Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba ureja izvajanje ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, potrjenega z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenim z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2017) 7523 z dne 8. novembra 2017 o odobritvi spremembe Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).

(2) S to uredbo se za ukrep iz prejšnjega odstavka določajo vrsta podukrepov, namen in cilji podukrepov, upravičenci, upravičeni stroški, pogoji za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, finančne določbe ter skupne določbe za izvajanje:

1. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/1199 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev dodatne pomoči državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče (UL L št. 176 z dne 7. 7. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);

2. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L št. 129 z dne 19. 5. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);

3. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (UL L št. 138 z dne 25. 5. 2017, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);

4. Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU);

5. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/723 z dne 16. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2017, str. 1);

6. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);

7. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L št. 308 z dne 16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU) in

8. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1242 z dne 10. julija 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 178 z dne 11. 7. 2017, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1. Evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (v nadaljnjem besedilu: EIP) je partnerstvo, ki prispeva k ciljem na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti v skladu s 55. členom Uredbe 1305/2013/EU;

2. enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 1407/2013/EU;

3. proizvod je kmetijski in nekmetijski proizvod:

– kmetijski proizvod je proizvod iz priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: Pogodba), razen ribiškega proizvoda in proizvoda iz ribogojstva iz priloge I Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvod),

– nekmetijski proizvod je proizvod, ki nastane s predelavo kmetijskega proizvoda iz prejšnje alineje, ni proizvod iz priloge I Pogodbe in je namenjen prehrani ljudi.

(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: organ upravljanja) iz točke a) drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je MKGP. Naloge organa upravljanja opravljata MKGP in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).

(2) Akreditirana plačilna agencija iz točke b) drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je ARSKTRP.

(3) Certifikacijski organ iz točke c) drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.

(4) Odbor za spremljanje iz drugega odstavka 47. člena Uredbe 1303/2013/EUje Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

S to uredbo se v okviru ukrepa Sodelovanje iz točk a), b), d), e), f), g) in k) drugega odstavka 35. člena Uredbe 1305/2013/EU ureja izvajanje naslednjih podukrepov:

1. Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij (v nadaljnjem besedilu: podukrep Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij),

2. Podpora za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov (v nadaljnjem besedilu: podukrep Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov),

3. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam (v nadaljnjem besedilu: podukrep Okolje in podnebne spremembe) in

4. Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani (v nadaljnjem besedilu: podukrep Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji).

Podpora iz podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij je namenjena izvedbi projektov iz 6. člena te uredbe, s ciljem:

1. razvoja novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva,

2. prenosa znanj v prakso ter

3. razširjanja rezultatov projekta.

(1) Projekt je pilotni projekt ali projekt EIP.

(2) Pilotni projekt je projekt:

– za izvedbo katerega se vzpostavi partnerstvo iz 7. člena te uredbe;

– ki se izvaja na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva;

– ki vsebuje obvezne sestavine, določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;

– iz katerega je razvidno, da je višina upravičenih stroškov iz petega odstavka 10. člena te uredbe določena v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 16. člena te uredbe, in

– ki traja 12, 24 ali 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev.

(3) Projekt EIP je projekt:

– za izvedbo katerega se vzpostavi partnerstvo iz 8. člena te uredbe;

– ki se izvaja na področju tematike iz poglavja A) priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, in se določi z javnim razpisom;

– ki vsebuje obvezne sestavine, določene v prilogi 1 te uredbe, pri čemer mora biti iz projekta EIP v skladu s 57. členom Uredbe 1305/2013/EU razvidno zlasti opis projekta EIP, ki se bo razvil, preskusil, prilagodil ali izvedel, ter opis pričakovanih rezultatov projekta EIP in prispevka k cilju EIP o večji produktivnosti in trajnostnem upravljanju virov;

– iz katerega je razvidno, da je višina upravičenih stroškov iz petega odstavka 10. člena te uredbe določena v skladu z drugim, tretjim in petim odstavkom 16. člena te uredbe, in

– ki traja 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev.

(4) Projekt iz drugega in tretjega odstavka tega člena se predloži na obrazcu, ki se določi z javnim razpisom.

(5) Podatke o projektu EIP iz 1. točke poglavja B) priloge 1 te uredbe, MKGP v skladu s tretjim odstavkom 57. členom Uredbe 1305/2013 posreduje Evropski komisiji.

(6) Projekt iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izvaja na ozemlju Republike Slovenije.

(7) Tematike projekta EIP iz poglavja A) priloge 2 te uredbe se lahko podrobneje opredelijo z javnim razpisom.

(1) Za namen izvedbe pilotnega projekta iz drugega odstavka prejšnjega člena se vzpostavi partnerstvo, ki ga sestavljajo najmanj trije člani, in sicer:

1. kmetijsko gospodarstvo,

2. pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva ter ni registrirana za opravljanje dejavnosti trgovine, ki je povezana s področjem kmetijstva, živilstva ali gozdarstva, in

3. pravna oseba, ki:

a)	je registrirana za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti in je vpisana v evidenco o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja vsebino in način vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, ali
b)	opravlja dejavnost izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, zakonom, ki ureja višje strokovno izobraževanje, oziroma zakonom, ki ureja visoko šolstvo, na področju:

– kmetijstva, če se področje projekta nanaša na kmetijstvo,

– kmetijstva ali živilstva, če se področje projekta nanaša na živilstvo,

– gozdarstva, če se področje projekta nanaša na gozdarstvo.

(2) Pravna oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka mora opravljati dejavnost svetovanja najmanj dve leti pred datumom vložitve vloge na javni razpis, kar izkazuje s seznamom opravljenih svetovanj najmanj desetim pravnim ali fizičnim osebam, pri čemer se mora svetovanje nanašati na področje:

– kmetijstva, če se področje projekta nanaša na kmetijstvo,

– kmetijstva ali živilstva, če se področje projekta nanaša na živilstvo,

– gozdarstva, če se področje projekta nanaša na gozdarstvo.

(3) Dejavnosti trgovine iz 2. točke prvega odstavka tega člena in sestavine seznama opravljenih svetovanj iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo z javnim razpisom.

(4) Poleg članov iz prvega odstavka tega člena lahko partnerstvo sestavljajo tudi druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost.

(5) Partnerstvo mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz 49. člena te uredbe.

(6) Vodilni partner iz 50. člena te uredbe je pravna oseba iz prvega odstavka tega člena.

(7) Podrobnejša opredelitev partnerstva se določi z javnim razpisom.

(1) Za namen izvedbe projekta EIP iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe se vzpostavi partnerstvo, ki ga sestavljajo najmanj trije člani, in sicer:

1. kmetijsko gospodarstvo,

2. pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti in je vpisana v evidenco o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja vsebino in način vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, in

3. pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju:

– kmetijstva, če se področje tematike projekta iz poglavja A) priloge 2 te uredbe nanaša na kmetijstvo,

– kmetijstva ali živilstva, če se področje tematike projekta iz poglavja A) priloge 2 te uredbe nanaša na živilstvo,

– gozdarstva, če se področje tematike projekta iz poglavja A) priloge 2 te uredbe nanaša na gozdarstvo.

(2) Pravna oseba iz 3. točke prejšnjega odstavka ne sme biti registrirana za opravljanje dejavnosti trgovine, ki je povezana s področjem kmetijstva, živilstva ali gozdarstva, dejavnost svetovanja pa mora opravljati najmanj dve leti pred datumom vložitve vloge na javni razpis, kar izkazuje s seznamom opravljenih svetovanj najmanj desetim pravnim ali fizičnim osebam, pri čemer se mora svetovanje nanašati na področje:

– kmetijstva, če se področje tematike projekta iz poglavja A) priloge 2 te uredbe nanaša na kmetijstvo,

– kmetijstva ali živilstva, če se področje tematike projekta iz poglavja A) priloge 2 te uredbe nanaša na živilstvo,

– gozdarstva, če se področje tematike projekta iz poglavja A) priloge 2 te uredbe nanaša na gozdarstvo.

(3) Dejavnosti trgovine in sestavine seznama opravljenih svetovanj iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo z javnim razpisom.

(4) Poleg članov iz prvega odstavka tega člena lahko partnerstvo sestavljajo tudi druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost.

(5) Partnerstvo mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz 49. člena te uredbe.

(6) Vodilni partner iz 50. člena te uredbe je pravna oseba iz prvega odstavka tega člena.

(7) Partnerstvo se šteje za operativno skupino EIP iz 56. člena Uredbe 1305/2013/EU z dnem izdaje odločbe o pravici do sredstev, s katero se članom partnerstva, ki so upravičenec do podpore, dodelijo sredstva za izvajanje EIP projekta.

(8) Podrobnejša opredelitev partnerstva se določi z javnim razpisom.

(1) Upravičenec do podpore iz podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij je vodilni partner iz 7. ali 8. člena te uredbe.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je upravičenec do podpore iz podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij vodilni partner skupaj z drugimi člani partnerstva, če izvajajo upravičene aktivnosti iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, razen iz 1. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, in jim v zvezi s temi aktivnostmi nastanejo stroški iz petega odstavka 10. člena te uredbe. V tem primeru vloži vlogo na javni razpis vodilni partner.

(3) Če se projekt iz 6. člena te uredbe ne nanaša izključno na razvoj novega oziroma izboljšanega kmetijskega proizvoda oziroma na razvoj nove oziroma izboljšane prakse, procesa ali tehnologije, ki se ne nanašajo izključno na kmetijski proizvod, se podpora iz podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(4) Če se podpora dodeli v skladu s prejšnjim odstavkom, je vodilni partner oziroma član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, prejemnik pomoči de minimis.

(5) Podrobnejša opredelitev upravičenca do podpore se lahko določi z javnim razpisom.

(1) Upravičene aktivnosti, ki jih mora vsebovati projekt iz 6. člena te uredbe, so:

1. vodenje in koordinacija projekta;

2. aktivnosti, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta, kot npr. analiza problema in razvoj možnih rešitev problema, vzorčenje, meritve, zbiranje podatkov, usposabljanje članov partnerstva, razvijanje prototipa;

3. priprava in izvedba praktičnega preizkusa novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije na lokaciji kmetijskega gospodarstva, ki je član partnerstva, z namenom preverjanja njihove ustreznosti, pri čemer se lokacija kmetijskega gospodarstva podrobneje opredeli z javnim razpisom;

4. analiza izvedljivosti prenosa novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije v prakso na ravni kmetijskega gospodarstva in

5. razširjanje rezultatov projekta.

(2) Če gre za projekt EIP, je treba v okviru upravičene aktivnosti iz 5. točke prejšnjega odstavka pripraviti:

– gradivo v elektronski obliki z opisom uporabe novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije v praksi, kot npr. protokol, tehnološko navodilo, priročnik dobre prakse, upravljavski načrt kmetije. MKGP gradivo objavi na spletni strani programa razvoja podeželja http://www.program-podezelja.si/. Obvezne sestavine gradiva se določijo z javnim razpisom;

– praktični prikaz rezultatov projekta na lokaciji najmanj enega kmetijskega gospodarstva, ki je član partnerstva, za najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva.

(3) Upravičeno aktivnost iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko izvaja le oseba, ki je za namen izvedbe projekta zaposlena pri vodilnem partnerju iz šestega odstavka 7. člena ali šestega odstavka 8. člena te uredbe in ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na šesto ali sedmo raven (v nadaljnjem besedilu: vodja projekta).

(4) Če gre za člana partnerstva iz 3. točke 49. člena te uredbe, lahko upravičene aktivnosti izvajajo člani kmetije in za namen izvedbe projekta osebe, zaposlene na kmetiji.

(5) Upravičeni stroški, ki nastanejo pri izvajanju aktivnosti iz prvega odstavka tega člena, so:

1. stroški dela na projektu, ki se priznajo v obliki standardne lestvice stroškov na enoto na podlagi točke b) prvega odstavka 67. člena Uredbe 1303/2013/EU, in potni stroški. Stroški dela na projektu, ki nastanejo z vodenjem in koordinacijo projekta iz 1. točke prvega odstavka tega člena, lahko znašajo največ 10 odstotkov upravičenih stroškov projekta;

2. stroški usposabljanj in udeležbe na dogodkih, ki niso stroški dela na projektu iz prejšnje točke, če so povezani z izvajanjem projekta, kot so stroški prevoza, nastanitve, kotizacije;

3. stroški nakupa nove opreme, pri čemer se za izračun višine upravičenih stroškov uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Višina upravičenega stroška se izračuna za obdobje uporabe opreme v projektu. Ti stroški lahko znašajo največ 20 odstotkov upravičenih stroškov projekta;

4. stroški zunanjih storitev, ki jih ne opravijo člani partnerstva, kot so stroški raziskav, stroški uvedbe novega tehničnega znanja, stroški svetovalnih in drugih storitev, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta. Ti stroški lahko znašajo največ 20 odstotkov upravičenih stroškov projekta;

5. stroški materiala, ki je potreben za izvedbo aktivnosti iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena, kot so semena, sadike, razen sadik trajnih rastlin, fitofarmacevtska sredstva, gnojila, material, potreben za izvedbo meritev ali izdelavo prototipa;

6. posredni stroški, ki se določijo v obliki pavšalnega zneska iz točke b) prvega odstavka 68. člena Uredbe 1303/2013/EU. Posredni stroški lahko znašajo največ 15 odstotkov upravičenih stroškov dela na projektu.

(6) V okviru upravičenih stroškov iz 1. točke prejšnjega odstavka se članu partnerstva, ki je upravičenec do podpore, prizna strošek dela v obliki standardne lestvice stroška na enoto v skladu s točko b) prvega odstavka 67. člena Uredbe 1303/2013/EU, in sicer za:

– vodjo projekta v višini 21 eurov na uro opravljenega dela na projektu,

– osebo, ki je za namen izvedbe projekta zaposlena pri članu partnerstva in ni vodja projekta (v nadaljnjem besedilu: strokovni in tehnični sodelavec), v višini 14 eurov na uro opravljenega dela na projektu,

– člana partnerstva, ki je kmetijsko gospodarstvo, organizirano kot kmetija, v višini 9,45 eura na uro opravljenega dela na projektu,

– člana partnerstva, ki je samostojni podjetnik posameznik, v višini 9,45 eura na uro opravljenega dela na projektu in

– člana partnerstva, ki je fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, v višini 9,45 eura na uro opravljenega dela na projektu.

(7) Podrobnejša opredelitev upravičenih aktivnosti in upravičenih stroškov se določi z javnim razpisom.

Poleg splošnih pogojev iz 58. člena te uredbe, ki jih mora izpolnjevati upravičenec do podpore, mora ob vložitvi vloge na javni razpis partnerstvo izpolnjevati pogoje iz 7. ali 8. člena te uredbe.

Obvezni prilogi, ki ju mora vlagatelj priložiti vlogi na javni razpis za podporo iz podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij in brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, sta:

– pogodba o medsebojnem sodelovanju iz 1. točke 49. člena te uredbe in

– projekt iz 6. člena te uredbe.

(1) Za podporo iz podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij za izvedbo pilotnega projekta se med vlogami na javni razpis, ki v okviru merila iz 2. točke drugega odstavka tega člena dosežejo najmanj 60 odstotkov točk ter dosežejo vstopni prag 30 odstotkov vseh možnih točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis iz prejšnjega odstavka so naslednja:

1. kakovost partnerstva:

– sestava partnerstva: število članov partnerstva in heterogenost sestave partnerstva,

– reference vodilnega partnerja;

2. kakovost pilotnega projekta:

– pomen pilotnega projekta za prakso na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva: izvedba praktičnega preizkusa novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj dveh kmetijskih gospodarstev, ki sta člana partnerstva,

– skladnost vsebine pilotnega projekta s strateškimi cilji kmetijstva, živilstva ali gozdarstva,

– prispevek k varovanju naravnih virov,

– prispevek k blaženju podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje;

3. prispevek pilotnega projekta k dvigu inovativnosti na kmetijskem gospodarstvu s prenosom znanja v prakso: različni načini in obseg prenosa znanja v prakso, ki jih izvede eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore;

4. razširjanje, uporabnost in trajnost rezultatov pilotnega projekta:

– način razširjanja rezultatov: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate pilotnega projekta,

– obseg razširjanja rezultatov: število objav v medijih, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate pilotnega projekta, in število udeležencev na dogodkih, na katerih se razširjajo rezultati pilotnega projekta;

5. finančna konstrukcija pilotnega projekta:

– partnerstvo sofinancira pilotni projekt: lastna udeležba partnerstva pri financiranju pilotnega projekta,

– delež stroškov članov partnerstva, ki so kmetijsko gospodarstvo, od celotnih upravičenih stroškov pilotnega projekta.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Za podporo iz podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij za izvedbo projekta EIP se med vlogami na javni razpis, ki v okviru merila iz 2. točke drugega odstavka tega člena dosežejo najmanj 60 odstotkov točk ter dosežejo vstopni prag 50 odstotkov vseh možnih točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis iz prejšnjega odstavka so naslednja:

1. kakovost partnerstva:

– sestava partnerstva: število članov partnerstva, heterogenost sestave partnerstva in ustreznost sestave partnerstva glede na vsebino projekta,

– reference članov partnerstva;

2. kakovost projekta EIP:

– pomen projekta EIP za prakso na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva: izvedba praktičnega preizkusa novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj treh kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva,

– skladnost vsebine projekta EIP s strateškimi cilji kmetijstva, živilstva ali gozdarstva,

– prispevek k varovanju naravnih virov,

– prispevek k blaženju podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje;

3. prispevek projekta EIP k dvigu inovativnosti na kmetijskem gospodarstvu:

– prenos znanja v prakso: različni načini in obseg prenosa znanja v prakso, ki jih izvede eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore,

– povečanje usposobljenosti kmetijskih gospodarstev z izmenjavo izkušenj, znanj, ekonomskih, okoljskih in drugih rezultatov s področja predmeta projekta EIP: član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, v času trajanja projekta EIP izvede program usposabljanja za kmetijska gospodarstva, ki so člani partnerstva oziroma druga kmetijska gospodarstva. V okviru programa usposabljanja se izvedejo najmanj tri srečanja kmetijskih gospodarstev v skupnem trajanju najmanj devet ur. Posamezno kmetijsko gospodarstvo, ki je vključeno v program usposabljanja, se mora udeležiti vseh srečanj, ki so predvidena s programom. Obvezne sestavine programa usposabljanja se podrobneje opredelijo z javnim razpisom;

4. razširjanje, uporabnost in trajnost rezultatov projekta EIP:

– način razširjanja rezultatov: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate projekta EIP,

– obseg razširjanja rezultatov: število objav v medijih, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate projekta EIP, in število udeležencev na dogodkih, na katerih se razširjajo rezultati projekta EIP,

– trajnost rezultatov: načrt trženja in vstopa na trg. Obvezne sestavine načrta trženja in vstopa na trg se podrobneje opredelijo z javnim razpisom;

5. finančna konstrukcija projekta EIP:

– partnerstvo sofinancira projekt EIP: lastna udeležba članov partnerstva pri financiranju projekta EIP,

– delež stroškov članov partnerstva, ki so kmetijsko gospodarstvo, od celotnih upravičenih stroškov projekta EIP.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec do podpore mora poleg pogojev iz 59. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. če gre za pilotni projekt, mora partnerstvo izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 7. člena te uredbe. Če gre za projekt EIP, mora partnerstvo izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, pri čemer pravna oseba iz 3. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme biti registrirana za opravljanje dejavnosti trgovine v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe;

2. ohraniti število članov partnerstva in heterogenost sestave partnerstva, kot je bila ob vložitvi vloge na javni razpis, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe;

3. ohraniti število članov partnerstva, heterogenost sestave partnerstva in ustreznost sestave partnerstva glede na vsebino projekta, kot je bila ob vložitvi vloge na javni razpis, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

4. partnerstvo mora izpolnjevati pogoje iz 4. točke 49. člena te uredbe.

(2) Če gre za izvedbo pilotnega projekta, mora upravičenec do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. izvede praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije na lokaciji kmetijskega gospodarstva, ki je član partnerstva, z namenom preverjanja njihove ustreznosti;

2. pripravi analizo izvedljivosti prenosa novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije v prakso na ravni kmetijskega gospodarstva, pri čemer se obvezne sestavine analize izvedljivosti prenosa podrobneje opredelijo z javnim razpisom;

3. vodilni partner v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom pilotnega projekta razširi rezultate pilotnega projekta na najmanj enem javnem dogodku, ki se ga udeleži najmanj 15 kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva;

4. če je upravičenec do podpore pridobil točke na podlagi merila iz:

– 3. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, izvesti prenos znanja v prakso na načine in v obsegu, kot je načrtovan v pilotnem projektu,

– prve alineje 2. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, izvede praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj dveh kmetijskih gospodarstev, ki sta člana partnerstva,

– prve alineje 4. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom pilotnega projekta razširiti rezultate pilotnega projekta z uporabo načrtovanih različnih vrst komunikacijskih sredstev,

– druge alineje 4. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom pilotnega projekta doseči načrtovano število objav v medijih, s katerimi so se razširili rezultati pilotnega projekta, oziroma načrtovano število udeležencev na dogodkih, na katerih so se razširili rezultati pilotnega projekta.

(3) Če gre za izvedbo projekta EIP, mora upravičenec do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. izvede praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije na lokaciji kmetijskega gospodarstva, ki je član partnerstva, z namenom preverjanja njihove ustreznosti;

2. pripravi analizo izvedljivosti prenosa novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije v prakso na ravni kmetijskega gospodarstva;

3. predloži gradivo v elektronski obliki z opisom uporabe novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije v praksi, kot npr. protokol, tehnološko navodilo, priročnik dobre prakse, upravljavski načrt kmetije. MKGP gradivo objavi na spletni strani programa razvoja podeželja http://www.program-podezelja.si/;

4. v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP izvede praktični prikaz rezultatov projekta EIP na lokaciji najmanj enega kmetijskega gospodarstva, ki je član partnerstva, za najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva;

5. vodilni partner v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP razširi rezultate projekta EIP na najmanj enem javnem dogodku, ki se ga udeleži najmanj 20 kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva;

6. če je upravičenec do podpore pridobil točke na podlagi merila iz:

– prve alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena, izvede praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj treh kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva,

– prve alineje 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, izvesti prenos znanja v prakso na načine in v obsegu, kot je načrtovan v projektu EIP,

– druge alineje 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena, izvede program usposabljanja v skladu z drugo alinejo 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena,

– prve alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP razširiti rezultate projekta EIP z uporabo načrtovanih različnih vrst komunikacijskih sredstev,

– druge alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP doseči v projektu načrtovano število objav v medijih, s katerimi razširja rezultate projekta EIP, oziroma načrtovano število udeležencev na dogodkih, na katerih se razširjajo rezultati projekta EIP,

– tretje alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, predloži načrt trženja in vstopa na trg.

(4) Če gre za izvedbo projekta EIP, se mora vodilni partner vsako leto trajanja projekta udeležiti dogodka o delovanju operativnih skupin EIP, ki ga organizira MKGP.

(5) Izpolnjevanje pogojev iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena je razvidno iz poročila o izvajanju projekta iz 1. točke tretjega odstavka 59. člena te uredbe.

(6) Pogoji iz tega člena se podrobneje določijo z javnim razpisom.

(1) Za izvedbo pilotnega projekta znaša podpora 100 odstotkov upravičenih stroškov iz petega odstavka 10. člena te uredbe, pri čemer se pri določitvi zneska podpore upoštevajo določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(2) Za izvedbo projekta EIP znaša podpora 100 odstotkov upravičenih stroškov iz petega odstavka 10. člena te uredbe, pri čemer se pri določitvi zneska podpore upoštevajo določbe tretjega in petega odstavka tega člena.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko vlagatelj uveljavlja nižjo stopnjo podpore.

(4) Na posamezno vlogo na javni razpis za izvedbo pilotnega projekta se lahko dodeli podpora, ki znaša od 15.000 eurov do vključno 75.000 eurov.

(5) Na posamezno vlogo na javni razpis za izvedbo projekta EIP se lahko dodeli podpora, ki znaša od 75.000 eurov do vključno 350.000 eurov.

(6) Če se podpora dodeli v skladu s tretjim odstavkom 9. člena te uredbe, se pomoč de minimis dodeli članu partnerstva iz prvega ali drugega odstavka 9. člena te uredbe v višini dodeljene podpore, pri čemer znesek pomoči, ki se dodeli posameznemu članu partnerstva, ne sme presegati skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(7) Razpoložljiva sredstva, namenjena podpori za podukrep Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij v programskem obdobju 2014–2020, so podrobneje opredeljena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(8) Sredstva, namenjena podpori za podukrep Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) v višini 80 odstotkov.

(9) Sredstva v okviru podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij se dodelijo kot nepovratna finančna pomoč.

Podpora iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov je namenjena izvedbi projektov sodelovanja kmetijskih gospodarstev in posrednikov s ciljem vzpostavitve lokalnega trga ter s tem povezanih promocijskih dejavnosti.

(1) Za namen izvedbe projekta iz 22. člena te uredbe se vzpostavi partnerstvo, ki ga sestavljajo:

– najmanj deset kmetijskih gospodarstev in

– en posrednik, ki je zadruga in ima najmanj tri člane vpisane v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: posrednik).

(2) Če je posrednik kmetijsko gospodarstvo, ki na lokalnem trgu prodaja proizvode iz lastne pridelave oziroma lastne predelave proizvodov iz lastne pridelave, se šteje v zahtevano število kmetijskih gospodarstev iz prve alineje prejšnjega odstavka.

(3) Partnerstvo se ustanovi za namen vzpostavitve lokalnega trga, pri čemer se šteje, da je lokalni trg vzpostavljen, če vodilni partner doseže prihodke od prodaje proizvodov na lokalnem trgu iz druge alineje tretjega odstavka 22. člena te uredbe.

(4) Lokalni trg iz prejšnjega odstavka temelji na kratki dobavni verigi, ki ima v skladu s prvim odstavkom 11. člena Uredbe 807/2014/EU enega posrednika med kmetijskim gospodarstvom iz prve alineje prvega odstavka tega člena in končnim potrošnikom, ki je zadnji porabnik proizvoda. Posrednik od kmetijskega gospodarstva kupi proizvod z namenom prodaje tega proizvoda oziroma predelave in prodaje predelanega proizvoda končnemu potrošniku.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je lokalni trg vzpostavljen, če posrednik kupi od kmetijskega gospodarstva proizvod z namenom prodaje tega proizvoda oziroma predelave in prodaje predelanega proizvoda:

– pravni ali fizični osebi, ki ta proizvod prodaja v prodajnem objektu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja trgovino (v nadaljnjem besedilu: prodajalna), oziroma

– obratu javne prehrane iz točke d) drugega odstavka 2. člena Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1).

(6) Lokacija prodajalne iz prve alineje prejšnjega odstavka, lokacija obrata javne prehrane iz druge alineje prejšnjega odstavka oziroma lokacija obrata, v katerem se izvaja lastna predelava proizvodov (v nadaljnjem besedilu: predelovalni obrat), je lahko oddaljena od vseh članov partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva, največ 75 km zračne razdalje. Za izračun zračne razdalje se upoštevata naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, lokacija prodajalne iz prve alineje prejšnjega odstavka, lokacija obrata javne prehrane iz druge alineje prejšnjega odstavka oziroma lokacija predelovalnega obrata.

(7) Če je posrednik iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena kmetijsko gospodarstvo iz drugega odstavka tega člena, mora poleg proizvodov iz petega oziroma šestega odstavka tega člena prodajati tudi proizvode iz lastne pridelave oziroma lastne predelave proizvodov iz lastne pridelave.

(8) Partnerstvo mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz 49. člena te uredbe.

(9) Vodilni partner iz 50. člena te uredbe je posrednik iz druge alineje prvega odstavka tega člena in ima obveznosti iz 4. točke prvega odstavka 25. člena te uredbe.

(1) Upravičenec do podpore iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov je vodilni partner iz devetega odstavka prejšnjega člena.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je upravičenec do podpore iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov vodilni partner skupaj z drugimi člani partnerstva, če izvajajo upravičene aktivnosti iz četrte, pete in sedme alineje prvega odstavka 20. člena te uredbe in jim v zvezi s temi aktivnostmi nastanejo stroški iz 1., 2., 3. in 5. točke tretjega odstavka 20. člena te uredbe. V tem primeru vloži vlogo na javni razpis vodilni partner.

(3) Če se na lokalnem trgu iz četrtega oziroma petega odstavka prejšnjega člena prodaja nekmetijski proizvod, se podpora iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(4) Če se podpora dodeli v skladu s prejšnjim odstavkom, je vodilni partner oziroma član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, prejemnik pomoči de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(5) Podrobnejša opredelitev upravičenca do podpore se določi z javnim razpisom.

(1) Upravičene aktivnosti v okviru podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov so:

– vodenje in koordinacija projekta;

– priprava analize trga;

– priprava načrta trženja proizvodov;

– priprava, organizacija oziroma izvedba usposabljanja o zagotavljanju kakovosti pri proizvodnji, predelavi ali trženju proizvodov;

– zagotavljanje kakovosti pri proizvodnji, predelavi ali trženju proizvodov;

– organizacija odkupa in prodaje proizvodov v skladu s četrtim, petim oziroma sedmim odstavkom 18. člena te uredbe;

– promocija lokalnega trga in razširjanje rezultatov projekta.

(2) Če gre za upravičenca iz drugega odstavka prejšnjega člena, lahko aktivnosti iz prve, druge, tretje in šeste alineje prejšnjega odstavka izvaja le vodilni partner iz devetega odstavka 18. člena te uredbe.

(3) Upravičeni stroški, ki nastanejo v okviru aktivnosti iz prvega odstavka tega člena, so:

1. stroški dela na projektu in potni stroški;

2. stroški usposabljanj in udeležbe na dogodkih, ki niso stroški dela na projektu iz prejšnje točke, če so povezani z izvajanjem projekta, kot so stroški prevoza, nastanitve, kotizacije;

3. stroški nakupa nove opreme, pri čemer se za izračun višine upravičenih stroškov uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Višina upravičenega stroška se izračuna za obdobje uporabe opreme v projektu. Ti stroški lahko znašajo največ 10 odstotkov upravičenih stroškov projekta;

4. stroški zunanjih storitev, ki jih ne opravijo člani partnerstva, kot so stroški raziskav, stroški uvedbe novega tehničnega znanja, stroški svetovalnih in drugih storitev, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta, stroški za zagotavljanje kakovosti na področju proizvodnje, predelave ali trženja proizvodov ter stroški promocije lokalnega trga in razširjanja rezultatov projekta iz sedme alineje prvega odstavka tega člena. Med stroške zunanjih storitev ne spadajo stroški lastne predelave proizvodov v skladu s 14. točko drugega odstavka 25. člena te uredbe. Stroški zunanjih storitev lahko znašajo največ 30 odstotkov upravičenih stroškov projekta;

5. posredni stroški, ki se določijo v obliki pavšalnega zneska iz točke b) prvega odstavka 68. člena Uredbe 1303/2013/EU. Posredni stroški lahko znašajo največ 15 odstotkov upravičenih stroškov dela na projektu.

(4) Za osebe, ki so za namen izvedbe projekta zaposlene pri članu partnerstva, ki je upravičenec do podpore, se v okviru stroškov dela iz 1. točke prejšnjega odstavka prizna vrednost urne postavke, ki se določi z javnim razpisom. Za člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, in je kmetijsko gospodarstvo, organizirano kot kmetija ali samostojni podjetnik posameznik, se prizna strošek dela v obliki standardne lestvice stroška na enoto v skladu s točko b) prvega odstavka 67. člena Uredbe 1303/2013/EU v višini 9,45 eura na uro opravljenega dela na projektu.

(5) Če gre za člana partnerstva iz 3. točke 49. člena te uredbe, lahko upravičene aktivnosti izvajajo člani kmetije in za namen izvedbe projekta osebe, zaposlene na kmetiji.

(6) Podrobnejša opredelitev upravičenih aktivnosti in upravičenih stroškov se določi z javnim razpisom.

Poleg splošnih pogojev iz 58. člena te uredbe, ki jih mora izpolnjevati upravičenec do podpore, mora ob vložitvi vloge na javni razpis:

1. partnerstvo izpolnjevati pogoje iz prvega in drugega odstavka 18. člena te uredbe in

2. vodilni partner predložiti izjavo, da bo za transakcije v povezavi z odkupom in prodajo iz šeste alineje prvega odstavka prejšnjega člena vodil ustrezno ločeno računovodstvo ali ločeno računovodsko kodo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in predpisanim kontnim okvirom.

(1) Projekt traja 24 ali 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev.

(2) Projekt vsebuje obvezne sestavine, določene v prilogi 1 te uredbe.

(3) Iz projekta mora biti razvidno, da:

– višina upravičenih stroškov iz tretjega odstavka 20. člena te uredbe ne presega zneska, ki se določi v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 26. člena te uredbe,

– bo vodilni partner dosegel najmanj 100.000 eurov prihodkov od prodaje proizvodov na lokalnem trgu v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta in

– bo vrednost odkupa proizvodov od posameznega kmetijskega gospodarstva v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta znašala najmanj 5.000 eurov. Če gre za kmetijsko gospodarstvo iz drugega odstavka 18. člena te uredbe, se kot vrednost odkupa upošteva vrednost proizvodov iz lastne pridelave, ki se določi v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

(4) Projekt mora vsebovati aktivnosti iz prve, šeste in sedme alineje prvega odstavka 20. člena te uredbe.

Obvezni prilogi, ki ju mora vlagatelj priložiti vlogi na javni razpis za podporo iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov in brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, sta:

– pogodba o medsebojnem sodelovanju iz 1. točke 49. člena te uredbe in

– projekt iz prejšnjega člena.

(1) Med vlogami na javni razpis za podporo iz podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis iz prejšnjega odstavka so naslednja:

1. partnerstvo:

– sestava partnerstva: število članov partnerstva,

– vključenost članov partnerstva v sheme kakovosti,

– reference vodilnega partnerja;

2. izboljšanje ekonomske uspešnosti kmetij ter povečanje njihove udeležbe na trgu:

– povečanje oskrbe javnih zavodov s proizvodi z lokalnega trga: vodilni partner prodaja proizvode javnim zavodom,

– povečanje proizvodnje in prodaje ekoloških proizvodov: delež prihodkov od prodaje ekoloških proizvodov glede na prihodke od skupne prodaje,

– ohranitev kmetijske proizvodnje na območjih Natura 2000 in širših zavarovanih območjih iz predpisa, ki ureja ohranjanje narave,

– povečanje obsega prodaje proizvodov, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem: delež prihodkov od prodaje proizvodov, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem, glede na prihodke od skupne prodaje;

3. prispevek projekta k napredku in dvigu inovativnosti:

– prodaja inovativnih proizvodov: delež prihodkov od prodaje inovativnih proizvodov glede na prihodke od skupne prodaje. Kot inovativni proizvod se šteje proizvod, za katerega je član partnerstva prejel priznanje ali nagrado za kakovost ali inovativnost, ali proizvod, ki ga je partnerstvo razvilo v času trajanja projekta, kar se dokazuje s pogodbo o sodelovanju s pravnimi ali fizičnimi osebami pri razvoju novega proizvoda,

– uporaba različnih prodajnih poti;

4. okoljsko-naravovarstveni vidik:

– prispevek k varstvu voda z zmanjševanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil: število članov partnerstva, ki so vključeni v operacije ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: KOPOP),

– prispevek k blaženju podnebnih sprememb: s kratkimi prevoznimi potmi,

– skrb za dobro počutje živali: število članov partnerstva, ki so vključeni v ukrep Dobrobit živali iz PRP 2014–2020;

5. dodana vrednost projekta:

– skupno pakiranje oziroma skupna predelava: delež prihodkov od prodaje skupno pakiranih oziroma skupno predelanih proizvodov glede na prihodke od skupne prodaje,

– nova zaposlitev za namen izvedbe projekta: kot nova zaposlitev se šteje zaposlitev osebe pri vodilnemu partnerju za najmanj polovični delovni čas v skupnem trajanju najmanj polovice časa trajanja projekta;

6. razširjanje, uporabnost in trajnost rezultatov projekta:

– uporabnost in trajnost rezultatov projekta: izvedba promocije lokalnega trga na javnih dogodkih,

– način in obseg razširjanja rezultatov: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev;

7. finančna konstrukcija projekta:

– partnerstvo sofinancira projekt: lastna udeležba partnerstva pri financiranju projekta,

– razmerje med vrednostjo odkupa proizvodov od posameznega člana partnerstva in vrednostjo odkupa vseh proizvodov od vodilnega partnerja,

– racionalnost finančne konstrukcije: delež stroškov vodenja in koordinacije projekta glede na vse upravičene stroške projekta.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec do podpore mora poleg pogojev iz 59. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. ohraniti število članov partnerstva, ki imajo certifikat za shemo kakovosti, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

2. najmanj polovica kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva, je vključenih v operacije ukrepa KOPOP, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

3. najmanj polovica kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva, je vključenih v ukrep Dobrobit živali iz PRP 2014–2020, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz tretje alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

4. vodilni partner mora za transakcije v povezavi z odkupom in prodajo iz šeste alineje prvega odstavka 20. člena te uredbe voditi ustrezno ločeno računovodstvo ali ločeno računovodsko kodo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ter predpisanim kontnim okvirom;

5. najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izvesti promocijo lokalnega trga;

6. partnerstvo mora izpolnjevati pogoje iz 4. točke 49. člena te uredbe.

(2) Poleg pogojev iz 4. točke prejšnjega odstavka mora vodilni partner v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. če gre za lokalni trg v skladu s petim odstavkom 18. člena te uredbe, mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti:

– pogodbo o dobavi proizvodov prodajalni oziroma obratu javne prehrane, katerih lokacija je od vseh članov partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva, oddaljena največ 75 km zračne razdalje, in

– ustrezne knjigovodske listine, iz katerih so razvidne količina, vrednost in vrsta dobavljenih proizvodov, lokacija prodajalne oziroma lokacija obrata javne prehrane oziroma lokacija predelovalnega obrata itd.;

2. ustvariti najmanj 80 odstotkov prihodkov od prodaje in najmanj 80 odstotkov vrednosti odkupa proizvodov od posameznega kmetijskega gospodarstva, ki jih je upravičenec do podpore načrtoval v projektu v skladu z drugo in tretjo alinejo tretjega odstavka 22. člena te uredbe;

3. ustvariti prihodek od prodaje proizvodov javnim zavodom, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

4. ustvariti prihodek od prodaje ekoloških proizvodov v deležu, kot ga je načrtoval v projektu, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

5. ohraniti delež površin, ki jih imajo v uporabi člani partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva in so na območju Natura 2000 oziroma na širših zavarovanih območjih, glede na celotno kmetijsko površino partnerstva, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz tretje alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

6. ustvariti prihodek od prodaje proizvodov, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem v deležu, kot ga je načrtoval v projektu, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz četrte alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

7. ustvariti prihodek od prodaje inovativnih proizvodov v deležu, kot ga je načrtoval v projektu, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

8. uporabljati različne prodajne poti, ki jih je načrtoval v projektu, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

9. predstaviti rezultate projekta z uporabo različnih vrst komunikacijskih sredstev, ki jih je načrtoval v projektu, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

10. zagotoviti v projektu načrtovano razmerje med vrednostjo odkupa proizvodov od posameznega člana partnerstva in vrednostjo odkupa vseh proizvodov od vodilnega partnerja, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

11. ustvariti prihodek od prodaje skupno pakiranih oziroma skupno predelanih proizvodov v deležu, kot ga je načrtoval v projektu, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

12. izvesti promocijo lokalnega trga na javnih dogodkih, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

13. imeti za namen izvedbe projekta zaposleno osebo za najmanj polovični delovni čas v skupnem trajanju najmanj polovice časa trajanja projekta, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

14. proizvodi z lokalnega trga morajo izvirati iz lastne pridelave oziroma lastne predelave proizvodov iz lastne pridelave članov partnerstva oziroma predelave proizvodov iz lastne pridelave članov partnerstva od vodilnega partnerja, pri čemer se za lastno predelavo proizvodov šteje predelava na lokaciji člana partnerstva ali na lokaciji predelovalnega obrata vodilnega partnerja ali predelava, ki se opravi kot zunanja storitev za člana partnerstva ali za vodilnega partnerja;

15. v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta razširiti rezultate projekta na najmanj enem javnem dogodku, ki se ga udeleži najmanj 15 kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva.

(3) Izpolnjevanje pogojev iz 8., 9., 12. in 15. točke prejšnjega odstavka je razvidno iz poročila o izvajanju projekta iz 1. točke tretjega odstavka 59. člena te uredbe.

(4) Pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena se podrobneje določijo z javnim razpisom.

(1) Za izvedbo projekta znaša podpora 100 odstotkov upravičenih stroškov iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena te uredbe, pri čemer se pri določitvi zneska podpore upoštevajo določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko vlagatelj uveljavlja nižjo stopnjo podpore.

(3) Najnižji znesek podpore na posamezno vlogo na javni razpis za izvedbo projekta znaša 45.000 eurov.

(4) Znesek podpore iz prejšnjega odstavka se poveča, če je iz projekta iz 22. člena te uredbe razvidno, da bo prodaja iz druge alineje tretjega odstavka 22. člena te uredbe višja od 100.000 eurov oziroma če ima partnerstvo več kot 10 kmetijskih gospodarstev. Dodatni znesek podpore iz tega odstavka se izračuna po naslednji formuli:

Dodatna podpora = 0,1 x (A – 100.000 eurov) + (B – 10) x 500 eurov, pri čemer sta:

– A: načrtovani prihodek od prodaje v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta,

– B: skupno število članov partnerstva, ki so kmetijsko gospodarstvo.

(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena znesek podpore na posamezno vlogo na javni razpis znaša največ 100.000 eurov.

(6) Če se podpora dodeli v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe, se pomoč de minimis dodeli članu partnerstva iz prvega in drugega odstavka 19. člena te uredbe v višini dodeljene podpore, pri čemer znesek pomoči, ki se dodeli posameznemu članu partnerstva, ne sme presegati skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(7) Razpoložljiva sredstva, namenjena podpori za podukrep Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v programskem obdobju 2014–2020, so podrobneje opredeljena v prilogi 3 te uredbe.

(8) Sredstva, namenjena podpori za podukrep Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 20 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 80 odstotkov.

(9) Sredstva v okviru podukrepa Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov se dodelijo kot nepovratna finančna pomoč.

Podpora iz podukrepa Okolje in podnebne spremembe je namenjena izvedbi projektov iz 28. člena te uredbe s ciljem:

1. razvoja rešitev, namenjenih:

– zmanjšanju negativnih vplivov kmetijstva ali gozdarstva na okolje,

– izvajanju skupnih pristopov na področju kmetijstva ali gozdarstva za varstvo biotske raznovrstnosti,

– izvajanju okoljsko učinkovite kmetijske pridelave na vodovarstvenih in drugih varovanih območjih ali

– zmanjšanju ali blažitvi oziroma prilagajanju na podnebne spremembe v kmetijstvu ali gozdarstvu;

2. prenosa znanj v prakso ter

3. razširjanja rezultatov projekta.

(1) Projekt je pilotni projekt ali projekt EIP.

(2) Pilotni projekt je projekt:

– za izvedbo katerega se vzpostavi partnerstvo iz 29. člena te uredbe;

– ki se izvaja na področju tematike iz poglavja B) priloge 2 te uredbe, in je določena z javnim razpisom;

– ki vsebuje obvezne sestavine, določene v prilogi 1 te uredbe;

– iz katerega je razvidno, da je višina upravičenih stroškov iz petega odstavka 32. člena te uredbe določena v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 38. člena te uredbe, in

– ki traja 12, 24 ali 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev.

(3) Projekt EIP je projekt:

– za izvedbo katerega se vzpostavi partnerstvo iz 30. člena te uredbe;

– ki se izvaja na področju tematike iz poglavja C) priloge 2 te uredbe, in se določi z javnim razpisom;

– ki vsebuje obvezne sestavine, določene v prilogi 1 te uredbe, pri čemer mora biti iz projekta EIP v skladu s 57. členom Uredbe 1305/2013/EU razvidno zlasti opis projekta EIP, ki se bo razvil, preskusil, prilagodil ali izvedel, ter opis pričakovanih rezultatov projekta EIP in prispevka k cilju EIP o večji produktivnosti in trajnostnem upravljanju virov;

– iz katerega je razvidno, da je višina upravičenih stroškov iz petega odstavka 32. člena te uredbe določena v skladu z drugim, tretjim in petim odstavkom 38. člena te uredbe, in

– ki traja 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev.

(4) Projekt iz drugega in tretjega odstavka tega člena se predloži na obrazcu, ki se določi z javnim razpisom.

(5) Podatke o projektu EIP iz 1. točke poglavja B) priloge 1 te uredbe MKGP v skladu s tretjim odstavkom 57. členom Uredbe 1305/2013 posreduje Evropski komisiji.

(6) Projekt iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izvaja na ozemlju Republike Slovenije.

(7) Tematike iz poglavja B) in C) priloge 2 te uredbe se lahko podrobneje opredelijo z javnim razpisom.

(1) Za namen izvedbe pilotnega projekta iz drugega odstavka prejšnjega člena se vzpostavi partnerstvo, ki ga sestavljajo najmanj trije člani, in sicer:

1. kmetijsko gospodarstvo,

2. pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju kmetijstva, gozdarstva, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda ter ni registrirana za opravljanje dejavnosti trgovine, ki je povezana s področjem kmetijstva ali gozdarstva, in

3. pravna oseba, ki:

a) je registrirana za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti in je vpisana v evidenco o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja vsebino in način vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, ali

b) opravlja dejavnost izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, zakonom, ki ureja višje strokovno izobraževanje, oziroma zakonom, ki ureja visoko šolstvo, na področju:

– kmetijstva, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda, če se področje tematike iz poglavja B) priloge 2 te uredbe nanaša na kmetijstvo,

– gozdarstva, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda, če se področje tematike iz poglavja B) priloge 2 te uredbe nanaša na gozdarstvo.

(2) Pravna oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka mora dejavnost svetovanja opravljati najmanj dve leti pred datumom vložitve vloge na javni razpis, kar izkazuje s seznamom opravljenih svetovanj najmanj desetim pravnim ali fizičnim osebam, pri čemer se mora svetovanje nanašati na področje:

– kmetijstva, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda, če se področje tematike iz poglavja B) priloge 2 te uredbe nanaša na kmetijstvo,

– gozdarstva, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda, če se področje tematike iz poglavja B) priloge 2 te uredbe nanaša na gozdarstvo.

(3) Dejavnosti trgovine iz 2. točke prvega odstavka tega člena in sestavine seznama opravljenih svetovanj iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo z javnim razpisom.

(4) Poleg članov iz prvega odstavka tega člena lahko partnerstvo sestavljajo tudi druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost.

(5) Partnerstvo mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz 49. člena te uredbe.

(6) Vodilni partner iz 50. člena te uredbe je pravna oseba iz prvega odstavka tega člena.

(7) Podrobnejša opredelitev partnerstva se določi z javnim razpisom.

(1) Za namen izvedbe projekta EIP iz tretjega odstavka 28. člena te uredbe se vzpostavi partnerstvo, ki ga sestavljajo najmanj trije člani, in sicer:

1. kmetijsko gospodarstvo,

2. pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti in je vpisana v evidenco o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja vsebino in način vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, in

3. pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju:

– kmetijstva, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda, če se področje tematike iz poglavja C) priloge 2 te uredbe nanaša na kmetijstvo,

– gozdarstva, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda, če se področje tematike iz poglavja C) priloge 2 te uredbe nanaša na gozdarstvo.

(2) Pravna oseba iz 3. točke prejšnjega odstavka ne sme biti registrirana za opravljanje dejavnosti trgovine, ki je povezana s področjem kmetijstva, živilstva ali gozdarstva, dejavnost svetovanja pa mora opravljati najmanj dve leti pred datumom vložitve vloge na javni razpis, kar izkazuje s seznamom opravljenih svetovanj najmanj desetim različnim pravnim ali fizičnim osebam, pri čemer se mora svetovanje nanašati na področje:

– kmetijstva, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda, če se področje tematike iz poglavja C) priloge 2 te uredbe nanaša na kmetijstvo,

– gozdarstva, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda, če se področje tematike iz poglavja C) priloge 2 te uredbe nanaša na gozdarstvo.

(3) Dejavnosti trgovine in sestavine seznama opravljenih svetovanj iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo z javnim razpisom.

(4) Poleg članov iz prvega odstavka tega člena lahko partnerstvo sestavljajo tudi druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost.

(5) Partnerstvo mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz 49. člena te uredbe.

(6) Vodilni partner iz 50. člena te uredbe je pravna oseba iz prvega odstavka tega člena.

(7) Partnerstvo, ki izpolnjuje pogoje iz tega člena, se šteje za operativno skupino EIP iz 56. člena Uredbe 1305/2013/EU z dnem izdaje odločbe o pravici do sredstev, s katero se članom partnerstva, ki so upravičenec do podpore, dodelijo sredstva za izvajanje EIP projekta.

(8) Podrobnejša opredelitev partnerstva se določi z javnim razpisom.

(1) Upravičenec do podpore iz podukrepa Okolje in podnebne spremembe je vodilni partner.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je upravičenec do podpore iz podukrepa Okolje in podnebne spremembe vodilni partner skupaj z drugimi člani partnerstva, če izvajajo upravičene aktivnosti iz prvega odstavka 32. člena te uredbe, razen iz 1. točke prvega odstavka 32. člena te uredbe, in jim v zvezi s temi aktivnostmi nastanejo stroški iz petega odstavka 32. člena te uredbe. V tem primeru vloži vlogo na javni razpis vodilni partner.

(3) Če se projekt iz 28. člena te uredbe nanaša na razvoj rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe, ki se ne nanašajo izključno na kmetijski proizvod, se podpora iz podukrepa Okolje in podnebne spremembe dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(4) Če se podpora dodeli v skladu s prejšnjim odstavkom, je vodilni partner oziroma član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, prejemnik pomoči de minimis.

(5) Podrobnejša opredelitev upravičenca do podpore se lahko določi z javnim razpisom.

(1) Upravičene aktivnosti, ki jih mora vsebovati projekt iz 28. člena te uredbe, so:

1. vodenje in koordinacija projekta;

2. aktivnosti, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta, kot npr. analiza problema in razvoj možnih rešitev problema, vzorčenje, meritve, zbiranje podatkov, usposabljanje članov partnerstva, razvoj skupnih pristopov;

3. priprava in izvedba praktičnega preizkusa rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe na lokaciji kmetijskega gospodarstva, ki je član partnerstva, z namenom preverjanja njihove ustreznosti, pri čemer se lokacija kmetijskega gospodarstva podrobneje opredeli z javnim razpisom;

4. analiza izvedljivosti prenosa v okviru projekta razvitih rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe v prakso na ravni kmetijskega gospodarstva in

5. razširjanje rezultatov projekta.

(2) Če gre za projekt EIP, je treba v okviru upravičene aktivnosti iz 5. točke prejšnjega odstavka pripraviti:

– gradivo z opisom uporabe v okviru projekta razvitih rešitev v praksi v elektronski obliki, kot npr. protokol, tehnološko navodilo, priročnik dobre prakse, upravljavski načrt kmetije. MKGP gradivo objavi na spletni strani programa razvoja podeželja http://www.program-podezelja.si. Obvezne sestavine gradiva se določijo z javnim razpisom;

– praktični prikaz rezultatov projekta na lokaciji najmanj enega kmetijskega gospodarstva, ki je član partnerstva, za najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva.

(3) Upravičeno aktivnost iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko izvaja le oseba, ki je za namen izvedbe projekta zaposlena pri vodilnem partnerju iz šestega odstavka 29. člena ali šestega odstavka 30. člena te uredbe in ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na šesto ali sedmo raven (v nadaljnjem besedilu: vodja projekta).

(4) Če gre za člana partnerstva iz 3. točke 49. člena te uredbe, lahko upravičene aktivnosti izvajajo člani kmetije in za namen izvedbe projekta osebe, zaposlene na kmetiji.

(5) Upravičeni stroški, ki nastanejo pri izvajanju aktivnosti iz prvega odstavka tega člena, so:

1. stroški dela na projektu, ki se priznajo v obliki standardne lestvice stroškov na enoto na podlagi točke b) prvega odstavka 67. člena Uredbe 1303/2013/EU, in potni stroški. Stroški dela na projektu, ki nastanejo z vodenjem in koordinacijo projekta iz 1. točke prvega odstavka tega člena, lahko znašajo največ 10 odstotkov upravičenih stroškov projekta;

2. stroški usposabljanj in udeležbe na dogodkih, ki niso stroški dela na projektu iz prejšnje točke, če so povezani z izvajanjem projekta, kot so stroški prevoza, nastanitve, kotizacije;

3. stroški nakupa nove opreme, pri čemer se za izračun višine upravičenih stroškov uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Višina upravičenega stroška se izračuna za obdobje uporabe opreme v projektu. Ti stroški lahko znašajo največ 20 odstotkov upravičenih stroškov projekta;

4. stroški zunanjih storitev, ki jih ne opravijo člani partnerstva, kot so stroški raziskav, stroški uvedbe novega tehničnega znanja, stroški svetovalnih in drugih storitev, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta. Ti stroški lahko znašajo največ 20 odstotkov upravičenih stroškov projekta;

5. stroški materiala, ki je potreben za izvedbo aktivnosti iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena, kot so semena, sadike, razen sadik trajnih rastlin, fitofarmacevtska sredstva, gnojila, material, potreben za izvedbo meritev, vzorčenja;

6. posredni stroški, ki se določijo v obliki pavšalnega zneska iz točke b) prvega odstavka 68. člena Uredbe 1303/2013/EU. Posredni stroški lahko znašajo največ 15 odstotkov upravičenih stroškov dela na projektu.

(6) V okviru upravičenih stroškov iz 1. točke prejšnjega odstavka se članu partnerstva, ki je upravičenec do podpore, prizna strošek dela v obliki standardne lestvice stroškov na enoto v skladu s točko b) prvega odstavka 67. člena Uredbe 1303/2013/EU, in sicer za:

– vodjo projekta v višini 21 eurov na uro opravljenega dela na projektu,

– osebo, ki je za namen izvedbe projekta zaposlena pri članu partnerstva in ni vodja projekta (v nadaljnjem besedilu: strokovni in tehnični sodelavec) v višini 14 eurov na uro opravljenega dela na projektu,

– člana partnerstva, ki je kmetijsko gospodarstvo, organizirano kot kmetija, v višini 9,45 eura na uro opravljenega dela na projektu,

– člana partnerstva, ki je samostojni podjetnik posameznik, v višini 9,45 eura na uro opravljenega dela na projektu in

– člana partnerstva, ki je fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, v višini 9,45 eura na uro opravljenega dela na projektu.

(7) Podrobnejša opredelitev upravičenih aktivnosti in upravičenih stroškov se določi z javnim razpisom.

(1) Poleg splošnih pogojev iz 58. člena te uredbe, ki jih mora izpolnjevati upravičenec do podpore, mora ob vložitvi vloge na javni razpis:

– partnerstvo izpolnjevati pogoje iz 29. ali 30. člena te uredbe;

– pravna oseba iz 2. točke prvega odstavka 29. člena te uredbe ali iz 3. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, ki opravlja dejavnost svetovanja na področju varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda, priložiti akt o ustanovitvi, iz katerega je razvidno, da deluje na področju varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda.

(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko podrobneje opredelijo v javnem razpisu.

Obvezni prilogi, ki ju mora vlagatelj priložiti vlogi na javni razpis za podporo iz podukrepa Okolje in podnebne spremembe in brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, sta:

– pogodba o medsebojnem sodelovanju iz 1. točke 49. člena te uredbe in

– projekt iz 28. člena te uredbe.

(1) Za podporo iz podukrepa Okolje in podnebne spremembe za izvedbo pilotnega projekta se med vlogami na javni razpis, ki v okviru merila iz 2. točke drugega odstavka tega člena dosežejo najmanj 60 odstotkov točk ter dosežejo vstopni prag 30 odstotkov vseh možnih točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis iz prejšnjega odstavka so naslednja:

1. kakovost partnerstva:

– sestava partnerstva: število članov partnerstva in heterogenost sestave partnerstva,

– reference vodilnega partnerja;

2. kakovost pilotnega projekta:

– pomen pilotnega projekta za prakso na področju kmetijstva ali gozdarstva: izvedba praktičnega preizkusa rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj dveh kmetijskih gospodarstev, ki sta člana partnerstva,

– skladnost vsebine pilotnega projekta s strateškimi cilji kmetijstva ali gozdarstva,

– prispevek k varovanju naravnih virov,

– prispevek k blaženju podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje;

3. prispevek pilotnega projekta k dvigu inovativnosti na kmetijskem gospodarstvu s prenosom znanja v prakso: različni načini in obseg prenosa znanja v prakso, ki jih izvede eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore;

4. razširjanje, uporabnost in trajnost rezultatov pilotnega projekta:

– način razširjanja rezultatov: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate pilotnega projekta,

– obseg razširjanja rezultatov: število objav v medijih, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate pilotnega projekta, in število udeležencev na dogodkih, na katerih se razširjajo rezultati pilotnega projekta;

5. finančna konstrukcija pilotnega projekta:

– partnerstvo sofinancira pilotni projekt: lastna udeležba partnerstva pri financiranju pilotnega projekta,

– delež stroškov članov partnerstva, ki so kmetijsko gospodarstvo, od celotnih upravičenih stroškov pilotnega projekta.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Za podporo iz podukrepa Okolje in podnebne spremembe za izvedbo projekta EIP se med vlogami na javni razpis, ki v okviru merila iz 2. točke drugega odstavka tega člena dosežejo najmanj 60 odstotkov točk ter dosežejo vstopni prag 50 odstotkov vseh možnih točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis iz prejšnjega odstavka so naslednja:

1. kakovost partnerstva:

– sestava partnerstva: število članov partnerstva, heterogenost sestave partnerstva in ustreznost sestave partnerstva glede na vsebino projekta,

– reference članov partnerstva;

2. kakovost projekta EIP:

– pomen projekta EIP za prakso na področju kmetijstva ali gozdarstva: izvedba praktičnega preizkusa rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj treh kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva,

– skladnost vsebine projekta EIP s strateškimi cilji kmetijstva ali gozdarstva,

– prispevek k varovanju naravnih virov,

– prispevek k blaženju podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje;

3. prispevek projekta EIP k dvigu inovativnosti na kmetijskem gospodarstvu:

– prenos znanja v prakso: različni načini in obseg prenosa znanja v prakso, ki jih izvede eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore,

– povečanje usposobljenosti kmetijskih gospodarstev z izmenjavo izkušenj, znanj, ekonomskih, okoljskih in drugih rezultatov s področja predmeta projekta EIP: član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, v času trajanja projekta EIP izvede program usposabljanja za kmetijska gospodarstva, ki so člani partnerstva oziroma druga kmetijska gospodarstva. V okviru programa usposabljanja se izvedejo najmanj tri srečanja v skupnem trajanju najmanj devet ur. Posamezno kmetijsko gospodarstvo, ki je vključeno v program usposabljanja, se mora udeležiti vseh srečanj. Obvezne sestavine programa usposabljanja se podrobneje opredelijo z javnim razpisom;

4. razširjanje, uporabnost in trajnost rezultatov projekta EIP:

– način razširjanja rezultatov: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate projekta EIP,

– obseg razširjanja rezultatov: število objav v medijih, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate projekta EIP, in število udeležencev na dogodkih, na katerih se razširjajo rezultati projekta EIP;

5. finančna konstrukcija projekta EIP:

– partnerstvo sofinancira projekt EIP: lastna udeležba partnerstva pri financiranju projekta EIP,

– delež stroškov članov partnerstva, ki so kmetijsko gospodarstvo, od celotnih upravičenih stroškov projekta EIP.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec do podpore mora poleg pogojev iz 59. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. če gre za pilotni projekt, mora partnerstvo izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 29. člena te uredbe. Če gre za projekt EIP, mora partnerstvo izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 30. člena te uredbe, pri čemer pravna oseba iz 3. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe ne sme biti registrirana za opravljanje dejavnosti trgovine v skladu z drugim odstavkom 30. člena te uredbe;

2. pravna oseba iz 2. točke prvega odstavka 29. člena te uredbe ali iz 3. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, ki opravlja dejavnost svetovanja na področju varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda, mora priložiti akt o ustanovitvi, iz katerega je razvidno, da deluje na področju varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda;

3. ohraniti število članov partnerstva in heterogenost sestave partnerstva kot je bila ob vložitvi vloge na javni razpis, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 35. člena te uredbe;

4. ohraniti število članov partnerstva, heterogenost sestave partnerstva in ustreznost sestave partnerstva glede na vsebino projekta kot je bila ob vložitvi vloge na javni razpis, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

5. partnerstvo mora izpolnjevati pogoje iz 4. točke 49. člena te uredbe.

(2) Če gre za izvedbo pilotnega projekta, mora upravičenec do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. izvede praktični preizkus rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe na lokaciji kmetijskega gospodarstva, ki je član partnerstva, z namenom preverjanja njihove ustreznosti;

2. pripravi analizo izvedljivosti prenosa v okviru pilotnega projekta razvitih rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe v prakso na ravni kmetijskega gospodarstva, pri čemer se obvezne sestavine analize izvedljivosti prenosa podrobneje opredelijo z javnim razpisom;

3. vodilni partner v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom pilotnega projekta razširi rezultate pilotnega projekta na najmanj enem javnem dogodku, ki se ga udeleži najmanj 15 kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva;

4. če je upravičenec do podpore pridobil točke na podlagi merila iz:

– prve alineje 2. točke drugega odstavka 35. člena te uredbe, izvede praktični preizkus rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe na lokaciji najmanj dveh kmetijskih gospodarstev, ki sta člana partnerstva,

– 3. točke drugega odstavka 35. člena te uredbe, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, izvesti prenos znanja v prakso na načine in v obsegu, kot je načrtovan v pilotnem projektu,

– prve alineje 4. točke drugega odstavka 35. člena te uredbe, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom pilotnega projekta razširiti rezultate pilotnega projekta z uporabo načrtovanih vrst komunikacijskih sredstev,

– druge alineje 4. točke drugega odstavka 35. člena te uredbe, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom pilotnega projekta doseči v projektu načrtovano število objav v medijih, s katerimi se razširjajo rezultati pilotnega projekta, oziroma število udeležencev na dogodkih, na katerih se razširjajo rezultati pilotnega projekta.

(3) Če gre za izvedbo projekta EIP, mora upravičenec do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. izvede praktični preizkus rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe na lokaciji kmetijskega gospodarstva, ki je član partnerstva, z namenom preverjanja njihove ustreznosti;

2. pripravi analizo izvedljivosti prenosa v okviru projekta EIP razvitih rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe v prakso na ravni kmetijskega gospodarstva, pri čemer se obvezne sestavine analize izvedljivosti prenosa podrobneje opredelijo z javnim razpisom;

3. predloži gradivo z opisom v okviru projekta razvitih rešitev v praksi v elektronski obliki, kot npr. protokol, tehnološko navodilo, priročnik dobre prakse, upravljavski načrt kmetije. MKGP gradivo objavi na spletni strani programa razvoja podeželja http://www.program-podezelja.si/;

4. v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP izvede praktični prikaz rezultatov projekta EIP na lokaciji najmanj enega kmetijskega gospodarstva, ki je član partnerstva, za najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva;

5. vodilni partner v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP razširi rezultate projekta EIP na najmanj enem javnem dogodku, ki se ga udeleži najmanj 20 kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva;

6. če je upravičenec do podpore pridobil točke na podlagi merila iz:

– prve alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena, izvede praktični preizkus rešitev iz 1. točke 27. člena te uredbe na lokaciji najmanj treh kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva,

– prve alineje 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, izvesti prenos znanja v prakso na načine in v obsegu, kot je načrtovan v projektu EIP,

– druge alineje 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, v času trajanja projekta EIP izvesti program usposabljanja v skladu s drugo alinejo 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena,

– prve alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP razširiti rezultate projekta EIP z uporabo načrtovanih različnih vrst komunikacijskih sredstev,

– druge alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP doseči v projektu načrtovano število objav v medijih, s katerimi se razširjajo rezultati projekta EIP, oziroma načrtovano število udeležencev na dogodkih, na katerih se razširjajo rezultati projekta EIP.

(4) Če gre za izvedbo projekta EIP, se mora vodilni partner vsako leto trajanja projekta udeležiti dogodka o delovanju operativnih skupin EIP, ki ga organizira MKGP.

(5) Izpolnjevanje pogojev iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena je razvidno iz poročila o izvajanju projekta iz 1. točke tretjega odstavka 59. člena te uredbe.

(6) Pogoji iz tega člena se podrobneje določijo z javnim razpisom.

(1) Za izvedbo pilotnega projekta znaša podpora 100 odstotkov upravičenih stroškov iz petega odstavka 32. člena te uredbe, pri čemer se pri določitvi zneska podpore upoštevajo določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(2) Za izvedbo projekta EIP znaša podpora 100 odstotkov upravičenih stroškov iz petega odstavka 32. člena te uredbe, pri čemer se pri določitvi zneska podpore upoštevajo določbe tretjega in petega odstavka tega člena.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko vodilni partner uveljavlja nižjo stopnjo podpore.

(4) Na posamezno vlogo na javni razpis za izvedbo pilotnega projekta se dodeli podpora, ki znaša od 5.000 eurov do vključno 45.000 eurov.

(5) Na posamezno vlogo na javni razpis za izvedbo projekta EIP se dodeli podpora, ki znaša od 45.000 eurov do vključno 250.000 eurov.

(6) Če se podpora dodeli v skladu s tretjim odstavkom 31. člena te uredbe, se pomoč de minimis dodeli članu partnerstva iz prvega in drugega odstavka 31. člena te uredbe v višini dodeljene podpore, pri čemer znesek pomoči, ki se dodeli posameznemu članu partnerstva, ne sme presegati skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(7) Razpoložljiva sredstva, namenjena podpori za podukrep Okolje in podnebne spremembe v programskem obdobju 2014–2020, so podrobneje opredeljena v prilogi 3 te uredbe.

(8) Sredstva, namenjena podpori za podukrep Okolje in podnebne spremembe, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 20 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 80 odstotkov.

(9) Sredstva v okviru podukrepa Okolje in podnebne spremembe se dodelijo kot nepovratna finančna pomoč.

Podpora iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji je namenjena izvedbi projektov, v okviru katerih se na kmetiji poskusno izvedejo aktivnosti, ki se nanašajo na področja izobraževanja o okolju in hrani, zdravstvenega varstva, socialnega varstva oziroma invalidskega varstva s ciljem preučitve možnosti razvoja teh aktivnosti na kmetiji.

(1) Za namen izvedbe projekta iz 44. člena te uredbe se vzpostavi partnerstvo, ki ga sestavljata najmanj:

– en nosilec kmetije ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in

– ena pravna oseba, ki opravlja dejavnost na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, invalidskega varstva ali humanitarne dejavnosti ali eno socialno podjetje v skladu z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo, ali en zaposlitveni center v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, pri čemer morata socialno podjetje in zaposlitveni center opravljati dejavnost na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, invalidskega varstva.

(2) Poleg članov iz prejšnjega odstavka lahko partnerstvo sestavljajo tudi druge pravne osebe, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in delujejo na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva ali invalidskega varstva, kar je razvidno iz akta o ustanovitvi teh pravnih oseb, ali invalidsko podjetje v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

(3) Partnerstvo mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi splošne pogoje iz 49. člena te uredbe.

(4) Člani partnerstva določijo vodilnega partnerja iz 50. člena te uredbe, ki je pravna oseba iz druge alineje prvega odstavka tega člena. Vodilni partner ima poleg obveznosti iz 50. člena te uredbe tudi obveznosti iz 3., 7., 8., 9. in 10. točke drugega odstavka 47. člena te uredbe.

(1) Upravičenec do podpore iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji je vodilni partner.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je upravičenec do podpore iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji vodilni partner skupaj z drugimi člani partnerstva, če izvajajo upravičene aktivnosti iz tretje in pete alineje prvega odstavka 42. člena te uredbe in jim v zvezi s temi aktivnostmi nastanejo stroški iz 1., 2., 3. in 5. točke tretjega odstavka 42. člena te uredbe. V tem primeru vloži vlogo na javni razpis vodilni partner.

(3) Podpora iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji se dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(4) Prejemniki pomoči de minimis so člani partnerstva iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

(5) Podrobnejša opredelitev upravičenca do podpore se lahko določi z javnim razpisom.

(1) Upravičene aktivnosti, ki jih mora vsebovati projekt iz 44. člena te uredbe, so:

– vodenje in koordinacija izvedbe projekta;

– priprava, organizacija oziroma izvedba usposabljanja članov partnerstva s področja vsebine projekta;

– aktivnosti, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta iz 44. člena te uredbe;

– priprava analize izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji;

– razširjanje rezultatov projekta.

(2) Če gre za upravičenca iz drugega odstavka prejšnjega člena, lahko aktivnosti iz prve, druge in četrte alineje prejšnjega odstavka izvaja le vodilni partner iz četrtega odstavka 40. člena te uredbe.

(3) Upravičeni stroški, ki nastanejo v okviru aktivnosti iz prvega odstavka tega člena, so:

1. stroški dela na projektu in potni stroški;

2. stroški usposabljanj in udeležbe na dogodkih, ki niso stroški dela na projektu iz prejšnje alineje, če so povezani z izvajanjem projekta, kot so stroški prevoza, nastanitve, kotizacije;

3. stroški nakupa nove opreme, pri čemer se za izračun višine upravičenih stroškov uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Višina upravičenega stroška se izračuna za obdobje uporabe opreme v projektu. Ti stroški lahko znašajo največ 20 odstotkov upravičenih stroškov projekta;

4. stroški zunanjih storitev, ki jih ne opravijo člani partnerstva, kot so stroški raziskav, stroški uvedbe novega tehničnega znanja, stroški svetovalnih in drugih storitev, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta, ter stroški razširjanja rezultatov projekta iz pete alineje prvega odstavka tega člena. Ti stroški lahko znašajo največ 20 odstotkov upravičenih stroškov projekta;

5. posredni stroški, ki se določijo v obliki pavšalnega zneska iz točke b) prvega odstavka 68. člena Uredbe 1303/2013/EU. Posredni stroški lahko znašajo največ 15 odstotkov upravičenih stroškov dela.

(4) Za osebe, ki so za namen izvedbe projekta zaposlene pri članu partnerstva, ki je upravičenec do podpore, se v okviru stroškov dela iz 1. točke prejšnjega odstavka prizna vrednost urne postavke, ki se določi z javnim razpisom. Za člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, in je kmetijsko gospodarstvo, organizirano kot kmetija, se prizna strošek dela v obliki standardne lestvice stroška na enoto v skladu s točko b) prvega odstavka 67. člena Uredbe 1303/2013/EU v višini 9,45 eura na uro opravljenega dela na projektu.

(5) Če gre za člana partnerstva iz 3. točke 49. člena te uredbe, lahko upravičene aktivnosti izvajajo člani kmetije in za namen izvedbe projekta osebe, zaposlene na kmetiji.

(6) Podrobnejša opredelitev upravičenih aktivnosti in upravičenih stroškov se določi z javnim razpisom.

(1) Poleg splošnih pogojev iz 58. člena te uredbe, ki jih mora izpolnjevati upravičenec do podpore, mora ob vložitvi vloge na javni razpis:

1. partnerstvo izpolnjevati pogoje iz prvega in drugega odstavka 40. člena te uredbe;

2. član partnerstva iz druge alineje prvega odstavka 40. člena te uredbe opravljati dejavnosti s področja iz druge alineje prvega odstavka 40. člena te uredbe;

3. pravna oseba iz drugega odstavka 40. člena te uredbe predložiti akt o ustanovitvi, iz katerega je razvidno, da opravlja nepridobitno dejavnost in deluje na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva ali invalidskega varstva;

4. invalidsko podjetje ali zaposlitveni center iz prvega oziroma drugega odstavka 40. člena te uredbe imeti status v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko podrobneje opredelijo v javnem razpisu.

(1) Projekt traja 24 ali 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev.

(2) Projekt vsebuje obvezne sestavine, določene v prilogi 1 te uredbe.

(3) Iz projekta mora biti razvidno, da višina upravičenih stroškov iz tretjega odstavka 42. člena te uredbe ne presega zneska, določenega v drugem odstavku 48. člena te uredbe.

Obvezni prilogi, ki ju mora vlagatelj priložiti vlogi na javni razpis za podporo iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji in brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, sta:

– pogodba o medsebojnem sodelovanju iz 1. točke 49. člena te uredbe in

– projekt iz prejšnjega člena.

(1) Med vlogami na javni razpis za podporo iz podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis iz prejšnjega odstavka so naslednja:

1. partnerstvo:

– sestava partnerstva: število članov partnerstva,

– reference vodilnega partnerja;

2. prispevek projekta h krepitvi diverzifikacije dejavnosti na kmetijah:

– spodbujanje diverzifikacije dejavnosti na kmetiji: član partnerstva, ki je kmetija z dopolnilno dejavnostjo, mora v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta ustvariti prihodke iz te dopolnilne dejavnosti. Vrste dopolnilnih dejavnosti, iz katerih mora biti ustvarjen prihodek, ter višina prihodka se določijo z javnim razpisom,

– povečanje usposobljenosti članov kmetije: član kmetije, ki je član partnerstva, se v času trajanja projekta udeleži usposabljanja s področja predmeta projekta, ki ga izvede vodilni partner ali druga pravna oseba;

3. prispevek projekta k napredku in dvigu inovativnosti:

– vključenost različnih ranljivih družbenih skupin,

– vključenost medgeneracijskega sodelovanja;

4. dodana vrednost projekta:

– nova zaposlitev za namen izvedbe projekta: kot nova zaposlitev se šteje zaposlitev osebe za najmanj polovični delovni čas v skupnem trajanju najmanj polovice časa trajanja projekta,

– član partnerstva se kot član kmetije vključi v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tej kmetiji v skupnem trajanju najmanj dvanajst mesecev,

– član partnerstva, ki je kmetija, v času trajanja projekta pridobi dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Seznam dopolnilnih dejavnosti se določi z javnim razpisom;

5. razširjanje, uporabnost in trajnost rezultatov projekta:

– prenos znanj in informacij o projektu: član partnerstva, ki je kmetija z dopolnilno dejavnostjo, v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta izvede prenos znanja o projektu za kmetije, ki niso člani partnerstva,

– način in obseg razširjanja rezultatov: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev,

– evalvacija projekta, ki jo opravi izvajalec, ki ni član partnerstva in ima reference s področja evalviranja projektov.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Upravičenec do podpore mora poleg pogojev iz 59. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. član partnerstva iz druge alineje prvega odstavka 40. člena te uredbe mora opravljati dejavnost iz druge alineje prvega odstavka 40. člena te uredbe;

2. pravna oseba iz drugega odstavka 40. člena te uredbe mora predložiti akt o ustanovitvi, iz katerega je razvidno, da opravlja nepridobitno dejavnost in deluje na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva ali invalidskega varstva;

3. invalidsko podjetje ali zaposlitveni center iz prvega oziroma drugega odstavka 40. člena te uredbe ima status v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;

4. partnerstvo mora izpolnjevati pogoje iz 4. točke 49. člena te uredbe.

(2) Ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora upravičenec do podpore poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. član partnerstva, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta ustvariti prihodke iz dopolnilne dejavnosti, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

2. član partnerstva, ki je nosilec kmetije ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali drugi član te kmetije, se v času trajanja projekta udeleži usposabljanja s področja predmeta projekta, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila druge alineje 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

3. vodilni partner ima za namen izvedbe projekta zaposleno osebo za najmanj polovični delovni čas v skupnem trajanju najmanj polovice časa trajanja projekta, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis upravičenec do podpore pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

4. član kmetije, katere nosilec je član partnerstva, mora biti v času trajanja projekta vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v skupnem trajanju najmanj 12 mesecev, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

5. član kmetije, katere nosilec je član partnerstva, mora najpozneje do zaključka projekta pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz tretje alineje 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

6. član partnerstva, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta izvedel prenos znanja o projektu za kmetije, ki niso člani partnerstva, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

7. vodilni partner predstavi rezultate projekta z uporabo več kot ene vrste različnih komunikacijskih sredstev, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila druge alineje 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

8. vodilni partner predloži evalvacijo projekta, ki jo opravi zunanji izvajalec, če je upravičenec do podpore pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz tretje alineje 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena;

9. vodilni partner predloži analizo izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pri čemer se obvezne sestavine analize podrobneje opredelijo z javnim razpisom;

10. vodilni partner v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta razširi rezultate projekta na najmanj enem javnem dogodku, ki se ga udeleži najmanj 15 kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva.

(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka je razvidno iz poročila o izvajanju projekta iz 1. točke tretjega odstavka 59. člena te uredbe.

(4) Pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena se podrobneje določijo z javnim razpisom.

(1) Podpora znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov projekta iz tretjega odstavka 42. člena te uredbe.

(2) Na posamezno vlogo na javni razpis za izvedbo projekta se lahko dodeli podpora, ki znaša od 5.000 eurov do vključno 45.000 eurov.

(3) Če upravičenec v vlogi na javni razpis uveljavlja merilo iz tretje alineje 5. točke drugega odstavka 46. člena te uredbe, je, ne glede na prejšnji odstavek, najvišji znesek podpore do vključno 75.000 eurov.

(4) Pomoč de minimis se dodeli vodilnemu partnerju oziroma članu partnerstva, ki je upravičenec do podpore v višini dodeljene podpore, pri čemer znesek pomoči, ki se dodeli posameznemu članu partnerstva, ne sme presegati skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(5) Razpoložljiva sredstva, namenjena podpori za podukrep Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji v programskem obdobju 2014–2020, so podrobneje opredeljena v prilogi 3 te uredbe.

(6) Sredstva, namenjena podpori za podukrep Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 20 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 80 odstotkov.

(7) Sredstva v okviru podukrepa Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji se dodelijo kot nepovratna finančna pomoč.

Partnerstvo mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:

1. vzpostavi se na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju, ki vsebuje obvezne sestavine iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe;

2. pogodba o medsebojnem sodelovanju iz prejšnje točke se sklene najmanj za čas trajanja projekta;

3. če partnerstvo sestavlja kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot kmetija, je član partnerstva:

– nosilec kmetije, če kmetija izvaja upravičene aktivnosti projekta v okviru kmetijske ali gozdarske dejavnosti,

– nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če kmetija izvaja upravičene aktivnosti projekta v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ali

– nosilec kmetije, če kmetija izvaja upravičene aktivnosti projekta v okviru kmetijske ali gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji in nosilec kmetije ni nosilec te dopolnilne dejavnosti;

4. člani partnerstva ne smejo biti med seboj povezani na način iz 3. člena priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1).

(1) Člani partnerstva iz prejšnjega člena določijo vodilnega partnerja.

(2) Pri podukrepu Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter podukrepu Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji lahko vodilni partner na posamezni javni razpis vloži eno vlogo. Pri podukrepu Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij ter podukrepu Okolje in podnebne spremembe lahko vodilni partner na posamezni sklop javnega razpisa vloži tri vloge.

(3) Vodilni partner ima naslednje obveznosti:

1. zastopa člane partnerstva, ki so upravičenci do podpore, v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP,

2. koordinira pripravo celotne dokumentacije, potrebne za vložitev vloge na javni razpis, in zahtevka za izplačilo sredstev (npr. projekt, pogodba o medsebojnem sodelovanju),

3. predloži poročilo o izvajanju projekta v skladu s 1. točko tretjega odstavka 59. člena te uredbe,

4. sporoča na ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o medsebojnem sodelovanju iz 1. točke prejšnjega člena,

5. hrani dokumentacijo, ki je podlaga za odobritev podpore po tej uredbi, še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev,

6. ne glede na prejšnjo točko hrani dokumentacijo, ki je podlaga za odobritev pomoči de minimis po tej uredbi, še najmanj deset let od dneva zadnjega izplačila sredstev,

7. omogoči dostop do dokumentacije, ki je podlaga za dodelitev in izplačilo sredstev ter kontrolo na kraju samem, ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, pooblaščenem s strani MKGP, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije,

8. razširja rezultate projekta v skladu s 3. točko drugega odstavka 15. člena ali 5. točko tretjega odstavka 15. člena ali 15. točko drugega odstavka 25. člena ali 3. točko drugega odstavka 37. člena ali 5. točko tretjega odstavka 37. člena ali 10. točko drugega odstavka 47. člena te uredbe,

9. če gre za izvedbo projekta EIP, se mora v času trajanja projekta vsako leto udeležiti dogodka o delovanju operativnih skupin EIP, ki ga organizira MKGP.

(1) Podpora se dodeli z zaprtim javnim razpisom.

(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok, do katerega se vlagajo vloge na javni razpis, se določi v javnem razpisu. Vlaganje vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) MKGP na svojih spletnih straneh objavi razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa. Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev in vnosa vloge se objavijo na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP.

(4) Javni razpis je lahko strukturiran po posameznih sklopih glede na:

– vrsto projekta (pilotni projekt in projekt EIP), če gre za podukrep Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij ali podukrep Okolje in podnebne spremembe;

– področje projekta (kmetijstvo, živilstvo in gozdarstvo), če gre za pilotne projekte v okviru podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij;

– tematiko iz poglavja A) priloge 2 te uredbe, če gre za projekte EIP v okviru podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij;

– tematiko iz poglavja B) ali C) priloge 2 te uredbe, če gre za podukrep Okolje in podnebne spremembe;

– sklop tematik iz poglavja A) ali C) priloge 2 te uredbe, če gre za projekte EIP v okviru podukrepa Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij ali podukrepa Okolje in podnebne spremembe, ali

– dejavnost, ki jo opravlja vodilni partner, če gre za podukrep Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji.

(5) Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena sredstva lahko proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz istega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva.

(1) Vlogo na javni razpis sestavljajo prijavni obrazec in priloge.

(2) Prijavni obrazec iz prejšnjega odstavka in priloge iz četrtega odstavka 6. člena, drugega odstavka 22. člena, četrtega odstavka 28. člena in drugega odstavka 44. člena te uredbe se vložijo v elektronski obliki.

(3) Za elektronsko izpolnjevanje prijavnega obrazca in prilog iz prejšnjega odstavka ARSKTRP vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu http://e-kmetija.gov.si, preko katerega se vodilni partner ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem ARSKTRP. Vodilni partner ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec skupaj s prilogami iz prejšnjega odstavka v informacijski sistem ARSKTRP.

(4) Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjen prijavni obrazec iz prejšnjega odstavka z oznako javnega razpisa skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določajo ta uredba, javni razpis in razpisna dokumentacija, razen prilog iz drugega odstavka tega člena, ki se vložijo samo v elektronski obliki, v skladu s prejšnjim odstavkom.

(5) Vodilni partner ali njegov pooblaščenec vloži vlogo iz prejšnjega odstavka na ARSKTRP. Na ovojnici vloge na javni razpis morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče ARSKTRP. Na ovojnici vloge na javni razpis mora biti prilepljena etiketa za naslavljanje, ki se izpiše iz informacijskega sistema ARSKTRP.

(1) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje pogoje, se oceni na podlagi meril, določenih s to uredbo in podrobneje opredeljenih v javnem razpisu. Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, ki se določi v javnem razpisu.

(2) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.

(3) Za ugotavljanje izpolnjevanja meril iz 1. in 2. točke drugega odstavka 14. člena ter 1. in 2. točke drugega odstavka 36. člena te uredbe se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, imenuje strokovna komisija za odločanje o posameznih ukrepih kmetijske politike.

(1) Z odločbo o pravici do sredstev se članu partnerstva, ki je upravičenec do podpore, za posamezno dvanajstmesečno obdobje prizna pravica do povračila upravičenih stroškov pri izvedbi upravičenih aktivnosti projekta iz drugega odstavka 6. člena, 22. člena, drugega odstavka 28. člena ali 44. člena te uredbe.

(2) Če gre za izvedbo projekta EIP iz tretjega odstavka 6. člena ali tretjega odstavka 28. člena te uredbe, se ne glede na prejšnji odstavek članu partnerstva, ki je upravičenec do podpore, z odločbo o pravici do sredstev, prizna pravica do povračila upravičenih stroškov za posamezno šestmesečno obdobje trajanja projekta.

(3) Če se podpora dodeli po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, se v izreku odločbe o pravici do sredstev navede znesek pomoči, ki je posameznemu članu partnerstva dodeljen po pravilu de minimis, pri čemer se izrecno sklicuje na Uredbo 1407/2013/EU.

(4) Datum dodelitve podpore oziroma prejema pomoči de minimis je v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Uredbe 1407/2013/EU datum izdaje odločbe o pravici do sredstev po tej uredbi.

(5) Če se upravičencu podpora dodeli na podlagi Uredbe 1407/2013/EU in je ta podpora plačljiva na podlagi več zahtevkov za izplačilo sredstev, se pri odobritvi podpore izvede diskontiranje pomoči v skladu s šestim odstavkom 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(1) Sredstva se ne odobrijo oziroma izplačajo članu partnerstva, ki je upravičenec do podpore, če je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis oziroma v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se podpora po tej uredbi za iste upravičene stroške lahko združuje z drugimi podporami iz naslova državnih pomoči, če z združitvijo podpor niso preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost podpore, določeni z Uredbo 1305/2013/EU in predpisi, ki urejajo državne pomoči, ne glede na to, ali se podpora za projekt v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.

(3) Podpora iz tretjega odstavka 9. člena, tretjega odstavka 19. člena, tretjega odstavka 31. člena ali tretjega odstavka 41. člena te uredbe se lahko združuje z drugimi pomočmi de minimis pod pogoji iz 5. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(1) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 69. člena Uredbe 1303/2013/EU, tretjega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU in 13. člena Uredbe 807/2014/EU se podpora ne dodeli za:

1. aktivnosti zunaj območja Republike Slovenije;

2. stroške priprave vloge na javni razpis;

3. stroške nakupa strojev, pohištva, prevoznih sredstev;

4. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;

5. davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen kadar ni povračljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV;

6. obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;

7. upravne takse;

8. stroške lizinga in najema naprav in opreme, pridobitve patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic ter blagovnih in storitvenih znamk;

9. druge stroške, povezane s pogodbami o najemu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti in stroški zavarovanja;

10. strošek blaga oziroma storitev, za katere je izdan račun v skupni višini največ 25 eurov z DDV;

11. jubilejne nagrade in odpravnine, razen če so predpisane z zakonom, ki ureja delovna razmerja;

12. letne stimulacije in druge nagrade ter različne bonitete in solidarnostne pomoči;

13. zavarovalne premije, ki niso predpisane z zakonom;

14. vinjete;

15. upravičene aktivnosti, ki se opravijo kot dopolnilno delo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(2) Podrobnejša opredelitev neupravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka se določi z javnim razpisom.

Za upravičene stroške se štejejo stroški, ki so nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev in do zaključka projekta iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena, prvega odstavka 22. člena, drugega ali tretjega odstavka 28. člena ali prvega odstavka 44. člena te uredbe.

(1) Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec do podpore ob vložitvi vloge na javni razpis, so:

1. ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

2. član partnerstva, ki je kmetijsko gospodarstvo, mora biti vpisan v RKG;

3. pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, mora imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije;

4. imeti mora poravnane vse obveznosti do države;

5. pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz sodnega registra;

6. fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v osebnem stečaju;

7. pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme biti v težavah v skladu s Smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C št. 249 z dne 31. 7. 2014, str. 1);

8. v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, mora imeti odprt transakcijski račun;

9. član partnerstva, ki je kmetijsko gospodarstvo, vloži zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, pri čemer se upošteva zbirna vloga, vložena v letu, ki se določi z javnim razpisom. Če je član partnerstva nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, zbirno vlogo vloži nosilec kmetije;

10. ne glede na prejšnjo točko vložitev zbirne vloge ni obvezna za nosilce kmetijskih gospodarstev brez kmetijskih površin, ki vzrejajo samo čebele, vendar mora imeti kmetijsko gospodarstvo urejene podatke v RKG in registru čebelnjakov;

11. člani partnerstva ne smejo biti med seboj povezani na način iz 4. točke 49. člena te uredbe;

12. priložiti mora izjavo upravljavca zavarovanega območja, ki ni član partnerstva, da je seznanjen z vsebino projekta, če se ta nanaša na področje ohranjanja narave in se izvaja v zavarovanem območju v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave;

13. priložiti mora izjavo, da bo za namen izvajanja projekta vodil ločeno računovodstvo oziroma ustrezne evidence.

(2) Vodilni partner mora predložiti izjavo člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, glede izpolnjevanja pogojev iz 1., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka ter iz 55. člena te uredbe.

(3) Član partnerstva, ki je prejemnik pomoči de minimis, mora izpolnjevati pogoj, da se z dodeljeno podporo ne preseže zgornja meja pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.

(4) Če je član partnerstva prejemnik pomoči de minimis, mora vodilni partner vlogi na javni razpis priložiti:

– izjavo o vseh pomočeh de minimis, ki jih je član partnerstva oziroma enotno podjetje prejelo v dveh letih pred vložitvijo vloge na javni razpis in v tekočem koledarskem letu;

– izjavo o drugih prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške in izjavo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis v okviru podukrepa ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;

– izjavo, ali gre za enotno podjetje z navedbo podjetij, ki so z njim povezana, z namenom preveritve skupnega zneska že prejetih pomoči de minimis za vsa z njim povezana podjetja.

(5) Vodilni partner priloži vlogi na javni razpis izjavo vseh članov partnerstva o prostem dostopu in uporabi rezultatov projekta za javnost in izjavo o nepovezanosti članov partnerstva v skladu z 11. točko prvega odstavka tega člena.

(6) Pogoji, ki jih mora upravičenec do podpore izpolnjevati ob vložitvi vloge na javni razpis, ter izjave iz 13. točke prvega odstavka, drugega in četrtega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo v javnem razpisu.

(1) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev.

(2) Zahtevek za izplačilo sredstev vloži vodilni partner ali njegov pooblaščenec na način iz 52. člena te uredbe in ga pošlje na ARSKTRP.

(3) Sredstva se upravičencu do podpore izplačajo na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev, kateremu se priloži:

1. poročilo o izvajanju projekta, ki vsebuje obvezne sestavine iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, in se predloži v elektronski obliki. Če gre za projekt EIP, se del poročila, ki vsebuje podatke iz 1. točke poglavja B) priloge 5 te uredbe, predloži v elektronski obliki na obrazcu, ki se določi z javnim razpisom;

2. originale ali kopije računov, elektronske in e-račune;

3. potrdilo davčnega organa, da DDV za člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, ni povračljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV;

4. originale ali kopije dokazil o plačilu računov, dokazila o izplačilu plač oziroma dokazila o plačilu prispevkov za socialno varnost (npr. položnica, blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, dokazilo o izvedeni kompenzaciji (pobotu) ali asignaciji);

5. če je član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja v skladu s predpisom, ki ureja javno naročanje. V tem primeru se zahtevku ne priloži ponudb iz 8. točke tega odstavka;

6. če gre za nakup opreme, račun ali račun s specifikacijo, iz katerega sta razvidna najmanj serijska številka in tip opreme;

7. izjavo o že prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške;

8. tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov za upravičene stroške, razen za:

– stroške dela na projektu in potne stroške iz 1. točke petega odstavka 10. člena, 1. točke tretjega odstavka 20. člena, 1. točke petega odstavka 32. člena ali iz 1. točke tretjega odstavka 42. člena te uredbe,

– stroške storitev, predpisanih od države ali lokalne skupnosti, kot npr. pristojbina za ceste, parkirnina. V tem primeru zahtevku priloži utemeljitev, da je strošek storitve predpisan s strani države ali lokalne skupnosti,

– stroške storitev, za katere je na trgu samo en ponudnik. V tem primeru se zahtevku priloži utemeljitev, da je na trgu samo en ponudnik, in ponudbo tega ponudnika,

– posredne stroške iz 6. točke petega odstavka 10. člena, 5. točke tretjega odstavka 20. člena, 6. točke petega odstavka 32. člena ali 5. točke tretjega odstavka 42. člena te uredbe;

9. če gre za nakup blaga oziroma storitev v vrednosti do 420 eurov z DDV, lahko upravičenec do podpore ne glede na prejšnjo točko namesto posamezne ponudbe priloži vabilo k dajanju ponudb, katalog ali oglas iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja;

10. izjavo člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, glede izpolnjevanja pogojev iz 1., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena in

11. izjavo vodilnega partnerja o nepovezanosti članov partnerstva iz 4. točke 49. člena te uredbe.

(4) Pri določitvi višine upravičenih stroškov iz 8. točke prejšnjega odstavka se upošteva vrednost predložene ponudbe z najnižjo ceno oziroma vrednost blaga oziroma storitve iz vabila k dajanju ponudb kataloga oziroma oglasa.

(5) Računi in druga dokazila iz tretjega odstavka tega člena se morajo glasiti na člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, razen dokazil iz 9. točke tretjega odstavka tega člena.

(6) Na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 64. člena te uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore in na ime katerega se glasi dokazilo iz prejšnjega odstavka tega člena.

(7) Upravičenec do podpore mora izpolnjevati pogoje iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

(8) Podrobnejše zahteve glede prilog in dokazil iz tretjega odstavka tega člena se opredelijo v javnem razpisu.

(1) Vodilni partner mora izpolnjevati zahteve glede označevanja vira sofinanciranja iz 13. člena Uredbe 808/2014/EU, ki so opredeljene tudi v Navodilih za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenih na spletni strani programa razvoja podeželja.

(2) Član partnerstva, ki je kmetijsko gospodarstvo, mora vsako leto trajanja projekta vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Če je član partnerstva nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, zbirno vlogo vloži nosilec kmetije.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek vložitev zbirne vloge ni obvezna za kmetijsko gospodarstvo brez kmetijskih površin, ki vzreja samo čebele, vendar mora imeti kmetijsko gospodarstvo urejene podatke v RKG in registru čebelnjakov.

(1) Vodilni partner vlaga zahtevke za izplačilo v skladu s časovno dinamiko, določeno v odločbi o pravici do sredstev.

(2) Zahtevek za izplačilo sredstev se vloži v 30 dneh po vsakem zaključenem obdobju dvanajstih mesecev trajanja projekta, razen za projekte EIP, kjer se zahtevek za izplačilo sredstev vloži v 30 dneh po vsakem zaključenem obdobju šestih mesecev trajanja projekta.

(1) Član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev podpore po tej uredbi, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, hraniti dokumentacijo, ki je podlaga za odobritev pomoči de minimis po tej uredbi, še najmanj deset let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

(3) Član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, mora omogočiti dostop do dokumentacije, ki je podlaga za dodelitev in izplačilo sredstev, ter omogočiti kontrolo projekta na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, pooblaščenem s strani MKGP, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije.

Podatki o članih partnerstva, ki so upravičenec do podpore in so prejeli sredstva na podlagi te uredbe, se objavijo na spletni strani ARSKTRP v skladu s 111. in 113. členom Uredbe 1306/2013/EU.

(1) Kontrola ukrepa se izvaja v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrole je pristojna ARSKTRP.

(2) Neizpolnitev ali kršitev obveznosti se sankcionira v skladu s 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in zakonom, ki ureja kmetijstvo, razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 65. člena te uredbe. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.

(1) O višji sili ali izjemnih okoliščinah iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 1306/2013/EU mora vodilni partner ARSKTRP pisno obvestiti in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je vodilni partner to zmožen storiti.

(2) O obstoju višje sile ali izjemnih okoliščinah iz prejšnjega odstavka odloči ARSKTRP.

ARSKTRP mora voditi evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh de minimis in dokazilih o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tej uredbi.

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 19/17), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 19/17).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 19/17).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 68/2017 z dne 1. 12. 2017

3255. Uredba o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, stran 9608.