Na podlagi 13. člena ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) ter 19. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru (Uradni list RS, št. 100/13) izdaja Svet Banke Slovenije
o makrobonitetnem spremljanju področja likvidnosti in strukture financiranja
(Vsebina in namen sklepa)
(1) Zaradi zasledovanja vmesnega cilja makrobonitetne politike "blažitev in preprečitev čezmernega neskladja v ročnostni strukturi in nelikvidnosti", opredeljenega v Smernicah makrobonitetne politike Banke Slovenije1 in na podlagi Priporočila ESRB/2013/12, z namenom povečanja odpornosti finančnih institucij na likvidnostno tveganje v primeru povečanja nestabilnosti strukture financiranja, uvaja Banka Slovenije makrobonitetni instrument, s katerim spremlja podatke ter podaja priporočilo glede doseganja vrednosti količnikov, opredeljenih v nadaljevanju tega sklepa.
(2) Sklep določa najnižjo priporočeno vrednost ter podrobnejša pravila v zvezi z vsebino, obliko, način izračunavanja in poročanja:
(a) količnikov likvidnosti,
(b) razmerja med krediti in vlogami nebančnega sektorja.
(3) Določbe tega sklepa se uporabljajo za banke, hranilnice, podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav (v nadaljevanju: banke).
(4) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15 in 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR in 41/17) oziroma Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL EU L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1).
(2) Za namen tega sklepa je:
(a) "preostala zapadlost" obdobje med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti in datumom zapadlosti posameznega finančnega sredstva ali vira sredstev;
(b) "likvidnostno tveganje" je tveganje nastanka izgube, če banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob zapadlosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih.
2. MINIMALNE ZAHTEVE SPREMLJANJA IN PRIPOROČILO GLEDE KOLIČNIKOV LIKVIDNOSTI
(1) Banka mora redno izračunavati količnik likvidnosti, ki je razmerje med vsoto finančnih sredstev v domači in tuji valuti in vsoto virov sredstev v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost.
(2) Za namen iz prvega odstavka tega člena mora banka razvrstiti finančna sredstva in vire sredstev po preostali zapadlosti v dva razreda, in sicer:
(a) prvi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 30 dni in
(b) drugi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 180 dni.
(3) Banka mora dnevno izračunavati količnik likvidnosti za posamezni razred za pretekli delovni dan.
(4) Banki se priporoča, da količnik likvidnosti prvega razreda dosega najmanj vrednost 1.
(5) Količnik likvidnosti drugega razreda je informativnega značaja.
(6) Banka, ki ne dosega priporočene vrednosti iz četrtega odstavka tega člena, mora na zahtevo Banke Slovenije v skladu z 241. členom ZBan2 podati ustrezna pojasnila, predvsem razloge za nedoseganje priporočene vrednosti, in navesti druge ukrepe, s katerimi omejuje likvidnostno tveganje.
(Kriteriji za upoštevanje finančnih sredstev)
(1) Banka upošteva finančna sredstva po naslednjih kriterijih:
(a) po preostali zapadlosti,
(b) finančna sredstva, ki jih banka v skladu z veljavnim Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij, objavljenem na spletni strani Banke Slovenije, glede na boniteto dolžnika po šifrantu 106 (Oznaka bonitete komitenta) poroča s šiframa A in B,
(c) finančna sredstva, ki so zavarovana z naslednjimi oblikami zavarovanja:
– vloga pri banki, za katero je pogodbeno določena obveznost, da se uporabi za poplačilo dolžnikove obveznosti do banke,
– vrednostni papirji Republike Slovenije in Banke Slovenije, jamstva Republike Slovenije in vrednostni papirji, ki so zavarovani z jamstvom Republike Slovenije,
– vrednostni papirji in jamstva Evropske centralne banke, mednarodnih organizacij in multilateralnih razvojnih bank, za katere se v skladu s pravili iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013) uporablja utež tveganja 0 %,
– vrednostni papirji in jamstva enot centralne ravni držav ali centralnih bank, katerih bonitetna ocena po pravilih iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 ustreza najmanj stopnji kreditne kakovosti 3,
– vrednostni papirji in jamstva enot regionalne ali lokalne ravni držav ter oseb javnega sektorja, ki se v skladu s pravili iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 obravnavajo kot enote centralne ravni držav iz točke (d) tega odstavka, na ozemlju katerih so ustanovljene,
– garancije na prvi poziv bank, katerih dolgoročna bonitetna ocena po pravilih iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 ustreza najmanj stopnji kreditne kakovosti 3,
– dolžniški vrednostni papirji bank, katerih dolgoročna bonitetna ocena po pravilih iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 ustreza najmanj stopnji kreditne kakovosti 3,
pri čemer se kot ustrezni za ta namen štejejo le vrednostni papirji, ki niso podrejeni ali zamenljivi in s katerimi se trguje na finančnih trgih, ter garancije in ostala jamstva, ki so nepreklicna in brezpogojna ter predstavljajo izrecno dokumentirano obveznost dajalca garancije oziroma jamstva.
(d) samo znesek finančnih sredstev, s katerim prosto razpolaga,
(e) od zunajbilančnih postavk se upoštevajo samo:
– terminski posli,
– pogodbeno najete kreditne linije ter nečrpani del najetih kreditov, oboje v višini 50 %.
(2) Finančna sredstva iz točke (c) prvega odstavka tega člena se v izračunu upoštevajo samo do aktiviranja zavarovanja, vendar največ 30 dni po roku za plačilo.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v izračunu ne sme upoštevati finančnih sredstev, ki jih mora imeti banka zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog ter za zagotavljanje denarnih sredstev za namen vplačila v sklad za reševanje bank na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank.
(Kriteriji za vključevanje finančnih sredstev v oba razreda)
(1) Ne glede na preostalo zapadlost, banka v oba razreda vključuje naslednja finančna sredstva:
(a) naložbe, ki izpolnjujejo kriterije primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema, ki so opredeljeni v splošnih pogojih Banke Slovenije, ki urejajo izvajanje okvira denarne politike;
(b) naložbe v druge tuje tržne dolžniške in lastniške vrednostne papirje in v domače tržne dolžniške vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu in je njihova bonitetna ocena oziroma dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's), če z njimi banke upravljajo same, če pa so jih prepustile v upravljanje drugi domači ali tuji banki oziroma finančni instituciji, pa le v višini in rokih, ki jih za dostop do likvidnosti predvideva pogodba o upravljanju;
(c) naložbe v druge tuje serijske dolžniške vrednostne papirje, katerih tržna cena je dnevno razpoložljiva in je njihova bonitetna ocena in dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's). Kolikor je referenčna množica finančnih instrumentov sestavljena iz vrednostnih papirjev, mora biti boniteta vsakega najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's). Če ne obstaja dnevna tržna cena, morajo v tej točki navedeni vrednostni papirji imeti ameriško prodajno opcijo, ki imetniku daje pravico prodaje tega vrednostnega papirja kadarkoli do njegove zapadlosti, pri čemer je opcija lahko vključena v ta serijski dolžniški vrednostni papir in omogoča imetniku prodajo tega vrednostnega papirja njegovemu izdajatelju po vnaprej določeni izvršilni ceni, ali pa je opcija sklenjena posebej na ta serijski dolžniški vrednostni papir po vnaprej določeni izvršilni ceni, dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja te opcije pa je najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's);
(d) naložbe v dolžniške vrednostne papirje Banke Slovenije,
(e) naložbe v depozite pri Banki Slovenije.
(2) Med naložbami iz točke (c) prvega odstavka tega člena banka ne sme upoštevati vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje redno na organiziranih trgih ali za katere ni mogoče dnevno preveriti njihove tržne cene ali za katere izdajatelj ne zagotavlja brezpogojnega odkupa v roku, krajšem od 30 dni.
(3) Finančna sredstva iz točk (a) do (c) prvega odstavka tega člena mora banka za potrebe vključevanja v oba razreda vrednotiti po tržnih cenah. Če za finančna sredstva iz točke (a) prvega odstavka tega člena ne obstaja tržna cena, jih lahko banka vrednoti po odplačni vrednosti oziroma pošteni vrednosti.
(Kriteriji za upoštevanje virov sredstev)
Banka upošteva vire sredstev po naslednjih kriterijih:
(a) po preostali zapadlosti;
(b) vpogledne vloge gospodinjstev in nefinančnih družb se v prvem in v drugem razredu upoštevajo v višini 40 %;
(c) od zunajbilančnih postavk se upoštevajo:
– terminski posli, odprti nekriti akreditivi, pogodbene odobrene kreditne linije bankam in nečrpani del odobrenih kreditov, ki ne izpolnjujejo kriterijev primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema, ki so opredeljeni v splošnih pogojih Banke Slovenije, ki urejajo izvajanje okvira denarne politike, vse višini 100 %;
– pogodbeno odobrene kreditne linije komitentom, ki niso banke, razen kreditnih linij, odobrenih za kritje odprtih akreditivov, se upoštevajo v višini 20 %;
– izdane garancije, jamstva in stand by akreditivi, odobreni limiti za tekoče račune in kartice se upoštevajo po preostali zapadlosti v višini 5 %.
Obveznost po akreditivih se upošteva v posameznem razredu v višini nekritega dela po preostali veljavnosti, po predložitvi dokumentov pa po preostali zapadlosti.
3. PRIPOROČILO GLEDE RAZMERJA MED KREDITI IN VLOGAMI NEBANČNEGA SEKTORJA
(Razmerje med krediti in vlogami nebančnega sektorja)
(1) Banki, ki ima pozitivni letni prirast vlog nebančnega sektorja, se priporoča, da ob koncu četrtletja dosega GLTDF, ki je enak ali večji od 0 % (GLTDF >= 0 %).
(2) Banka izračuna količnik GLTDF kot razmerje med letno spremembo stanja bruto zneska kreditov nebančnemu sektorju in letno spremembo stanja vlog nebančnega sektorja, pri čemer bruto znesek kreditov pomeni znesek pred upoštevanjem oslabitev. Pri izračunu GLTDF banki eno leto ni potrebno upoštevati:
(a) povečanja zneska vlog nebančnega sektorja iz naslova prenosa obveznosti druge banke na banko na podlagi odločbe Banke Slovenije;
(b) zmanjšanja bruto zneska kreditov nebančnega sektorja iz naslova:
– prenosa terjatev na drugo banko na podlagi odločbe Banke Slovenije;
– prenosa terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank;
– odprave pripoznanja terjatev zaradi neizterljivosti, listinjenja ali konverzije v naložbe v kapital dolžnikov iz naslova teh terjatev.
4. POROČANJE BANKI SLOVENIJE
(1) Banka mora imeti vzpostavljen ustrezen sistem in postopke za spremljanje izpolnjevanja priporočil ter izračune
(a) količnikov likvidnosti in
(b) količnika GLTDF.
(2) Banka mora zagotoviti pravilno izračunavanje in pravočasno poročanje Banki Slovenije v skladu s tem sklepom o količnikih likvidnosti iz tretjega odstavka 3. člena tega sklepa.
(3) Banka mora za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka tega člena Banki Slovenije predložiti poročilo na obrazcu KL-1, ki je sestavni del tega sklepa.
(4) Dnevno poročilo o količnikih likvidnosti mora banka posredovati Banki Slovenije najpozneje naslednji dan do 12. ure za pretekli dan po elektronski pošti.
(5) Guverner Banke Slovenije lahko izda navodilo za izvajanje tega sklepa.
5. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(Prenehanje uporabe sklepa in navodila)
Z dnem uveljavitve tega sklepa se prenehata uporabljati Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 50/15, 44/16 in 79/16) ter Navodilo za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (50/15 in 79/16).
Ta sklep začne veljati 1. januarja 2018.
Ljubljana, dne 12. decembra 2017
dr. Boštjan Jazbec l.r.
1 http://www.bsi.si/financna-stabilnost.asp?MapaId=1739.
2 Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 4. aprila 2013 o vmesnih ciljih in instrumentih makrobonitetne politike (ESRB/2013/1), Uradni list EU 2013/C 170/1.
