ravnanje s pitno vodo.

(1) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz občinskih predpisov.

(2) V vseh EUP se pri vseh posegih upošteva določilo občinskega predpisa o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občine.

(3) Pri gradnji novih objektov, tako stanovanjskih kot tudi nestanovanjskih, se v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, v največji možni meri, vključijo najnovejše tehnološke rešitve za racionalno rabo pitne vode (npr. zapiranje krogotokov v industriji, prečiščevanje sanitarne vode za ponovno rabo, prečiščevanje kapnice za uporabo v gospodinjstvih, varčne pipe in splakovalniki …).

(4) Pri posegih na vodovarstvena območja je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja. Za gradnjo na vodovarstvenih območjih virov pitne vode je potrebno pridobiti pogoje in soglasje, ki ga izda pristojni organ.

(5) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju občine.

(6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in smotrno rabo pitne vode.

(7) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo naslednje usmeritve:

– kmetovanje na območjih vodovarstvenih pasov se izvaja v skladu s predpisi,

– na območjih vodovarstvenih pasov se spodbuja ekološko kmetovanje, zatravljanje in pogozdovanje površin,

– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,

– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi v skladu z veljavnimi predpisi,

– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine,

– vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.

(8) Vse vodne vire se varuje pred onesnaženjem in vzdržuje za oskrbo v izrednih razmerah. Na območju vodnih virov se vrši nadzor nad dejavnostmi v prostoru, nadzoruje se uporabo gnojil, strupov in insekticidov. Posege na vodovarstvenih območjih se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenem območju se lahko intenzivira dejavnosti samo ob doslednem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.

(9) Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov je dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti s takšnimi tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje kakovosti in količine podzemnih voda.

(10) Poselitev je dopustno načrtovati tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(11) Na vododeficitarna območja je dopustno umeščati le dejavnosti, ki v delovnem procesu ne potrebujejo velikih količin vode ali pa je umestitev dejavnosti z večjo porabo vode na to območje upravičena iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov.

(12) Odtoke meteornih vod z vodotesno utrjenih površin, kjer prihaja do manipulacije z ogljikovodiki in na teh površinah obstaja potencial za onesnaženje padavinske vode je treba opremiti z ustreznimi lovilci olj, ki se namestijo pred iztokom.

(13) Z namenom zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem vodnih virov se zagotovi ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih, ki so dovoljene v skladu s področnimi predpisi, je treba zagotoviti, da se:

– ne bodo dodatno obremenjevala okolja in poslabšala stanja kmetijskih zemljišč,

– ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih,

– ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture, kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice ipd.,

– uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah.

(2) V EUP kjer so izvedene hidromelioracije se pomožne infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov.

(3) Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti. Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo OPN ali na način, kot dopušča zakonodaja.

(4) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij narave. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Vzpodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke.

(5) Preprečuje naj se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinija, žlezasta nedotika in kanadska rozga. S tem namenom naj se v vseh EUP po ureditvi (tudi gradbenih inženirskih objektov, komunalnega in energetskega omrežja) predvidi takojšnja sanacija prizadetih površin. V vseh EUP naj se pri sanaciji, zasaditvah in ozelenitvah uporablja lokalno avtohtone vrste vegetacije.

(6) V čim večji meri se ohranja strnjene komplekse kmetijskih zemljišč, kar je bistveno z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev.

(7) Dovoljeni posegi na kmetijska zemljišča se lahko izvedejo samo v primeru, da se morebitno poškodovane površine kmetijskih zemljišč, takoj po končani gradnji sanira oziroma rekultivira. Med urejanjem območja je obvezno zagotoviti neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč. Odstranitev rodovitnega dela tal na območju urejanja se izvede na način, da se ta sloj tal ne meša z ostalimi sloji. Ta sloj se prednostno uporabi za urejanje okolice ali pa v sodelovanju s strokovno službo za druge kmetijske namene.

(8) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor (komasacije, melioracije ipd). Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo, ponovno vzpostavljajo, na novo vzpostavljajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa.

(9) Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih zemljišč dopustna gradnja vodnih zadrževalnikov, toda samo v primeru pridobitve soglasij pristojnih nosilcev urejanja prostora in je taka ureditev dopustna upoštevajoč druge omejitve v prostoru.

(1) Gozdove v občini se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove (v nadaljevanju: ZGS). Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov. Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem nosi odgovornost za nastalo škodo v primeru porušitve drevja investitor. V gozdovih se ohranja vse obstoječe gozdne prometnice.

(3) Pri gospodarjenju z gozdovi in posamičnim gozdnim drevjem izven naselij, ki so del osnovne kmetijske rabe se upošteva te pogoje:

– prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč po pašnikih, poljih in travnikih ter zarast ob vodnih bregovih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. majem in 1. avgustom.

– ohranjajo se suha drevesa in drevesna dupla povsod tam, kjer se s puščanjem oslabelih dreves ne poveča možnost širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstoja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako se ohranja vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.

– ohranja se gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je treba počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavlja naravno pestrost.

– skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je treba takoj oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.

(4) Usmeritve za gospodarjenje z gozdnim drevjem ob potokih:

– z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali prebiralno ter zagotavljati naravno pestrost, kjer je mogoče se pušča sušice za duplarje;

– ohranja se gozdove ob potokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo, na temperaturni režim vode, uravnavajo tok podtalnice in varujejo sosednja zemljišča pred poplavami;

– ohranja se gozdove in pasove ob potokih, ker omogočajo povezave (biokoridorje) med različnimi biotopi;

– v ozkih ostankih gozda ob vodotokih moramo gospodariti posamično prebiralno in težiti k čim večjemu deležu starega drevja;

– pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov;

– posek dreves in čiščenja obvodne vegetacije v času gnezdenja ptic (marec–september) je prepovedano;

– v obvodnih pasovih ni dovoljeno graditi stavb ali stalnih objektov.

(5) Usmeritve za gospodarjenje z omejki:

– ohranja se obstoječo rastlinsko strukturo, zastornost in osončenost;

– z drevjem in grmovjem gospodarimo panjevsko in prebiralno;

– zagotavlja se ustrezne rastiščne pogoje in se jih ne spreminja (ne odstranjujemo zemlje, odkrivamo korenin, zasipavamo debla ali korenin, spreminjamo višine talne vode);

– sečnjo izvajamo v primernem letnem času, izven sezone gnezdenja ptic;

– skrbi se za ohranjanje plodonosnih drevesnih in grmovnih vrst ter ustreznega števila sušic in drevesnih dupel;

– ohranja se omejke, ker omogočajo povezave (biokoridorji) med posameznimi ostanki gozda v agrarni krajini.

(6) Usmeritve za gospodarjenje s posamičnim drevjem:

– zagotavljanje ustrezne rastiščne pogoje, ki jih ne smemo spreminjati (ne smemo odstranjevati zemlje, odkrivati korenin, zasipavati debla ali korenine, spreminjati višino talne vode);

– v bližini rastišča se ne gradi stalnih objektov;

– drevesa se ne obsekuje, vej se ne lomi ali poškoduje debla ali korenine.

(7) Usmeritve za nego gozdnega roba:

– oblikovanje gozdnega roba, ki so bili v preteklosti uničeni;

– z nego in sečnjo skrbeti za vertikalno in horizontalno strukturo gozdnih robov.

(8) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(9) Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in rekreativna dejavnost.

(10) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje, pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje funkciji skladno rabo gozda.

(11) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha.

(12) Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna le na zemljiščih, ki so v OPN opredeljena kot stavbna zemljišča ter objektov, ki jih dovoljuje ta odlok na gozdnih zemljiščih z oznako PNRP G. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.

(13) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.

(14) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.

(15) Za krčitev gozda večjih površin (najmanj 5 ha) se preveri ali je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, nad 30 ha pa presoja vplivov obveza.

(16) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. Prednostna območja, za nadomestna zemljišča za izgubo najboljših kmetijskih zemljišč so zemljišča v zaraščanju.

(17) Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice, ter priključke teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.

(18) Zagotoviti ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami (ograje, zaokroževanje njivskih površin in preurejanje vinogradov marsikje prekinejo dolgoletne poti, ki so lastnikom omogočale dostop do gozda).

(19) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.

(1) V občini je vodotok 1. reda Ledava ter vodotok Curek, ki prečkata državno mejo. Vsi ostali vodotoki Martjanski potok, Ratkovski potok, Bukovniški potok ter ostali manjši potoki so vodotoki. 2. reda. Kot vodna zemljišča so na območju občine opredeljene poleg potokov tudi posamični ribniki, opuščene gramoznice ter predvidene akumulacije.

(2) Priobalna zemljišča pri vodah 1. reda so od meje vodnega zemljišča, znotraj naselij oddaljena 15 m, izven naselij pa 40 m ter pri vodah 1. reda, ki je kot takšno opredeljeno zaradi prečkanja državne meje, je priobalno zemljišče 5 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodah 2. reda znaša zunanja meja priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča.

(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali bi onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(4) Izven poselitvenih območij so dopustni posegi vodnogospodarskih ureditev za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.

(5) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

(6) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.

(7) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, pod pogojem, da:

– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

– se s tem ne poslabšuje stanja voda,

– je omogočeno izvajanje javnih služb,

– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,

– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(8) Pri načrtovanju v območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati obstoječo in načrtovano rabo voda ter varstvena območja po predpisih o vodah.

(9) Kanaliziranje oziroma prekrivanje vodotokov ni dopustno. Vse morebitne ureditve v območju vodotokov morajo biti izvedene s sonaravno v skladu z zahtevami hidrotehnične stroke, z uporabo čim več naravnih materialov in sodobnih tehnologij. Tehnični togi ukrepi so dopustni samo v primeru, da ni drugih tehničnih rešitev.

(10) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, je potrebno tako načrtovati potek trase, da le-ta ne posega na priobalno zemljišče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

(11) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

Ob urejanju večjih gospodarskih oziroma proizvodnih con je treba izvesti ukrepe proti škodljivemu delovanju padavinskih voda, ki obsegajo zlasti ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, čim manjša površina asfaltnih in tlakovanih površin ipd.) ter ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.

(12) Pri gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer se bo odvijal proizvodni proces, je potrebno hrambo naftnih derivatov, kemikalij in ostalih nevarnih snovi urediti tako, da bosta voda in okolje ustrezno zavarovana pred onesnaženjem.

(13) Odvajanje in izpust fekalne ali druge kanalizacije z onesnaženo odpadno vodo v vodotoke in ostale naravne vode, brez predhodnega čiščenja, ni dopusten.

(14) Za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ.

(1) Na območju občine je pridobivalni prostor (gramoznica Ivanci), za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje proda in peska, ki je v OPN prikazana kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora. Gramoznica bo po opustitvi izkoriščanja kot vodna površina, namenjena za rekreacijske in turistične namene.

(2) Na območju osrednjega dela občine je v Rudarski knjigi vodeni bivši raziskovalni prostor »Murska depresija«, kot območje raziskovalnega prostora za geotermično energijo ter na severnem in južnem delu občine, kot območji raziskovalnega prostora za ogljikovodike – nafta in zemeljski plin.

Območja pridobivalnih prostorov so razvidna iz tega OPN, območja raziskovalnih prostorov pa iz javnih evidenc.

(1) Pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva predpise, ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred poplavami, erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost.

(3) Pri urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.

(4) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara.

(5) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(6) Pri načrtovanju posegov na območju poplav je treba upoštevati omejitve in omilitvene ukrepe, ki jih podajajo elaborati:

– Hidrološko-hidravlična študija Lipnice in Martjanskega potoka za potrebe OPN Občine Moravske Toplice, št. proj. 1275/2010, 1276/2010, 1287/2010, Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o., november 2010, dopolnitev februar 2013;

– Izdelava hidrološko-hidravlične študije z novelacijo poplavnih kart za Martjanski potok z vključeno akumulacijo Sebeborci, št. proj. 107/2014, T-PRING d.o.o., februar 2014;

– Hidrološko-hidravlična študija Lipnice in Martjanskega potoka za potrebe OPN Občine Moravske Toplice, novelacija poplavnih kart zaradi izgradnje akumulacije Sebeborci, št. proj. 110/2014, T-PRING d.o.o., april 2014, dopolnitev maj 2017.

Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.

(7) Poplavna območja:

– Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.

– Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

– Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

– Ne glede na določbe druge in tretje alinee so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(8) Za posege, ki so dopustni na vodnih in priobalnih zemljiščih in za posege, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodi režim ali stanje voda, med ostalim tudi za posege na varstvena (vodovarstvena, območja kopalnih vod, varstvena območja površinskih voda ipd.) in ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva) se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki odloči tudi o tem ali je za poseg/objekt ne glede na zahtevnost, potrebno geološko geomehansko poročilo, ki ga izda pristojni organ za vode.

(9) Pri načrtovanju ureditev je treba v čim večji meri ohraniti obstoječe retenzijske (razlivne) površine in je treba vse ureditve načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

(10) Na vseh evidentiranih območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih občine se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode.

(11) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov, erozij je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem njegove materialne dobrine.

(12) V občini so plazljiva in erozijska območja, kjer se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor za slednje načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih in zahtevnejših zaščitnih ukrepov. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.

(13) Na erozijskem območju je prepovedano:

– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

– ogoljevanje površin,

– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

– zasipavanje izvirov,

– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

– odvzemanje naplavin z dna ali brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,

– vlačenje lesa.

(14) Na plazljivem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano:

– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje.

(15) Na gričevnatem delu občine se na plazljivih in erozijskih območjih ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Pri posegih na teh območjih in v njihovi bližini, ki so bila že sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni dokumentaciji preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več je možna ob predhodnih geoloških raziskavah, na podlagi katerih se določi način temeljenja ter izvede stabilnostne analize pobočja. Uredi se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod.

(16) Na območju obstoječih objektov merske mreže za monitoring podzemnih voda se izvajajo posegi na način, da:

– ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiu od objekta merske mreže,

– ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda,

– se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače,

– bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje,

– je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.

(17) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti in projektnim pospeškom tal.

Na območju občine ni območij, objektov ali naprav za potrebe obrambe, zato posebni pogoji za obrambo niso določeni.

(1) Gradnje objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj.

(2) Obstoječi objekti oziroma naprave, ki povzročajo prekomerne emisije v okolje, ne smejo obratovati, dokler jih upravljavci ne sanirajo.

(3) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve le v primeru, da se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe. Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, vodnjak, kapnica, cisterna, za katere občina zagotovi začasni nadzor nad kakovostjo pitne vode.

(4) Vsi objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Odpadki se ločeno zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) po vrsti in/ali izvoru. Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja ljudi. Občina na območju poselitve zagotovi ustrezno število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.

(5) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

(6) Objekte z varovanimi prostori je dovoljeno umeščati le v primerno oddaljenost virov elektromagnetnega sevanja.

(7) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom.

(8) Pri načrtovanju ureditev in razvoju infrastrukture je potrebno razvijati in graditi omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti), ki se navezujejo na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge.

(9) Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter razvija na območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.

(10) Pri vzdrževanju prenavljanju in modernizaciji lokalnih cest in javnih poti ter ostalega cestnega omrežja, se izvedejo tudi ukrepi za umirjanje prometa. Ustrezno se obnovi lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij z večjim turističnim pomenom oziroma s turističnim pomenom in za dostop do manjših naselij oziroma lokacij.

(11) Občina mora v sklopu načrtovanja ureditev in razvoja infrastrukture izvesti aktivnosti ozaveščanja javnosti o vplivih prometa in uvajanje alternativnih vrst goriv (hibridna, električna vozila), povečanja uporabe javnega prevoza, spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.

(12) Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig bivalnih kakovosti ter za zagotovitev turistične prepoznavnosti občine.

(13) Spodbuja se tudi razvoj turističnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih, med katerimi so najpomembnejši KP Goričko, naravni vodotoki, visokodebelni sadovnjaki in druga naravovarstveno vredna območja (Natura 2000, EPO, naravne vrednote, kvalifikacijski habitatni tipi ipd.). Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru.

(14) Javne zelene površine v naseljih se povezujejo v sistem z ekološko, socialno in morfološko funkcijo. Vse ureditve se navezujejo na zaledje zelenega sistema, kjer se nahajajo tako območja za rekreacijo kot tudi pridelovalne in gozdne površine. Posebno pozornost se namenja ohranjanju območij z večjo stopnjo naravne ohranjenosti oziroma ekološkega pomena brez opredeljene druge namembnosti.

(1) Na območju občine se zagotovi zadostno količino kvalitetne pitne vode za večino prebivalstva občine.

(2) Na območju občine je potrebno zagotoviti varovanje tal ter ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano.

(1) Pri vseh posegih v prostor, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. Proizvodne dejavnosti, ki se bodo umeščale in so lahko pomemben vir onesnaženja zraka zaradi izpustov v zrak morajo imeti zagotovljene najboljše dostopne tehnologije za zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak. Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka.

(2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve predpisanega energetskega standarda na področju toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in zmanjšujejo negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, ogrevanje okolice, druge emisije).

(1) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja (gospodarske cone …) in večja stanovanjska območja urejeno povezavo z javnim potniškim prometom. Pri umeščanju vira potencialnih vonjav (kompostarne, bioplinarne ipd.) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za širitev takšnih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se umesti na primerno oddaljenost od, navedenih območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.

(4) Na vseh območjih proizvodnih dejavnosti (IP, IG in IK) za objekte z dejavnostmi, za katere ni obvezna presoja vplivov na okolje, niti ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, bi pa dejavnost lahko imela vpliv na okolje zaradi izpustov v zrak je potrebno izdelati Strokovno oceno vplivov na kakovost zraka z vsebinami skladnimi s predpisi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

(5) Spodbujajo se naslednji ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka v občini:

– energetska oskrba stavb z uporabo obnovljivih virov energije,

– zamenjava obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi, ki uporabljajo obnovljive vire energije,

– zmanjšanje toplotnih izgub stavb z energetsko sanacijo,

– uporaba čistejših kuriv (plin), daljinsko ogrevanje, izvedba in uporaba skupnih kotlovnic itd.,

– ozaveščanje javnosti o vplivih prometa in uvajanje alternativnih vrst goriv (hibridna, električna vozila),

– povečanje javnega prevoza, spodbujanje kolesarjenja, pešačenja,

– umeščanje večjih kmetijskih proizvodnih objektov v čim večjem odmiku od območij za bivanje,

– uvajanje, ohranjanje zelenih koridorjev v okolici območij za bivanje.

(1) Hrup v okolju ne sme presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa glede na stopnjo varstva pred hrupom (v nadaljevanju: SVHP) za določeno območje glede na PNRP, določeno po EUP, kot jih določa predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) SVHP so določene glede na namensko rabo prostora, pri čemer meje območij stopenj varstva pred hrupom sovpadajo z mejami med območji PNRP, in sicer velja:

a. območje II. stopnje varstva pred hrupom:

1. Območja BT v EUP: BG 13, BG 16, BG 17, MT 27, MT 32, PO 2, SB 14 in SE 17.

2. Območja SS v EUP: MT 4, MT 3, BG 1, MA 8/4 MT 9.

b. območje III. stopnje varstva pred hrupom (S, C, B, Z, A),

c. območje IV. stopnje varstva pred hrupom (I, P, E, O, K, G, V).

(3) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, se predvidijo ustrezni aktivni ukrepi za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. Izvedba pasivnih ukrepov je dovoljena samo na stavbah z varovanimi prostori, če je hrup posledica obstoječih infrastrukturnih objektov, kjer aktivna zaščita ni mogoča. Vsi objekti z varovanimi prostori, ki so umeščeni v območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, se ščitijo po kriterijih za območje III. stopnje varstva pred hrupom.

(4) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.

(5) Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred izvedbo pasivnih ukrepov pri stavbah z varovanimi prostori.

(6) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Upravljavec vira hrupa je zadolžen tudi za sanacijo, če prekomerno obremenjuje okolje.

(7) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest se gradnje objektov načrtujejo z aktivno zaščito pred hrupom (protihrupne ograje), če to ni mogoče pa s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade). V primeru prekomerne obremenitve s hrupom v bližini cest, kjer izvedba aktivnih protihrupnih ukrepov ni mogoča, gradnja novih objektov ni dovoljena. Za dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih ukrepov je treba pridobiti celovite strokovne rešitve. Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, morajo upravljavci teh virov hrupa zagotoviti izvedbo protihrupnih ukrepov za preprečevanje čezmerne obremenitve okolja s hrupom ali zmanjšanje emisije hrupa npr. z zmanjšanjem hitrosti vozil.

(8) Za javne prireditve, javne shode, kjer se uporabljajo zvočne naprave na prostem, je treba pridobiti dovoljenje občine za povečano obremenitev okolja s hrupom za čas trajanja prireditve, na osnovi izdelane strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom.

(1) V občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko in visoko frekvenčne vire EMS, kjer se glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem:

– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).

– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.

– V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

(2) V varovane koridorje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja segajo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in vrste (tipa) daljnovoda, in sicer za:

– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV:

– ipsilon: 46 m na vsako stran osi

– sod: 42 m na vsako stran osi

– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 220 kV:

– jelka: 24 m na vsako stran osi

– sod: 18 m na vsako stran osi

– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV:

– jelka: 14 m na vsako stran osi

– portal: 14 m na vsako stran osi

– sod: 11 m na vsako stran osi

– donau: 14 m na vsako stran osi

Zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV: 15 m.

(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno.

(2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 108/09) se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave.

(3) Poraba električne energije za javno razsvetljavo na območju občine ne sme presegati 44,5 kWh na prebivalca. Ko je ta vrednost presežena, so potrebni ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije. S stališča varovanja zdravja ljudi umetna osvetlitev na oknih bivalnih prostorov ne sme presegati mejnih vrednosti, ki jih določa resorna zakonodaja.

Javna razsvetljava mora biti izvedena v skladu z veljavno področno zakonodajo, upošteva naj zakonsko določene mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Za razsvetljavo cest in javnih površin se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo.

(4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:

Okoljsko območje	Osvetljenost od sončnega zahoda do 24. ure	Osvetljenost od 24. ure do sončnega vzhoda
območje, ki je s predpisom določeno kot naravna vrednota	2 lx	0 lx 1 lx (samo za osvetljenost zaradi razsvetljave javne površine)
naselje, ki ni mesto	5 lx	1 lx
mesto	10 lx	2 lx
območja visoke nočne dejavnosti v mestih z več kot 20 000 prebivalci*	25 lx	5 lx

* Območje visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj polovico časa od sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti javnega preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost …). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3 000 m², se ne obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti.

(5) Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni smeri.

(6) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

(7) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

(8) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je treba načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.

(9) Umetna javna osvetlitev na oknih varovanih prostorov ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti. Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno dosledno upoštevati predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

(10) Glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(1) Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.

(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni.

(3) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah projektiranja brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje in ustrezno število parkirnih mest.

(4) Novi posegi v prostor za javne namene ali na javnih površinah in prenove javnih objektov ali javnih površin morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.

(1) Območje občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko območja občine pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih v prostor, ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje Ministrstva za promet. Med ovire za zračni promet štejejo:

– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,

– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m,

– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje ministrstva, pristojnega za promet (direktorata za civilno letalstvo), objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi ipd.). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.

(2) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je zagotoviti tudi potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.

(3) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni.

(4) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine in obratno.

(5) Na vseh objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela.

(1) Varstvo zraka:

– povprečni letni dnevni promet (v nadaljevanju: PLDP) na pomembnih prometnicah v občini, spremljanje letno v času izvajanja OPN,

– število zavezancev za prve meritve emisij v zrak – spremljanje letno v času izvajanja OPN,

– delež objektov, ki za ogrevanje izkoriščajo obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: OVE) – vsakih 5 let po sprejemu OPN.

(2) Varstvo pred hrupom:

– PLDP na pomembnih prometnicah v občini – spremljanje letno v času izvajanja OPN,

– število konfliktnih območij glede na SVHP – spremljanje letno v času izvajanja OPN.

(3) Varstvo površinskih in podzemnih vod:

– število in delež prebivalcev priključenih na kanalizacijo – spremljanje letno v času izvajanja OPN,

– dolžina kanalizacijskega sistema (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN),

– število prebivalcev priključenih na kanalizacijo z ustrezno čistilno napravo (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN),

– količina odvedene in prečiščene vode (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN),

– kakovost površinskih voda (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz rezultatov državnega monitoringa),

– morfološko stanje površinskih voda (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz rezultatov državnega monitoringa),

– kakovost podzemnih voda (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz rezultatov državnega monitoringa).

(4) Poplave:

– površina pozidanih stavbnih zemljišč v poplavnih območjih na območju občine – spremljanje 1x na 3 leta v času izvajanja OPN.

(5) Spremljanje stanja ohranjenosti narave (monitoring ohranjenosti narave) obsega:

– spremljanje stanja na področju varstva naravnih vrednot (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz javno dostopnih evidenc),

– prisotnost, velikost populacij in ugodno stanje zavarovanih vrst (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz javno dostopnih evidenc),

– prisotnost, obseg in ugodno stanje prednostnih habitatnih tipih (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz javno dostopnih evidenc),

– površina in delež ekstenzivnih sadovnjakov (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz javno dostopnih evidenc).

(6) Raba naravnih virov:

– površina in delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami – 1x v 3 letih v času izvedbe OPN,

– poraba pitne vode na prebivalca (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN),

– število priključkov na javno vodovodno omrežje (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN),

– količina izrabljene geotermalne vode (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN).

(7) Kulturna dediščina:

– število in lastnosti enot kulturne dediščine,

– ogroženost enot kulturne dediščine.

(8) Varovanje zdravja ljudi:

– delež prebivalcev, ki se oskrbuje s pitno vodo iz lastnih zajetij,

– delež vodnih virov, kjer je uveljavljen varstveni režim (VVO),

– delež prebivalstva, ki nima urejenega nadzora nad kakovostjo pitne vode,

– delež površin za šport in rekreacijo,

– dolžina kolesarskih poti,

– dolžina državnih cest skozi naselja,

– dolžina cest, kjer je uveljavljeno umirjanje prometa,

– spremljanje pritožb prebivalstva zaradi vplivov iz okolja,

– obveščanje javnosti o stanju okolja in poročanje javnosti o izvedenih ukrepih.

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:

1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in Srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 43/04);

2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 71/98, 20/01, 92/03, 48/04, 97/10, 34/11).

3. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za namakanje kmetijskih zemljišč (sadovnjakov) v Fokovcih (Uradne objave občine Murska Sobota, št. 8/91).

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega akta, se končajo po določilih prostorskih aktov, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

(1) Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti tekstualnega in grafičnega dela se uporablja tekstualni del.

(2) Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na občini, področni upravni enoti in Ministrstvu, pristojnem za prostor.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 67/2017 z dne 29. 11. 2017

3181. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice, stran 9343.