Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 4. člena Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09) in 54. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17) je Nadzorni odbor Občine Žiri na 5. seji dne 9. 11. 2017 sprejel
Nadzornega odbora Občine Žiri
S tem poslovnikom se ureja organizacija in določa način dela nadzornega odbora ter status članov odbora kot organa občine.
Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen in vezan na ustavo ter republiško in lokalno (občinsko) zakonodajo. Na slednji temelji tudi razmerje do drugih občinskih organov, to je občinskega sveta in župana.
Delo nadzornega odbora je javno in v skladu s tem poslovnikom. Po predhodni presoji nadzorni odbor lahko javnost izključi.
Nadzorni odbor dela na sejah, katere se sklicujejo med 10. januarjem in 15. julijem ter 10. septembrom in 20. decembrom; zaradi nujnih primerov pa tudi na izrednih sejah izven tega časa. Zaključni račun za leto mora biti pregledan do 1. aprila naslednjega leta.
Ni mogoče razrešiti nadzornega odbora ali njegovega člana zaradi mnenja, podanega v času opravljanja funkcije člana nadzornega odbora ter pri delu in odločanju nadzornega odbora.
Sedež nadzornega odbora je v Žireh, Loška cesta 1.
Nadzorni odbor ima svoj žig, kateri ima na sredini grb Občine Žiri, nad grbom krožni napis »OBČINA ŽIRI« in pod grbom napis »NADZORNI ODBOR«.
Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ga izmed članov izvoli nadzorni odbor.
II. IMENOVANJE IN SESTAVA NADZORNEGA ODBORA
Nadzorni odbor ima 3 člane: predsednika in 2 člana.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet za dobo 4 let izmed občanov z omejitvijo, da to ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Delo nadzornega odbora ureja poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
Člane nadzornega odbora razrešuje občinski svet na predlog nadzornega odbora. Razlogi za razrešitev so:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana nadzornega odbora,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana nadzornega odbora,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana nadzornega odbora.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico odstopiti.
Člani nadzornega odbora imajo pravico do enake sejnine kot je določena s pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.
III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
IV. POSTOPEK NADZORA IN NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA
1. Postopek
Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo javne finance v občini. Stranka v postopku je uporabnik sredstev občinskih financ (nadzorovana stranka).
Postopke nadzora si nadzorni odbor določi z letnim programom nadzora tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki (občinskih) proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti.
Nadzor opravijo člani nadzornega odbora, pooblaščeni na osnovi sklepa o izvedbi nadzora.
Sklep mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
Nadzorni odbor od nadzorovane stranke sme in mora:
– zahtevati potrebna obvestila in poročila,
– zahtevati poslovno dokumentacijo,
– opraviti pregled poslovne dokumentacije.
Nadzorovana stranka mora v predpisanem času dostaviti nadzornemu odboru kopije zahtevanih dokumentov oziroma, če se nadzorni odbor tako odloči, tudi omogočiti nemoten pregled dokumentacije in sredstev v prostorih stranke, sodelovati v postopku nadzora, odgovarjati na ugotovitve in dajati pojasnila.
Nadzor se opravi s pregledovanjem poslovne dokumentacije, poročil, obvestil in sredstev do take mere, da se ugotovijo zadostna dejstva, ki so potrebna za namen konkretnega nadzora.
Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.
O poteku nadzora se piše zapisnik, ki je kasneje osnova za izdelavo predloga poročila.
V skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine vsebuje osnutek poročila naslednje sestavine:
1. naslov,
2. kratek povzetek,
3. osnovne podatke o nadzoru
– ime nadzornega odbora,
– ime organa, v katerem se opravlja nadzor,
– kaj se nadzoruje,
– datum nadzora,
4. uvod,
5. ugotovitveni del o razkritih napakah oziroma nepravilnostih pri nadzoru z navedbo predpisov, ki so bili kršeni.
O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke in druge merodajne listine ter zapisnik, predlog poročila, ter ugovor in dokončno poročilo.
Predlog poročila obravnava in sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani stranki.
Stranka lahko v roku 15 dni od dneva prejema predloga poročila pri nadzornem odboru vloži pisni ugovor, o katerem le-ta odloči.
Če je ugovor zavrnjen, sprejme nadzorni odbor dokončno poročilo. Če pa je ugovoru ugodeno delno ali v celoti, nadzorni odbor o razveljavljenem delu ponovi postopek nadzora.
Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge.
Če se nadzor nanaša na finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (računovodskih izkazov), nadzorni odbor v poročilu o predmetu nadzora lahko poda mnenje, ki je lahko pozitivno brez pridržkov, pozitivno s pridržkom ali negativno. Mnenje s pridržkom in negativno mnenje morata biti obrazložena.
Poročilo lahko vsebuje tudi priporočilo za smotrnejšo porabo proračunskih sredstev v bodoče.
Nadzorni odbor v teku postopka opozori nadzorovano stranko, da opravi morebitna proti pravna dejanja in ravnanja.
Če nadzirana stranka opozorila ne upošteva, se to navede v poročilu.
Predsednik nadzornega odbora predloži dokončno poročilo nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. V primeru suma kaznivega dejanja ali prekrška pa vloži tudi predlog za pregon pristojnim organom.
Nadzorni odbor je dolžan pri svojem delu varovati tajne podatke nadzorovane stranke.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Strokovno pomoč pri delu nadzornega odbora zagotavlja občinska uprava s svojimi ali zunanjimi strokovnjaki.
2. Način dela
Nadzorni odbor dela in odloča na sejah, katere sklicuje predsednik nadzornega odbora:
– na lastno pobudo,
– na zahtevo večine članov odbora.
V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora.
V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča.
Če predsednik po prejemu zahteve ne skliče v 20 dneh redne in v 5 dneh izredne seje nadzornega odbora, jo lahko skliče vlagatelj zahteve s podpisom še 1 člana nadzornega odbora.
Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga skupaj z gradivom 7 dni pred sejo pošlje članom odbora.
Predlagatelj, ki ni član nadzornega odbora, pa mora gradivo poslati predsedniku vsaj 15 dni pred sejo.
Na izredni seji lahko predsednik predlaga dnevni red in predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora.
Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Na seji nadzornega odbora so lahko prisotne tudi druge osebe, če so povabljene.
3. Potek seje
Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora.
Zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb.
Za tem je na vrsti sprejem dnevnega reda, v katerem se lahko spremeni vrstni red, umaknejo predlogi ali predlaga razširitev dnevnega reda.
Dnevni red v celoti da predsednik na glasovanje.
Nato se preide k sprejemanju zapisnika prejšnje seje, h kateremu člani lahko podajo pripombe za ustrezno spremembo ali dopolnitev. Zapisnik je sprejet, če nanj ni pripomb, ali pa je bil sprejet po dopolnilih.
Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk. Na začetku vsake točke dnevnega reda predlagatelj lahko poda obrazložitev.
Po končani obrazložitvi predsednik povabi k razpravi, h kateri se člani prijavljajo z dvigom rok.
Razpravljanje posameznika mora biti časovno primerno omejeno in se mora nanašati na obravnavano točko, sicer ga predsednik na to opomni oziroma mu po neuspešnem opominu vzame besedo.
O ugovoru o odvzemu besede odloča nadzorni odbor.
Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev.
Če so za razpravo potrebni nadaljnji materiali, se razprava nadaljuje po pridobitvi le-teh.
Predsednik prekine sejo nadzornega odbora in jo po možnosti preloži na določen datum, če:
– seja ni več sklepčna (seja je sklepčna, če sta prisotna vsaj dva člana odbora),
– je potrebno dobiti mnenje drugih organov,
– tako sklene nadzorni odbor.
Nedokončana zadeva se preloži na eno od prihodnjih sej.
Seja se zaključi, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
Predsednik skrbi na seji za red in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo. Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik.
O morebitnem ugovoru, vloženem v roku 3 dni, odloča nadzorni odbor na prihodnji seji.
Predsednik prekine sejo odbora, če reda na njej ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi.
4. Odločanje
Nadzorni odbor veljavno odloča z večino glasov vseh članov. Po končani razpravi se o predlogu pripravi sklep in opravi glasovanje.
Glasovanje je javno ali tajno.
Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok in to po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu.
Če je o isti zadevi več predlogov, se glasuje o vrstnem redu formulacije predlogov. Čim je nek predlog sprejet, je glasovanje končano.
Nadzorni odbor lahko sklene, da se odloča s tajnim glasovanjem.
Za vsako glasovanje se pripravi enako velike glasovnice z žigom nadzornega odbora in vpisanima besedama »za« (na desni strani), »proti« (na levi strani); obkroži se le ena izmed teh besed.
Tajno glasovanje izvedeta tajnik in predsednik odbora. Slednji tudi objavi rezultat glasovanja.
Predsednik in tajnik podpišeta zapisnik o izvedbi in izidu glasovanja.
5. Zapisnik
O sejah nadzornega odbora se piše zapisnik. K zapisniku se priložijo gradiva v originalu ali kopiji. Zapisnik na osnovi dogovora med člani nadzornega odbora piše eden od članov nadzornega odbora oziroma tajnik, če ga odbor ima.
Člani odbora prejmejo predlog zapisnika v 10 dneh po opravljeni seji.
na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
Z gradivom zaupne narave se ravna po ustreznem aktu občinskega sveta.
Gradivo nadzornega odbora se hrani v arhivu občinskega sveta.
V. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Pri delu nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe Statuta Občine Žiri in Poslovnika občinskega sveta Občine Žiri.
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik nadzornega odbora Občine Žiri št. 032-1/2011 z dne 31. 7. 2001.
Št. 007-0007/2017-2
Žiri, dne 9. novembra 2017
Predsednik nadzornega odbora
Mitja Kozamernik l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.