Na podlagi 4. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 28/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16) in Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16) je Občinski svet Občine Borovnica na 25. redni seji dne 7. 12. 2017 sprejel
o pokopališkem redu v Občini Borovnica
(1) Ta odlok ureja pokopališko in pogrebno dejavnosti na območju Občine Borovnica.
(2) Na območju Občine Borovnica je eno pokopališče, na katerem se pokopava pokojnike, ki so imeli stalno bivališče na območju občine, najemnike grobov ali njihovi sorodnike, ne glede na veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
(3) Na pokopališču se pokopava lahko tudi pokojnike iz drugih območij, če prostorske možnosti to omogočajo. O tem odloči občina oziroma upravljavec pokopališča.
(4) V primerih, ko se želje za izvedbo pogreba razlikujejo od krajevnih običajev glede na vero, pripadnost organizaciji ipd., je potrebno spoštovati in upoštevati pokojnikove želje oziroma želje svojcev pokojnika.
(1) Pogrebna dejavnost obsega:
– zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba,
– prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika, ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se izvaja kot tržna dejavnost.
(2) Pokopališka dejavnost je v pristojnosti občine in obsega upravljanje in urejanje pokopališča.
(upravljavec pokopališča)
Upravljavec pokopališča je Občina Borovnica.
II. POKOPALIŠKA DEJAVNOST IN UREJANJE POKOPALIŠČA
(naloge upravljavca pokopališča)
Upravljanje pokopališča obsega:
– zagotavljanje urejenosti pokopališča,
– vzdrževanje pokopališča, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture,
– storitev oddaje mrliške vežice v najem,
– izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja,
– oddajo grobov v najem,
– vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališča.
(1) Upravljavec pokopališča vodi pokopališki kataster, ki vključuje evidenco pokopaliških oddelkov in grobov, evidenco pokojnikov ter evidenco najemnikov.
(2) Pokopališki kataster se vodi v tekstualni in grafični obliki, skladno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
(oddaja grobnih prostorov v najem)
(1) Prostore za grobove daje v najem upravljavec z najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu z zakonom in tem odlokom. Najemna pogodba se sklene najprej ob prijavi pokopa. Najemna pogodba se sklepa za nedoločen čas.
(2) Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor.
(3) Upravljavec lahko pisno odpove najemno pogodbo v primerih:
– če najemnik kljub opozorilu ne vzdržuje groba v skladu s tem odlokom in najemno pogodbo,
– če najemnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča,
– ob opustitvi pokopališča.
(4) Po smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki ga je najemnik navedel v najemni pogodbi, če to ni navedeno pa tisti, ki je bil naročnik pogreba najemnika. Če pravice do najema groba nihče ne prevzame v roku enega leta, najemna pogodba preneha. O prenehanju najema upravljavec obvesti naročnika pogreba.
(5) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, določenimi z najemno pogodbo.
(6) Najemna pogodba za grob lahko preneha na podlagi volje najemnika s pisno odpovedjo. Najemnik mora plačati grobnino za tekoče leto, v katerem odpoveduje pogodbo.
(7) Če najemnik odpove najemno pogodbo za grob s krsto pred potekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino tudi za leta do konca mirovalne dobe.
(8) Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča.
(9) Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po preteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča iz lastnih sredstev.
(10) Po prenehanju najemne pogodbe za grob z žaro najemnik lahko žaro prenese na drugo pokopališče. Lahko pa se odloči, da se pepel iz žare raztrese na prostor za raztros pepela.
(1) Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine, in se oddajo v najem skupaj z grobom.
(2) Nagrobna obeležja, ki so na grobovih, ki so posebnega pomena za zgodovino pokopališča, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnih primerih z odločbo pristojnega občinskega organa. Seznam grobov posebnega pomena določi občinski svet.
(1) Za najem groba plačuje najemnik grobnino glede na vrsto groba.
(2) Grobnina predstavlja sorazmerni del letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču. Letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču vsebujejo stroške vzdrževanja objektov in naprav, skupnih glavnih poti, zelenic, drevja, grmovnic, odvoza odpadkov, porabe vode, elektrike, vodenja evidenc in drugih stroškov obratovanja pokopališča.
(3) Upravljavec pokopališča najemnikom zaračuna grobnino enkrat letno, najkasneje do konca septembra v tekočem letu. Ob prvem najemu groba se grobnina plača v celotni višini ne glede na trajanje najemnega razmerja, če je bila pogodba sklenjena do dne obračuna grobnine za tekoče leto, sicer se ne plača.
(4) Vojna grobišča in grobovi so oproščeni plačila grobnine. Grobovi posebnega pomena, za katere tako določi občinski svet, so oproščeni plačila grobnine.
(1) Na pokopališču so naslednje vrste grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni, družinski in grobnice),
– žarni grobovi (talni in zidni),
– grobišča,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztros.
(2) Nove grobnice in novi dvojni in družinski grobovi niso dovoljeni. Na željo najemnikov je možna razdelitev dvojnih in družinskih grobov na manjše (enojne, žarne).
(1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe v krsti. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare.
(2) Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare.
(3) Družinski grobovi in grobnice so večjih dimenzij, omogočajo pokop treh vzporednih krst oziroma se v grobnici krste s kovinskimi vložki polagajo ena na drugo.
(4) Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare.
(5) Grobišča so prostori za skupni pokop umrlih ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz drugih grobov po preteku dobe najema in drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen prostor za polaganje cvetja in sveč.
(6) Prostor za anonimni pokop je prostor na delu žarnega pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imen pokojnikov. Podatke o pokojnikih, ki so bili pokopani anonimno, vodi upravljavec pokopališča.
(7) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem delu pokopališča. Imena pokojnih so, če naročniki pogreba to želijo, enotno napisana na opornem zidu ob prostoru za raztros. Za napis proti plačilu poskrbi upravljavec pokopališča. Ob prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov, prav tako ni dovoljeno hoditi po prostoru za raztros, razen za namene vzdrževanja pokopališča.
(1) Minimalne mere grobne jame klasičnega groba so:
– globina 1,80 m; če geološki pogoji to dopuščajo, se lahko poglobi do 2,50 m;
– dolžina do 2,20 in širina 0,80 m za enojni grob, 1,50 m za dvojni grob in nad 1,50 m za družinski grob.
(2) Minimalne mere grobne jame žarnega groba so: globina 0,70 m, širina 1,00 m in dolžina 1,00 m.
(3) Razdalja med grobovi in pokopališkimi potmi se določi s pokopališkim načrtom. Praviloma morajo biti poti med vrstami grobov široke najmanj 0,5 m.
(4) Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino smejo spomeniki segati največ do višine 1,5 m, nagrobne ograje pa največ do višine 0,5 m.
(5) Na starem delu pokopališča se morajo obstoječi grobovi v primeru obnove v največji možni meri prilagoditi zahtevam pokopališkega reda.
(prekop posmrtnih ostankov)
Prekop posmrtnih ostankov in prenos drugam je možen v skladu z zakonom.
(1) Prekop groba in ponoven pokop na isto mesto v grobu je dovoljen po poteku mirovalne dobe. V kolikor razmere na zemljišču dopuščajo, se v primeru pokopa s krsto izvede poglobljen izkop grobne jame v skladu s prejšnjim členom tega odloka.
(2) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na isto mesto v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od 10 let¸ pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
(3) Za pokop z žaro mirovalne dobe ni.
(1) Območje pokopališča je določeno z načrtom pokopališča. V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– onesnaževanje pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje grobov, nasadov, objektov in predmetov na območju pokopališča,
– postavljanje in odstranjevanje spomenikov brez predhodnega soglasja upravljavca,
– vožnja z motornimi vozili in s kolesi, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil izvajalcev pokopaliških dejavnosti,
– vodenje psov in drugih živali na pokopališče, razen če gre za pse, ki služijo človeku kot vodniki.
(2) Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki se izvajajo z namenom urejanja pokopališč in grobov in s tem povezani prevozi na pokopališču, se lahko opravljajo le s predhodnim soglasjem upravljavca.
(3) Na pokopališču in v neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebne slovesnosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebne slovesnosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, ozvočene prireditve v bližini ipd.). Upravljavec pokopališča povzročitelja opozori pred začetkom pogrebne svečanosti.
(posegi v prostor na pokopališču)
(1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je možen ob predhodnem pisnem soglasju upravljavca pokopališča.
(2) Upravljavec pokopališča daje soglasje za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.
(3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v petih dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v petnajstih dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna.
(obveznosti najemnikov grobov)
Najemniki grobov so dolžni:
– skleniti najemno pogodbo in spoštovati vsa določila pogodbe,
– skrbeti za urejen videz groba tako, da redno urejajo zelenje na grobu, da trajne zasaditve ne posegajo na sosednje grobove in poti, da odstranjujejo plevel in odpadke,
– redno plačevati grobnino,
– spoštovati pokopališki red.
(naloge upravljavca pokopališča)
(1) Za vzdrževanje pokopaliških objektov, poti in nasadov, čistoče, reda in miru na pokopališču skrbi upravljavec pokopališča.
(2) Upravljavec pokopališča mora izvleček pokopališkega reda objaviti pri vhodih na pokopališče.
(čas obratovanja objektov)
(1) Pokopališče je odprto neprekinjeno.
(2) Uporaba mrliške vežice je predpisana na celotnem območju občine. Mrliška vežica obratuje v času od dovoza pokojnika do pogrebne slovesnosti, po dogovoru med upravljavcem in naročnikom, med 7. in 23. uro.
(3) Pogreb se lahko opravi vsak dan od 9. do 18. ure.
19. člen
(1) 24-urna dežurna služba je obvezna gospodarska javna služba in obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. Izvajalec 24-urne dežurne službe mora izpolnjevati zakonske pogoje in ravnati skladno s pokopališkim redom in drugimi predpisi občine.
(2) Izvajalec 24-urne dežurne službe na območju Občine Borovnica je koncesionar.
(1) Pokop umrlega prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba. Prijavi je potrebno priložiti uradno izdano listino o prijavi smrti.
(2) Upravljavec pokopališča po prijavi pokopa določi mesto in potrdi čas pokopa.
(1) Izvajalec tržne pogrebne dejavnosti je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki jih odločajo zakon in podzakonski predpisi.
(2) Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu z zakonom in pokopališkim redom. Pred pokopom je izvajalec dolžan ustrezno zavarovati sosednje grobove in nagrobne spomenike ter paziti, da jih pri izkopu in zasutju ne poškoduje.
(3) Umrli do pokopa leži v mrliški veži. Umrli stanovski predstavnik verske skupnosti lahko leži v verskem objektu.
(4) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(5) Pogrebna slovesnost se opravi na način, predpisan s tem odlokom in krajevnim običajem.
Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. Stroški osnovnega pogreba ne smejo presegati z zakonom določene višine.
(1) Pogrebna slovesnost je praviloma javna, kateri vsakdo lahko nemoteno prisostvuje.
(2) Minimalna pogrebna slovesnost obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice do mesta pokopa.
(3) Na željo pokojnika ali njegovih najožjih svojcev je pogrebna slovesnost v ožjem družinskem krogu.
(4) Sestavni del pogrebne slovesnosti je lahko tudi verski ali stanovski obred.
(5) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo v slovo umrlemu. Za varnost je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
(potek pogrebne slovesnosti)
(1) Krsta z umrlim ali žara s pepelom se na dan pogrebne slovesnosti položi v mrliško vežico ob uri, dogovorjeni z naročnikom pogreba. Na željo naročnika pogreba se lahko krsta z umrlim položi v mrliško vežico že dan pred pogrebom.
(2) Pogreb opravi pogrebno moštvo izvajalca, po dogovoru z izvajalcem pogreba lahko v moštvu sodelujejo tudi svojci ali predstavniki stanovske organizacije, ki ji je pokojni pripadal. Pogrebno moštvo mora biti oblečeno v svečane obleke.
(3) Pred začetkom pogrebne slovesnosti izvajalec pogreba na poslovilni prostor dostavi cvetje in pospremi svojce. Pogrebna slovesnost se prične ob dogovorjeni uri z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra na poslovilni prostor.
(4) Pogrebno slovesnost vodi pooblaščena oseba izvajalca pogreba v skladu s krajevnimi običaji ter dogovorom z naročnikom pogreba.
(5) Če pri pogrebu sodelujejo pevci ali glasbeniki, najprej zaigrajo žalostinko, sledi del verskega obreda, poslovilni govori, pevci.
(6) Po končani slovesnosti pri mrliški vežici gre pogrebni sprevod do groba, oziroma v primeru verskega obreda v cerkev. Verski obred se vrši v treh delih, na poslovilnem prostoru pri mrliški vežici, v cerkvi in pri grobu.
(7) Ob grobu se opravi zadnji del pogrebne slovesnosti, s petjem ali glasbo, verskim slovesom in se zaključi s spustom zastav nad krsto ali žaro v grobu.
(8) Izvajalec pogreba mora poskrbeti, da je največ dve uri po končani pogrebni slovesnosti grob zaprt oziroma zasut, z delom pa prične, ko se večina udeležencev pogrebne slovesnosti umakne iz okolice groba.
(9) Izvajalec po končanem pogrebu počisti mrliško vežico in spremljajoče prostore.
(razvrstitev v pogrebnem sprevodu)
(1) Razvrstitev v pogrebnem sprevodu poteka na krajevno običajen način in je praviloma naslednja:
– na čelu pogrebnega sprevoda je državna zastava z žalnim trakom, v primeru verskega pogreba je pred njo križ oziroma drug verski simbol,
– sledijo nosilci drugih zastav in praporov, nosilci pokojnikovih odlikovanj, godba (če je), pevci, nosilci vencev, krsta ali žara pokojnika, svojci in ostali udeleženci,
– v primeru verskega obreda gre predstavnik verske skupnosti pred krsto ali žaro pokojnika.
(2) Pri pokopu umrlega, ki ni slovenski državljan, se pri pogrebni svečanosti slovenska zastava ne uporablja.
(3) Ob grobu se udeleženci razvrstijo tako, da so neposredno pri grobu svojci umrlega, osebe, ki nosijo odlikovanja umrlega, državna zastava, prapori, pri verskem pogrebu pa tudi predstavniki verskih skupnosti in verski simboli.
(1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:
– pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob,
– pokop z žaro kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob,
– raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču.
(2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno.
(3) Pokop zunaj pokopališča ni dovoljen.
(4) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(1) Krsto umrlega ali žaro se položi v grob. Nato se v primeru verskega pogreba opravi še zadnji del verskega obreda. Temu sledi nastop pevcev ali glasbenikov in slovo z zastavami in prapori. S tem se pogrebna slovesnost zaključi.
(2) Udeleženci pogreba se od pokojnika lahko poslovijo z mimohodom pred grobom.
(1) Raztros pepela se opravi na območju pokopališča, ki je z načrtom pokopališča določen za raztros. Izven območja pokopališča raztros ni dovoljen.
(2) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se izvede tako, da gre po končani pogrebni slovesnosti pri mrliški vežici pogrebni sprevod do območja raztrosa, v primeru verskega obreda pa pred tem še v cerkev. Pogrebni sprevod se razvrsti pred območjem raztrosa, kjer se opravi pogrebna slovesnost na način, določen v prejšnjem členu.
(način pokopa, če je plačnik občina)
Če je plačnik pokopa občina, se opravi osnovni pokop z raztrosom pepela.
Pri krščanskem pogrebu zvoni po običajni krajevni navadi. Vsi drugi udeleženci pogreba (pevci, godba, govorniki) se ravnajo po tem krajevnem običaju.
IV. NADZOR NAD IZVAJANJEM POGREBNE IN POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat.
(2) Pristojni organ občinske uprave in druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov.
Z globo 150,00 EUR se kaznuje, kdor krši določbe prve in druge točke 14. člena odloka.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(cene in stroški)
(1) Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav in druge pokopališke infrastrukture sprejme občinski svet na predlog župana.
(2) Stroški, ki oblikujejo ceno pogrebnih storitev, so v pristojnosti izvajalcev pogrebnih storitev, ki svoje cene oblikujejo skladno z zakonodajo in trgom.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališča na območju Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 59/01).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0004/2017-5
Borovnica, dne 7. decembra 2017
Bojan Čebela l.r.
