Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) je Občinski svet Občine Žalec na 21. redni seji dne 23. novembra 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PO 3/2
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje PO 3/2 (v nadaljevanju OPPN).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 784/16.
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje narave (naravne vrednote), varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Predmet OPPN je izgradnja sedmih stanovanjskih stavb s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, so:
– umestitev sedmih stanovanjskih objektov,
– prometna ureditev območja, dovozi, dostopi,
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo.
(1) Območje OPPN se nahaja jugovzhodno od zaselka Zgornja Ponikva. S treh strani (severne, južne in zahodne) je obdano z gozdom, na vzhodni strani se stika z obstoječim pozidanim stanovanjskim območjem. Območje je dostopno po lokalni cesti LC 490402 (Ponikva–Žalec). Območje je v naravi nepozidan travnik, nagnjen proti jugu in zahodu. Znotraj obravnavanega območja ležijo vrtače.
(2) Območje OPPN obsega parcele in dele parcel št.: 381/4 (cesta), 381/6, 381/7, 381/8, 381/9, 381/10, 381/11, 381/12, 381/13, 381/14, 381/15, 384/2-del, 384/3-del, 1683/16-del, 1683/17, 1684/2-del, 1684/6-del, 1684/7-del in 1698/1-del (cesta), vse k.o. Ponikva. Velikost območja je 1.16 ha.
(posegi zunaj območja OPPN)
Zaradi izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja urejanja. Posegi zunaj območja OPPN:
– vodovod in TK priključek preko parcel št. 1698/1 (cesta) in 1683/7,
– KKS vodi, priključek preko parcel št. 1698/1 (cesta) in 1683/16,
– elektroenergetsko omrežje preko parcel št. 582, 587/4, 393, 392, 385/1, 386/1, 1683/7 in 1698/1 (lokalna cesta), vse parcele k.o. Ponikva.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje OPPN se prometno navezuje na obstoječo lokalno cesto LC 490402 preko obstoječega cestnega priključka.
Z OPPN je predvidena stanovanjska namembnost.
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnja enostanovanjskih stavb – prostostoječih hiš (novogradnja, dozidave),
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– gradnje objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometne ureditve,
– urejanje zunanjih in zelenih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (garaža, drvarnica, nadstrešek, zimski vrt, ograje, škarpe in podporni zidovi skladno z določili 31. člena odloka, pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve).
Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določi umestitev objektov, prometnih in zelenih površin. Urbanistična zasnova območja izhaja obstoječe parcelacije, prostorskih danosti ter omejitev. Umestitev objektov se prilagaja obstoječemu terenu.
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1) Umestitev objektov je določena s tlorisnimi in višinskimi gabariti. Stanovanjske stavbe so predvidene v dveh gabaritnih tipih.
(2) Tlorisni gabariti predvidenih stavb so:
– 10,00 m x 14,00 m (stavbe 1, 2, 3, 4, 5 in 6).
– 6,00 m x 10,00 m (stavba 7)
(3) Etažnost stavb je določena s številom etaž nad terenom. Stavbe obsegajo klet (K) + pritličje (P) + izkoriščeno podstrešje (IP) ali pritličje (P) + izkoriščeno podstrešje (IP).
(4) Za vsako stavbo so v grafičnem delu OPPN podane okvirne absolutne kote pritličij oziroma kleti.
(1) Tlorisna zasnova objektov je podolgovata pravokotna oblika. Fasade morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so v svetlih toplih barvnih tonih ali lesene. Prepovedane so žive in kričeče barve.
(2) Streha je dvokapnica z naklonom 35°–45°. Strešine morajo biti v istem naklonu, možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe. Šotoraste strehe niso dopustne. Barva strešne kritine osnovne strehe: opečnato rdeča.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: nadstrešnica ali garaža za dva avtomobila, lopa, bazen, drvarnica, zimski vrt, škarpa in podporni zid, objekte gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske). Na vsaki zemljiški parceli za gradnjo je dopustno postaviti samo dve vrsti nezahtevnih in enostavnih stavb.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je samo ena etaža. Strehe pomožnih objektov so praviloma enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) se lahko uredijo, če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj primerna.
(3) Škarpe, podporni zidovi in ograje smejo z vsemi svojimi tehnični elementi segati do sosednje parcelne meje ob pridobljenem soglasju lastnika sosednje parcele.
(ureditev zunanjih in zelenih površin)
Pogoji za urejanje okolice objekta so:
– stanovanjske stavbe znotraj območje OPPN se navezujejo na predvideno cesto, ki se dimenzionira za nosilnost intervencijskega vozila,
– dovozne površine okrog predvidenih stavb se utrdijo in se namenijo parkiranju za dve osebni vozili in manipulacijo,
– zunanje površine okrog predvidenih stavb se ohranijo zelene in se mestoma zasadijo z nižjimi drevesnimi in grmovnimi vrstami,
– medsosedska ograja je lahko lesena, sajena (živa meja) ali žična in je višine maksimalno 1,5 m. Ob uvozu mora biti pomaknjena 1 m v notranjost parcele. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Polna ograja ni dovoljena,
– celotno območje OPPN leži znotraj Krajinskega parka Ponikovski kras – v primeru, da se ob gradnji objektov na zemljišču naleti na vrtače ali druge kraške značilnosti, se nanje ne posega. Upoštevajo se podrobnejši pogoji iz 31. člena tega odloka.
IV. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– vse ceste so opredeljene kot javne površine v upravljanju Občine Žalec,
– vsa gospodarska javna infrastruktura bo po pridobitvi uporabnega dovoljenja predana v last in upravljanje Občini Žalec,
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(1) Dostop in dovoz do območja OPPN je predviden preko predvidenega cestnega omrežja, ki se na jugozahodu naveže na obstoječo lokalno cesto LC 490402.
(2) Predvidena je izgradnja dveh novih javnih cest znotraj obravnavanega območja, in sicer ceste A in ceste B. Predvidena je rekonstrukcija cestnega priključka lokalne ceste LC 490402 in predvidene ceste A.
(3) Cesta A poteka po parcelah št. 1698/1, 1684/6, 384/2, 384/3, 1684/7, 1683/16, 1684/2, vse k.o. Ponikva. V križišču z lokalno cesto znaša širina ceste 5.50 m, do prvega odcepa za stanovanjske stavbe pa 4.00 m, vključno z morebitno asfaltno muldo. Obojestranske bankine so predvidene v širini 0.50 m. Ureditev križišča lokalne ceste LC 490402 in ceste A je usklajena s Pravilnikom o projektiranju cest in Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09, 109/10).
(4) V območju križišča je predviden koridor za razširitev vozišča obstoječe lokalne ceste z obstoječe širine 4,00 m na 6,00 m ter za obojestranski bankini širine 0,75 m. Razširitev lokalne ceste ni pogoj za gradnjo predvidenih stavb znotraj obravnavanega območja, predviden je le zadosten koridor za potrebno širitev ceste v prihodnosti.
(5) Cesta B se na jugu enote razdeli v dva kraka. Zahodni krak napaja predvidene stavbe 1, 2 in 3, vzhodni krak pa stavbe 4, 5, 6 in 7. Širina ceste je 3.50 m, vključno z morebitno asfaltno muldo. Obojestranske bankine so širine 0.5 m. Na severovzhodni strani je predviden dostop do kmetijskih zemljišč, ki služi tudi kot obračališče in izogibališče za uporabnike predvidene ceste B in vozila gospodarskih javnih služb.
(6) Celotno novozgrajeno cestno omrežje se po izgradnji vključi v omrežje občinskih cest. Vsa zemljišča, potrebna za gradnjo in rekonstrukcijo cest, morajo biti predhodno ustrezno parcelirana in prenesena v last Občine Žalec.
(7) Predvidena javna dovozna cesta A ima urejeno disperzijsko odvodnjavanje. Predvidena kraka ceste B imata urejeno odvodnjavanje s pomočjo muld in meteorne kanalizacije. Na odsekih cest, kjer je vzdolžni nagib večji kot 7 %, se predvidi kontrolirano odvodnjavanje meteornih vod z asfaltnimi muldami, meteorno kanalizacijo in ponikovalnicami. Odpadne padavinske vode z utrjenih površin cest, streh in parkirišč so odvodnjavane tako, da ne pritekajo na občinsko cesto ali na njej zastajajo, kar se mora upoštevati v kasnejši projektni dokumentaciji in predvideti ustrezno odvodnjavanje asfaltnih ali drugače utrjenih površin z ustreznimi skloni, robniki in meteorno kanalizacijo.
(8) Vse prometne površine se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. Za izvajanje del v območju lokalnih cest se pridobi soglasje upravljalca.
(9) Pogoji za projektiranje:
– pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati, da skladno s četrtim odstavkom 5. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) v cestnem svetu javne ceste ni dovoljeno postavljati ograje, zasaditi žive meje ipd., izven cestnega sveta na območju površin, potrebnih za preglednost ceste pa višina rasti žive meje, ograje ne sme presegati višine 0.75 m, skladno s 70. členom Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10).
– v projektni dokumentaciji je potrebno prikazati pregledni trikotnik na cestnem priključku, skladno z 18. členom Pravilnika o projektiranju cest in Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste. Zavijalne radije cestnega priključka je potrebno dimenzionirati na merodajno vozilo.
– v projektni dokumentaciji je potrebno prikazati detajle križanj predvidenih podzemnih komunalnih vodov v trasah predvidenih občinskih cest, pri čemer je potrebno kotirati višinske kote in dopustne medsebojne odmike ter pridobiti soglasje k projektnim rešitvam s strani pristojnih upravljalcev komunalnih vodov in naprav.
– pri načrtovanju cestnega omrežja (vključno s križišči) na obravnavanem območju, ki bo namenjen javnemu prometu, se upošteva Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10).
(10) Drugi pogoji:
– investitor in izvajalci del morajo zagotoviti izvajanje del tako, da ne bo ogrožena varnost prometa na občinskih cestah v času gradnje cestnih priključkov in rekonstrukcije obstoječih delov cest.
– za varnost prometa na z gradnjo tangirani občinski cesti in za zavarovanje delovišča v skladu s predpisi o varstvu pri delu je odgovoren investitor. Investitor mora zaradi izvajanja del upoštevati Zakon o cestah in Zakon o pravilnih cestnega prometa.
– zaradi oviranja prometa na občinski cesti si mora investitor oziroma izvajalec del za delno zaporo ceste v smislu 101. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) ter 48. in 49. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 6/00) pridobiti odločbo Občine Žalec, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del.
– prometno signalizacijo zaradi del lahko postavi le izvajalec rednega vzdrževanja ceste skladno s 101. členom Zakona o cestah na stroške investitorja oziroma izvajalca del, na podlagi predloženega elaborata.
– investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del ob upoštevanju pogojev in je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na občinski cesti ali bi bila povzročena uporabnikom ceste.
– pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih stavb na območju OPPN je potrebno izvesti prenos zemljišča, na katerem bodo izvedene dovozne ceste, na Občino Žalec.
Parkiranje se zagotovi v sklopu zemljiških parcel, predvidenih za gradnjo, najmanj 2 parkirni mesti na stanovanjsko stavbo.
(1) Na območju OPPN javno vodovodno omrežje ni zgrajeno. Zahodno od območja, vzdolž lokalne ceste, poteka obstoječe vodovodno omrežje v izvedbi PE DN 110 mm, ki se oskrbuje z vodo iz vodohrama Studence, ki se nahaja na 457 m n.m.v. Na parceli št. 1683/7 k.o. Ponikva je predvideno priključno mesto predvidenih vodov na obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Za napajanje predvidenih stavb je predvidena izvedba sekundarnega vodovodnega omrežja. Trasa poteka od obstoječega vodovoda vzdolž predvidene dovozne ceste A in B do posameznih stavb. Trasa je v obliki zanke, zaključene v križišču cest A in B, na njej pa bosta nameščena dva nadzemna hidranta. V primeru premajhnega tlaka v javnem vodovodu za gornje ležeče objekte si morajo investitorji posameznih objektov vgraditi za vodomernim mestom napravo za zagotavljanje zadostnega tlaka.
(3) Za sekundarno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PZI projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost.
(4) Raztezanje vode zaradi gretja v bojlerju se zaradi nepovratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo v sistem javnega vodovoda, kar se mora upoštevati pri projektiranju interne vodovodne instalacije.
(5) Razvodno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
(6) Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m. Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov se upošteva vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, predvsem podzakonski akt, ki ureja oskrbo z vodo. Upošteva se veljavni pravilnik glede tehnične izvedbe in uporabe vodovodnih naprav.
(1) Na obravnavanem območju ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, ki bi se zaključevalo s čistilno napravo.
(2) Fekalne vode iz objektov se odvajajo v individualne male komunalne čistilne naprave (MKČN) na posameznih parcelah, namenjenih gradnji (vsaka stavba posebej), dimenzionirane glede na predvidene obremenitve skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08).
(3) Meteorne vode s streh in utrjenih površin se zbirajo in odvajajo v ponikovalnice na posameznih parcelah, namenjenih gradnji.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Energija za napajanje predvidenih objektov je na nizkonapetostnih zbiralnicah TP Zgornja Ponikva. Pred priključitvijo objektov je potrebno zamenjati obstoječi transformator iz 100 kVA na 250 kVA.
(2) Trasa predvidenih NN elektro energetskih vodov za napajanje predvidenih stavb poteka od TP Zgornja Ponikva proti vzhodu do lokalne ceste in po zahodni strani lokalne ceste do križišča s cesto A. Trasa poteka po parcelah št. 582, 587/4, 393, 392, 385/1, 386/1, 1683/7 in 1698/1 (lokalna cesta), k.o. Ponikva.
(3) Trasa znotraj območja poteka po javnih cestah A in B do dveh prostostoječih razdelilnih omaric (R1 in R2). Do teh omaric se direktno od TP Zgornja Ponikva povleče kabel E-AY2Y 4x150 mm2. V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenih dovoljenj je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti soglasje za priključitev in soglasja k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) Od razdelilnih omaric so predvideni NN podzemni vodi do posameznih priključno merilnih omaric za vsako stavbo posebej, katere so locirane na stalno dostopnem mestu ob uvozih na parcele (SBp1 do SBp8). V vsaki omarici R1 in R2 so predvidene rezerve za morebitno dodatno priključitev večjega uporabnika. Omrežje bo dimenzionirano tudi za morebitno priključitev hišnih foto-voltaičnih elektrarn. Vsi kabli, položeni direktno v zemljo (razen, če so položeni pod povozne površine), se položijo v cevi in obbetonirajo.
(5) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(6) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenih dovoljenj si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti soglasja za priključitev in soglasja k projektu v skladu z veljavno zakonodajo. Izdelana je strokovna podlaga – Idejna zasnova »Energetska in telekomunikacijska infrastruktura za OPPN Ponikva PO 3/2«, izdelal Jernej Žibert s.p., št. načrta 05/17/E, maj 2017, ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
(7) Priključevanje objektov se podrobneje obdela v PGD in PZI dokumentaciji.
Javna razsvetljava se izvede ob cesti A in B. Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) TK telekomunikacijski vodi
– Obstoječi telekomunikacijski vod (TK) poteka izven območja OPPN, zahodno vzdolž lokalne ceste LC 490402. Na parceli št. 1683/7 k.o. Ponikva je predvideno priključno mesto predvidenih vodov na obstoječe omrežje. Od priključnega mesta poteka predviden vod preko lokalne ceste (parcela št. 1698/1 k.o. Ponikva) do predvidenih javnih cest A in B.
– Znotraj območja je po javnih cestah A in B predvidena izvedba novega telekomunikacijskega voda (TK) in dveh glavnih priključnih omaric (SBTK1 in SBTK2). Od priključnih omaric do posameznih objektov so predvideni ustrezni kabli za priklop novih objektov. Celotna trasa se izvede v cevi ustreznega premera in zaključkom v ustreznih revizijskih jaških.
– Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja, katerega je potrebno glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve ter si pridobiti soglasje Telekom Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
– V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d.
– Za trase novih telekomunikacijskih vodov, kateri bodo omogočali tudi sprejem, televizijskih programov v klasični in HO kakovosti, dostopa do interneta, klasične in IP telefonije tudi izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko-komunikacijsko- tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor ...), naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HO cevmi premera 50 mm.
(2) KKS kabelsko komunikacijski vodi
– Obstoječi kabelsko komunikacijski vod (KKS) poteka izven območja OPPN, zahodno vzdolž lokalne ceste LC 490402. Na parceli 1698/1 k.o. Ponikva preide na vzhodno stran ceste in se nadaljuje proti jugu.
– Na parceli št. 1698/1 k.o. Ponikva (cesta) je obstoječa priključna omarica za napajanje predvidenih stavb. Predvideni vod KKS poteka izven območja po parcelah št. 1683/16 in 1698/1 (lokalna cesta) k.o. Ponikva ter znotraj območja po predvidenih javnih cestah A in B.
– V križišču med predvidenima javnima cestama A in B se vod razdeli na dva dela, posebej za stavbe 1, 2 in 3 ter posebej za stavbe 4, 5, 6 in 7. Celotna trasa se izvede v cevi ustreznega premera in zaključkom v ustreznih revizijskih jaških. Za potrebe obratovanja ojačevalnih mest je predvideno napajalno merilno mesto s priključkom na energetsko omrežje (SBkks).
– Ob posamezni stavbi je predvidena priključna omarica.
– Investitor pri gradbenih posegih znotraj meje podrobnega načrta ni dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti Telemach d.o.o.
– Na območju obstoječe kabelske trase KKS je potrebno za morebitne gradbene posege (izgradnja dovodov komunalne infrastrukture) upoštevati projektne pogoje, ki so usklajeni z ostalimi komunalnimi upravljavci.
– Priključitev načrtovanih stavb na obstoječe KKS omrežje je možno na tehnično določeni točki, ki jo definira Telemach d.o.o. oziroma je projektno opredeljena v IDZ in PZI (PGD) na osnovi optimalno zasnovanih projektnih rešitev. Vstopna točka bo določena v projektnih rešitvah (v zbirni situaciji komunalnih vodov).
– Priključitev kabelske kanalizacije do ožjega območja gradbenih posegov je izvedljiva z umestitvijo cevi ustreznega premera (fi 110 mm) z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških KK KKS, na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajenih omaricah ustreznih dimenzij. Notranje inštalacije v objektih morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča (zaključek inštalacijskih PVC cevi v vsaki poslovni ali stanovanjski enoti v omarici na fasadi).
– Dovodna cevna kabelska kanalizacija KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera fi 50 mm. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC fi 80 cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti).
– Za potrebe obratovanja ojačevalnih mest KKS je potrebno predvideti samostojno elektro merilno mesto (1x25 A). Postavitev merilnega mesta mora biti projektno določena kot neodvisna od drugih porabnikov.
– Možnost izvedbe cevne kabelske kanalizacije do objektov je ob drugih TK vodih z ločenimi revizijskimi jaški. Postavitve ojačevalnih in distribucijskih točk so projektno določene in so del posebnega projekta KKS.
– Umestitev cevi in revizijskih jaškov je tehnično izvedljiva v času izvajanja gradbenih del za komunalno ureditev prostora. Dopuščena mora biti možnost sodelovanja izvedbe povezav cevne kabelske kanalizacije tako, da je le-ta integralno povezana z obstoječim omrežjem.
– Priključevanje objektov se podrobneje obdela v PGD in PZI dokumentaciji.
Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Predviden vir ogrevanja bo na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja toplote, sončni kolektorji, toplotna črpalka in drugi viri ogrevanja skladno s sprejetimi odloki Občine Žalec, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
Območje OPPN se ne nahaja na območju varovanj kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu in plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka: ureditev dovoznih poti na gradbišče in zadostno močenje prevoznih poti ter odkritih površin ob sušnih dnevih z namenom zmanjšanja prašenja.
(2) Za potrebe po toplotni energiji naj se uporabljajo obnovljivi ter ekološko nesporni viri energije.
Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo malih čistilnih naprav.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Pri gradnji se humus odstrani in pravilno deponira. Viške zemljine se uporabi pri urejanju zelenic.
Območje OPPN sodi v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(1) Za vsak objekt se zagotovi zbirno mesto za odpadke. Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(1) Celotno območje OPPN leži znotraj naravne vrednote – Ponikovski kras (ID 6003). Območje je zavarovano z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 77/98) in ima status krajinskega parka. Za vse posege na zavarovanem območju narave je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo.
(2) Upošteva se:
– gradnja objektov in ureditev njihove okolice ter gradnja infrastrukture se načrtuje in izvede v obsegu in na način, da se v čim večji meri ohranja naravne morfološke značilnosti površja ter sledi naravnemu reliefu. V celotnem naravnem obsegu in stanju se ohranja tri vrtače, zato se na delu tega območja ne načrtuje gradnje objektov.
– z namenom ohranjanja vrtač se ne načrtuje gradnja na vrtačastem delu zemljišča s parc. št. 381/14 k.o. Ponikva. Območje se opredeli kot zelene površine, z rabo kot je npr.: travnik, vrt, zelenica, otroško igrišče z igrali, pri čemer se ohranja naravna oblika vrtače.
– gradnjo objektov v območju vrtač na zemljišču s parc. št. 381/10 in 381/3, obe k.o. Ponikva se prestavi izven vrtač oziroma v taki oddaljenosti od vrtač, da se vplivi gradnje objektov in ureditve njihove okolice ne bodo odrazili na spremembi morfologije vrtač.
– z namenom varovanja osnovnih reliefnih značilnosti območja, to je vrtač, se izvede sanacija vrtačastega terena: z zemljišča s parc. št. 381/4, k.o. Ponikva je potrebno odstraniti ves material (gradbeni material, zemljina, s katerim je v celoti zasuta vrtača in zravnan teren ter ponovno vzpostavitvi naravno morfologijo terena, to je vrtača). Sanacija vrtače se izvede sočasno z gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture.
– z dela zgornjega roba vrtače na zemljišču s parc. št. 381/8 k.o. Ponikva je potrebno odstraniti ves nasuti gradbeni in drug material ter ga odpeljati na za ta namen ustrezno deponijo.
– gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku vsaj za eno drevesno višino odraslega drevesa, ki posamič ali v skupinah rastejo na severnem robu obravnavanega območja. V gozdni rob naj se ne posega.
– obsežne izravnave terena in gradnja visokih opornih zidov se ne izvaja. Robove in nasutja, ki nastanejo med gradnjo objektov in ureditvijo okolice ter gradnjo dovozne ceste je treba sanirati in prilagoditi naravnim reliefnim značilnostim terena. Le-ta se izvede v obliki zatravljenih brežin, izjemoma s položnimi, kaskadnimi suhozidi, ki se maksimalno ozelenijo z avtohtonimi vrstami grmovnic in popenjavk. Umetnih ostrih ovir (škarpe, oporni zidovi) naj se ne ustvarja v prostoru.
– dostopna cesta do posameznih objektov se načrtuje izven območij vrtač ter uredi na način, da se v čim večji meri ohranjajo geomorfološke in vegetacijske lastnosti območja. Novo izdelane cestne brežine se zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi vrstami nizke grmovne vegetacije.
– vsi komunalni podzemni vodi in infrastrukturni objekti se morajo v celoti izogniti vrtačam.
– gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na za to urejenem odlagališču oziroma odvečne zemlje se ne razgrinja po okoliških travnikih in gozdu ali zasipava naravno ohranjene depresije, vrtače in kamnita zemljišča.
– ograje zemljišč naj bodo izvedene na način, da bo prostoživečim živalim omogočen prehod območja (žive meje). Območja se ne ograjuje s kovinsko, mrežno ali drugačno za območje netipično ograjo.
– razgaljene površine se po končanih zemeljskih delih čim prej zatravi in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Ureditev okolice objektov naj se izvede z zasaditvijo avtohtonega listopadnega drevja in sadnim drevjem ter grmovnicami. Zasaditev naj ima čim bolj naraven izgled in ne linijske parkovne zasaditve.
(1) V vzhodnem delu OPPN se predvidi dostop do obstoječih gozdnih površin. Dostop je prikazan v grafičnih prilogah.
(2) Zaradi bližine gozdnega drevja se upošteva ustrezen odmik objektov in funkcionalnih ureditev od gozdnega roba za eno sestojno višino odraslega gozdnega drevja. V kolikor okolico objekta poraščajo gozdovi, ki trenutno ne dosegajo te višine (mlajše razvojne faze, degradirane površine), se le-ta določi na podlagi ohranjenih odraslih sestojev na podobnih rastiščih, skladno s predpisi o gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtih območij za leta od 2011 do 2020. V območju OPPN je na podlagi Lidar posnetkov ugotovljena sestojna višina tudi okrog 30 metrov, pri čemer je potrebno upoštevati, da so posamezna drevesa v vrtačah.
(3) Priporoča se, da investitor pred gradnjo z lastnikom (lastniki) sosednjih parcel v tem pasu sklene pisni dogovor o ukrepanju v primeru ogrožanja objekta in njegovih funkcionalnih površin (obveščanje, izvedba ukrepov), o morebitni odškodninski odgovornosti v primeru škodnega pojava (nenadzorovano podrtje robnega drevja ali padec dela krošnje) na objektu ali njegovih funkcionalnih površinah, o kritju stroškov zaradi usmerjenega podiranja robnega drevja (podiranje z varovanjem objekta, predhodnim navezovanjem dreves) ter o morebitni odškodnini zaradi predčasnega poseka gozdnega drevja (pred ekonomsko zrelostjo). Dogovor naj bo sestavni del projektne dokumentacije, z njim pa je potrebno seznaniti Zavod za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Žalec.
(4) Priporoča se, da se v območje med gozdom in objekti umeščajo predvsem ureditve vrtov in zelenih površin z enostavnimi objekti (vrtne ute, igrala).
(5) Gradnja na gozdnem robu ali v gozdu ni dovoljena. Na gozdni rob ali v gozd ni dovoljeno odlagati odpadkov, vključno z biološkimi odpadki. Morebitne ograje med gozdnimi površinami in funkcionalnimi površinami morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale slabljenja gozdnega drevja. Pritrjevanje ograje na stoječe gozdno drevje ni dovoljeno. Izvede se odmik ograje od koreničnikov gozdnega drevja za vsaj ¼ premera krošnje odraslega gozdnega drevja, najmanj pa za tri metre (možnost prehoda s kmetijsko mehanizacijo).
(6) Komunalno infrastrukturo je po možnosti potrebno umestiti na negozdne površine. V primeru iztokov meteornih vod na sosednje gozdne površine je potrebno iztoke zavarovati pred erozijo (oblaganje s kamnitimi zložbami).
(7) K projektni dokumentaciji za objekte, ki so v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega drevja oddaljeni od gozdnega roba, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje službe, pristojne za gozdarstvo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
(1) Območje OPPN ni poplavno.
(2) Odvajanje padavinskih vod se uredi skladno z zakonodajo, ki ureja področje voda, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin z zadrževanjem skladno z določili tega odloka.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (vir: ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in interne prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega in hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(3) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela zasnova požarne varnosti.
(erozivna in plazovita ogroženost)
(1) Izdelano je bilo Geološko geotehnično mnenje, izdelal Geoekspert, Podjetje za uporabno geotehniko, Igor Resanovič, s.p. 72/17. Iz poročila izhaja, da je meteorne vode iz objekta in okolice možno ponikovati, pri čemer naj se upošteva koeficient prepustnosti k=1×10-5 m/s.
(2) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom je potrebno upoštevati ta elaborat, ga v nadaljnjih fazah projektiranja dopolniti s podrobnejšimi geomehanskimi raziskavami in v skladu s tem prilagoditi način gradnje.
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo in zaščito.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo v več etapah v sklopu izgradnje za vsakega posameznega investitorja. Vsaka faza mora biti zaključena celota. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posamezne stanovanjske objekte mora biti zgrajena vsa potrebna komunalna infrastruktura (cesta vključno z zemljišči, na katerih leži, vodovod) ter predana v last in upravljanje Občini Žalec.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– vse ceste so opredeljene kot javne površine v upravljanju Občine Žalec,
– vsa gospodarska javna infrastruktura bo po pridobitvi uporabnega dovoljenja predana v last in upravljanje Občini Žalec,
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(merila in pogoji za parcelacijo)
Zemljiška parcela namenjena gradnji obsega obstoječo in predvideno parcelno stanje.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– spremembe tlorisnih gabaritov objekta do ± 20 %, ob upoštevanju opredeljenih odmikov od javne gospodarske infrastrukture in zemljiških parcelnih mej in zmanjšanje tlorisnih gabaritov.
– dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
– dovoljena so odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel in načrtovano komunalno infrastrukturo. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje tem parcelam, vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Žalec. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Žalec in UE Žalec.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-0001/2017
Žalec, dne 23. novembra 2017
Janko Kos l.r.
