Na podlagi 58. člena Zakona o izvrševanju poračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US) ter uporabe določb 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – Odl. US, 46/04 – ZRud-A, 47/04, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 62/04 – Odl. US, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – Odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, Odl. US, 57/12) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 22/16 – UPB1 in 56/17) je Občinski svet Občine Beltinci na 28. redni seji dne 30. 11. 2017 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Beltinci
(1) V Občini Beltinci se za uporabo stavbnih zemljišč na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
(2) Nadomestilo se plačuje za objekte ter nezazidana stavbna zemljišča.
S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:
– zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,
– območja, katera so predmet odmere nadomestila,
– merila za določitev višine nadomestila,
– zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,
– oprostitve plačila nadomestila.
2. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(zazidana stavbna zemljišča)
Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
(nezazidana stavbna zemljišča)
(1) Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(2) Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
(3) Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa izvedbeni prostorski akt.
(4) Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:
– če je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;
– če je za izkoriščanje mineralnih surovin na njih že podeljena koncesija, z izkoriščanjem pa se še ni pričelo;
– če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo, z izvedbenim prostorskim načrtom določena sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, pa še ni izvedena.
(5) V osnovo za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se ne vštevajo tista zemljišča, na katerih gradnja ni mogoča zaradi omejitev poteka infrastrukture ter drugih določil vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo naslednje uradne evidence: register nepremičnin, kataster stavb in zemljiški kataster, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila pridobiva potrebne podatke. Če podatek o površini in namenu uporabe zazidanega stavbnega zemljišča v navedenih uradnih evidencah ne obstaja, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan na poziv občinske uprave, v roku 15 dni posredovati zahtevane podatke. Če zavezanec podatkov v navedenem roku ne posreduje ali je posredovan podatek napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta, določi pristojna služba občinske uprave Občine Beltinci.
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISTO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, pri čemer se upoštevajo vse etaže v objektu, ne glede na dejansko uporabo.
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
(4) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča, deponije ipd.
(5) Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta.
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata naslednji uradni evidenci: zemljiški kataster in kataster stavb, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila pridobiva potrebne podatke.
(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 4. člena tega odloka, pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta in pogojev oziroma omejitev, določenih z drugimi pravnimi akti.
3. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA
(območja odmere nadomestila)
(1) Območja, ki so predmet odmere nadomestila, so določena na podlagi naslednjih kriterijev:
– gostota javnih služb in poslovnih dejavnosti;
– prometna ugodnost – dostopnost z javnimi in drugimi prometnimi sredstvi in frekventnost prometnega omrežja;
– druge ugodnosti stavbnega zemljišča, ki nudijo izjemno ugodnost pridobivanja dohodka.
(2) Območja iz prvega odstavka tega člena so določena na mejo naselij po registru prostorskih enot natančno in se delijo na:
– 1. kakovostno skupino, ki jo predstavlja naselje; Beltinci.
– 2. kakovostno skupino, ki jo predstavljajo naselja; Melinci, Ižakovci, Dokležovje, Bratonci, Lipovci, Gančani in Lipa.
4. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme ali gospodarske javne infrastrukture,
– lega in namen zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča.
(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo)
(1) Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanska možnost priključitve na komunalne objekte in naprave ter se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Infrastruktura | Opremljenost stavbnega zemljišča | Število točk |
prometno omrežje | vsa zemljišča v naselju | a) cesta v asfaltirani oziroma protiprašni izvedbi | 20 |
b) cesta v makadamski izvedbi | 10 |
kanalizacijsko omrežje | zemljišča, katera je mogoče priključiti na kanalizacijsko omrežje mešanega sistema | 7 |
zemljišča, katera je mogoče priključiti na kanalizacijsko omrežje ločenega sistema | 15 |
vodovodno omrežje | zemljišča, katera je mogoče priključiti | 15 |
električno omrežje | zemljišča, katera je mogoče priključiti | 10 |
omrežje javne razsvetljave | vsa zemljišča v naselju, ki ima vzpostavljeno omrežje javne razsvetljave | 5 |
(2) Za javno cesto se upošteva opremljenost po samo enem kriteriju, in sicer tistem, ki ustreza dejanski opremljenosti. Kriterija a) in b) se ne seštevata.
(3) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami, določi Občina Beltinci, v primeru dvoma v pravilnost podatkov pa potrdilo izda pristojni upravljavec infrastrukture.
(lega in namen zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Uporaba stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove geografske lege ter namena uporabe na naslednji način:
Namen stavnega zemljišča | Kakovostna skupina območja |
1. kakovostna skupina | 2. kakovostna skupina |
A – Poslovni namen – pridobitna dejavnost | 400 | 350 |
A1 – Poslovni namen – ZZP – pridobitna dejavnost (zunanje poslovne površine) | 200 | 150 |
B – Poslovni namen – nepridobitna dejavnost | 300 | 250 |
B1 – Poslovni namen – ZZP – nepridobitna dejavnost (zunanje poslovne površine) | 150 | 100 |
C – Stanovanjski namen | 300 | 250 |
D – Nezazidano stavbno zemljišče | Poslovni namen | 25 | 20 |
Stanovanjski namen | 15 | 10 |
A – Poslovni namen – pridobitna dejavnost se določi za vse dele stavb, ki se v registru nepremičnin vodijo pod skupino CC-SI klasifikacije (dejanska raba) »12 – Nestanovanjske stavbe« ali katere koli njene podskupine, z izjemo podskupine »1271 – Nestanovanjske kmetijske stavbe« ali katere koli njene podskupine, če se v stavbnem delu opravlja dejavnost oziroma je namenjen opravljanju dejavnosti in hkrati zavezanec ni opredeljen z namenom »B – Poslovni namen – nepridobitna dejavnost«.
A1 – Poslovni namen – ZPP – pridobitna dejavnost se določi za vse površine, ki služijo opravljanju dejavnosti A – Poslovni namen – pridobitna dejavnost oziroma predstavljajo samostojno dejavnost.
B – Poslovni namen – nepridobitna dejavnost se določi za vse dele stavb, ki so v registru nepremičnin označeni pod skupino CC-SI klasifikacije »12 – Nestanovanjske stavbe« ali katere koli njene podskupine, z izjemo podskupine »1271 – Nestanovanjske kmetijske stavbe« ali katere koli njene podskupine, če se v stavbnem delu opravlja dejavnost oziroma je namenjen opravljanju dejavnosti in:
– jih uporablja zavezanec, ki je hkrati opredeljen v prvem odstavku 9. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica ali reprezentativni sindikat) ali
– jih uporablja Republika Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost.
B1 – Poslovni namen – ZPP – nepridobitna dejavnost se določi za vse površine, ki služijo opravljanju dejavnosti B – Poslovni namen – nepridobitna dejavnost oziroma predstavljajo samostojno dejavnost.
C – Stanovanjski namen se določi za vse vrste delov stavb, ki so v registru nepremičnin označeni pod skupino CC-SI klasifikacije »11 – Stanovanjske stavbe« ali katere koli njene podskupine in »1242 – Garažne stavbe«, če se hkrati v delu stavbe ne opravlja A – Poslovni namen – pridobitna dejavnost ali B – Poslovni namen – nepridobitna dejavnost.
(2) Če podatek o dejanski rabi stavbe v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi oziroma obstaja dvom o njegovi pravilnosti, le-tega na podlagi javnega naznanila ter posledično izvedene javne razgrnitve podatkov oziroma izvedenega ugotovitvenega postopka, določi občinska uprava.
(določitev višine nadomestila)
(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 9. in 10. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z višino točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 10. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z višino točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
(1) Letna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se določi na predlog župana s sklepom občinskega sveta.
(2) Če župan ne poda predloga za spremembo vrednosti točke, se točka za tekoče odmerno leto določi na način, da se vrednost točke iz predhodnega leta revalorizira z indeksom rasti cen, kot ga izračunava SURS.
(3) Vrednost točke za leto 2018 znaša 0,0025 EUR.
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice ipd.).
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice (ipd.), če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.
(1) Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto, v skladu z določili Zakona o davčnem postopku.
(2) Davčni postopek odmere nadomestila vodi Finančna uprava Republike Slovenije.
(3) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Beltinci.
(4) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov in na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča.
(5) Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi Občine Beltinci vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh od nastanka obveznosti oziroma spremembe.
(6) Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc in sproži aktivnosti za začetek inšpekcijskega postopka in izvede odmerni postopek po uradni dolžnosti.
(7) Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko je sprememba nastala, če za tekoče leto odmera še ni bila izvedena.
(8) Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe Zakona o davčnem postopku.
6. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
(oprostitve plačila nadomestila)
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
– za zazidana stavbna zemljišča katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS;
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje;
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno;
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti neposredno za svojo versko dejavnost;
– za stavbe v uporabi Občine Beltinci, javnih zavodov in institucij, katerih ustanovitelj je Občina Beltinci;
– za stavbe gasilskih in drugih društev;
– za parcele v lasti Občine Beltinci in v lasti krajevnih skupnosti Občine Beltinci ter za pokopališča v zasebni lasti.
(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:
– zavezance z nižjimi dohodki(prejemnike stalne denarne socialne pomoči in prejemnike pokojnine, ki je enaka ali nižja od stalne denarne socialne pomoči), o upravičenosti katerih odloči župan s sklepom;
– plačila nadomestila se na njegovo zahtevo za dobo 5 let oprosti zavezanec, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo (v primeru dozidave in nadzidave družinske stanovanjske hiše oprostitev velja zgolj za dozidan oziroma nadzidan del in ne za celoten objekt), če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo (kot datum vselitve se šteje datum prijave stalnega prebivališča pri pristojni upravni enoti), upošteva pa se od dneva pravnomočnosti odločbe o priznanju oprostitve, ki se izda na podlagi vloge zavezanca.
7. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska uprava Občine Beltinci in Medobčinski inšpektorat občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana.
(1) Z globo 1.000,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– je zavezanec za plačilo nadomestila, če ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma nastali spremembi ali če v prijavi navede neresnične podatke;
– na poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od prejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero.
(2) Z globo 500,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 300,00 EUR se kaznuje samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 250,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
8. PREHODNA DOLOČBA IN KONČNI DOLOČBI
(obravnava pritožb v prehodnem obdobju)
Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka.
(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Beltinci (Uradni list RS, št. 77/00, 99/01, 132/03, 47/05, 20/12).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018 dalje.
Št. 032-01/2017-28-309/VI.
Beltinci, dne 30. novembra 2017
Milan Kerman l.r.
