Na podlagi 48. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 55/17), 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in določb Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09) je Nadzorni odbor Občine Dobrna na 8. redni seji, dne 20. 11. 2017 sprejel
Nadzornega odbora Občine Dobrna
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Dobrna (v nadaljnjem besedilu: NO), uresničevanje pravic in dolžnosti članic in članov nadzornega odbora (v nadaljnjem besedilu: člani NO), odločanje na sejah, pristojnosti in naloge njihovih članov, organizacijo dela, postopek pri izvajanju nalog nadzora, angažiranje zunanjega strokovnega delavca, financiranje NO, pisanje zapisnikov sej, ter vodenje evidenc in dokumentacije, postopek za spremembe poslovnika, prehodne in končne določbe ter druga vprašanja, pomembna za delo NO.
V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(1) Sedež NO je na sedežu Občine Dobrna, Dobrna 19, 3204 Dobrna.
(2) NO pri svojem delu uporablja sredstva in infrastrukturo Občine Dobrna.
NO ima svoj žig, katerega uporablja pri svojem delu. Žig je okrogle oblike, v premeru 3,5 cm, z napisom »Občina Dobrna – Nadzorni odbor« in grbom Občine Dobrna v sredini. Pravice uporabe žiga ima predsednik, pooblaščen član NO in javni uslužbenec s soglasjem predsednika NO. Žig NO se hrani pri predsedniku.
(1) NO je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. NO je organ občine, ki nadzira razpolaganje s premoženjem občine, namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev in finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, kot določajo predpisi, zakoni ter Statut Občine Dobrna.
(2) NO je pri svojem delu neodvisen, svoje naloge mora opravljati strokovno, pošteno, vestno in nepristransko. Svoje delo opravlja v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Dobrna in tega poslovnika.
(3) NO mora pri svojem delu varovati uradne in poslovne tajnosti nadzorovanih pravnih oseb in osebne podatke fizičnih oseb, ki so opredeljene z zakonom. Upoštevati morajo dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(1) Delo NO je javno.
(2) NO lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3) NO lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4) Za obveščanje javnosti je pooblaščen predsednik NO oziroma oseba, ki jo on pooblasti. NO sme javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je poročilo dokončno.
II. KONSTITUIRANJE NO
7. člen
(1) NO ima pet članov. Člane NO imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani NO morajo izpolnjevati pogoje v skladu s Statutom Občine Dobrna. Kandidate za člane NO občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
(2) Člani NO opravljajo svoje delo nepoklicno.
(3) Prvo sejo NO skliče župan. NO se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.
(4) Na konstitutivni seji člani izvolijo izmed sebe predsednika, če zanj glasuje večina članov.
(5) Člani NO lahko izmed sebe izvolijo podpredsednika NO.
(6) Predsednik predstavlja NO, sklicuje in vodi njegove seje.
(7) NO dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov NO, z večino opredeljenih glasov navzočih članov NO.
(8) Člani NO ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
(9) Članstvo v NO preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je NO imenoval. Za predčasno razrešitev člana NO se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
(10) Razrešitev opravi občinski svet na predlog NO.
NO ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno in materialno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– opravlja druge naloge, če tako določa zakon, podzakonski predpis ali statut.
NO opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
NO samostojno določa svoj program dela, kateri vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ga najkasneje do meseca novembra tekočega leta za tekoče koledarsko leto predloži županu.
Delo NO organizira in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik NO ali pooblaščen član NO.
(1) Predsednik NO:
– predstavlja NO,
– vodi in organizira delo NO,
– sklicuje in vodi seje NO,
– pripravlja in predlaga dnevni red za seje NO,
– podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge akte NO,
– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov NO,
– sestavi program dela in predlog potrebnih sredstev za delo NO,
– skrbi za udeležbo na sejah NO,
– daje pooblastila za nadomeščanje v času odsotnosti,
– predlaga dodelitev nalog nadzora članom NO,
– izvaja naloge nadzora in druge naloge v skladu s sklepi NO,
– izdaja in podpisuje pisne sklepe in zapisnike NO.
(2) Predsednik NO redno sodeluje z županom občine, člani občinskega sveta in občinsko upravo.
Podpredsednik NO ali pooblaščen član NO:
– nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti,
– izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik.
Član NO:
– se udeležuje sej NO,
– izvaja naloge nadzora v skladu s sklepi NO,
– ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine in od drugih uporabnikov proračunskih sredstev, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva NO,
– sme zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog.
(1) Če obstaja dvom v nepristranskost člana NO, predsednik NO predlaga izločitev člana iz posamezne zadeve.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom NO v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
– je član NO skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– je član NO udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Vsak član NO je dolžan o obstoju izločitvenih razlogov na svoji strani obvestiti predsednika NO.
(4) Izločitev člana NO lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član NO. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri NO. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči NO z večino glasov vseh članov. O izločitvi predsednika NO odloči NO.
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo NO zagotavljata župan in občinska uprava. Strokovno pomoč za delo zagotavlja pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave, ki ga v soglasju z županom določi direktor občinske uprave.
(2) Občinska uprava mora zagotoviti:
– skrbi za pripravo gradiv,
– pripravlja vabila in izvaja organizacijsko tehnična opravila za sejo,
– piše zapisnike sej, pripravlja pisne odpravke sklepov, poročil in drugo,
– obvešča predsednika NO o sejah občinskega sveta in sprejetih aktih ter aktih župana in o drugih sprejetih predpisih (zakonih, podzakonskih aktih), ki so povezani z delom NO,
– obvešča predsednika NO o porabi proračunskih sredstev, namenjenih za delo NO,
– vodi evidenco prisotnosti članov,
– vodi dokumentarno gradivo za NO v skladu s predpisi,
– opravlja druge naloge, za katere jo zadolži NO.
NO dela na rednih, izrednih ali dopisnih sejah. Redne seje NO se sklicujejo najmanj štirikrat letno. Predsednik NO mora sklicati sejo na zahtevo župana ali občinskega sveta. Če predsednik ne skliče sejo v 15 dneh po podani zahtevi, jo lahko skliče župan.
Na sejah člani NO načrtujejo in usklajujejo svoje delo, določajo prednostne naloge nadzora in njihove nosilce ter določajo časovne in stroškovne okvire načrtovanih nalog.
(1) Redne seje sklicuje predsednik NO, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik NO ali pooblaščen član NO.
(2) Sklic redne seje sestavlja predlog dnevnega reda s pripadajočim gradivom. Sklic redne seje se pošlje članom NO najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo. Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje NO.
(3) Vabila na sejo NO se skupaj z gradivom pošljejo prejemnikom praviloma po redni pošti ali po dogovoru po elektronski pošti.
Izredno sejo skliče predsednik NO na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli od članov NO. Zahtevi za sklic izredne seje mora biti priloženo gradivo, o katerem naj NO odloča. Zahteva za sklic izredne seje se poda predsedniku NO v pisni obliki. Za sklic izredne seje ne velja rok iz prejšnjega člena tega poslovnika.
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje. Na dopisni seji ni mogoče odločati o zadevah, ki se nanašajo na nadzor proračunskega uporabnika.
(2) Dopisna seja se opravi v obliki vročenega vabila s priloženim gradivom, predlogom sklepa ter glasovnico (po pošti ali elektronski pošti) ali le telefonsko sporočilo. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
(3) Člani NO v roku, ki ga določi predsednik NO vrnejo pošiljatelju izpolnjeno glasovnico, na kateri se opredelijo do predloga sklepa.
(4) Vprašanje za dopisno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali »proti«).
(5) Če gre za odločanje po telefonu, le-to ni možno, če s katerim od članov NO ni mogoče vzpostaviti telefonskega kontakta. Dopisna seja po telefonu poteka tako, da vsak član NO glasuje o predlaganem sklepu.
(6) Če večina članov NO soglaša z izvedbo dopisne seje, se šteje, da je bila odločitev o izvedbi dopisne seje sprejeta, v nasprotnem primeru se skliče seja NO ali pa se zadeva uvrsti na dnevni red prve naslednje redne ali izredne seje NO. Šteje se, da član NO soglaša z izvedbo dopisne seje, če je do postavljenega roka oddal svoj glas.
(7) Sklepi sprejeti na dopisni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala večina opredeljenih glasov vseh članov NO.
(8) O tako opravljeni dopisni seji se napiše zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo dopisne seje, postavljeno vprašanje in odgovor članov NO. Ta zapisnik potrdijo člani NO na naslednji redni seji.
NO veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov NO. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje in pred vsakim glasovanjem.
Predlagana odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov NO.
NO odloča z javnim ali tajnim glasovanjem.
NO odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko NO odloča, če tako določa zakon, statut in ta poslovnik ali če tako sklene NO pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da vsak član NO. O predlogu se glasuje. Tajno se glasuje z glasovnicami.
(1) O vsaki seji NO se piše zapisnik.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji. Zapisnik mora vsebovati podatke v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in o delu na seji, ter:
– podatke o navzočnosti članov NO na seji,
– o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji,
– o sprejetem dnevnem redu,
– kdo je razpravljal,
– o sklepih, ki so bili sprejeti.
(3) Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Vsak član NO ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloča NO. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(4) Zapisnik podpišeta predsedujoči na seji in pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
(5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje, se ne prilaga v gradivo za redno sejo in ne objavlja. Člane NO seznani z njim pred potrjevanjem zapisnika predsedujoči.
(6) Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je javni uslužbenec občinske uprave, ki je zadolžen za administrativno pomoč pri delu NO.
(7) Zapisniki izvirnikov in vsa dokumentarna gradiva NO se po končanem mandatu arhivirajo v skladu z zakonodajo.
(8) Zapisniki in vsa druga dokumentarna gradiva NO se knjižijo v skladu z veljavno zakonodajo.
VI. NAČIN DELA NA SEJI NO
(1) Seje NO vodi predsednik NO, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik NO ali pooblaščen član NO.
(2) Predlog dnevnega reda seje določi predsednik NO, predloge za uvrstitev zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani NO. Predsednik NO je dolžan uvrstiti na dnevni red zadevo, ki jo je s sklepom predlagal občinski svet.
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti člane NO, kdo izmed članov NO je opravičil svojo odsotnost.
(2) Navzočnost članov NO ugotovi predsedujoči na podlagi prisotnosti med sejo.
(3) Ko predsedujoči ugotovi, da je na seji prisotna večina članov NO, je nadzorni odbor sklepčen.
(4) Predsedujoči obvesti člane NO, kdo je bil na sejo povabljen.
(1) NO po ugotovitvi sklepčnosti potrdi zapisnik prejšnje seje NO, nato pa določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda NO razpravlja in odloča po vrsti o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi.
(3) NO lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je nujna takojšnja obravnava na seji NO ter če je bilo članom NO izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda NO razpravlja in glasuje.
(4) Po sprejetih odločitvah da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
(5) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Predsednik NO po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda oblikuje sklep in ga da na glasovanje. Predsednik NO zaključi sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Predsednik NO sme prekiniti sejo, če o tem soglaša večina prisotnih članov NO, vendar se mora seja nadaljevati najpozneje v 15 dneh.
VII. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI
(1) Za red na seji skrbi predsednik NO, oziroma v njegovi odsotnosti pa podpredsednik NO ali pooblaščen član NO.
(2) Za kršitev reda na seji lahko predsednik NO izreče naslednje ukrepe:
– opomin: v primeru, ko član NO neupravičeno sega govorniku v besedo ali kako drugače krši red na seji,
– odvzame besedo: v primeru, ko član NO ne upošteva izrečenega opomina in nadaljuje s kršenjem reda na seji,
– odstranitev s seje: v primeru, ko član NO kljub odvzemu besede huje krši red na seji in onemogoča delo NO.
(3) Član NO, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno sobo.
(4) Član NO, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ima pravico v treh dneh vložiti ugovor zoper odločitev predsednika na seji NO. O ugovoru odloči NO na prvi naslednji seji.
Predsednik NO lahko odredi, da se iz sejne sobe odstrani vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
V primeru, da razprava ne vodi k uspešnemu zaključku, lahko NO odloči, da se razprava prekine, neuspešno obravnavana točka dnevnega reda pa po ponovni preučitvi uvrsti na naslednjo sejo.
(1) NO sprejme letni program nadzora in na njegovi podlagi pripravljen predlog finančnega načrta za tekoče proračunsko leto, ki ga pošlje v uskladitev županu.
(2) NO mora za vsako proračunsko leto izvesti nadzor v skladu s sprejetim letnim programom nadzora.
(3) Člani NO lahko podajo predsedniku NO predloge za uvedbo nadzora.
(4) Pri oblikovanju predlogov za uvedbo nadzora je NO dolžan upoštevati obveznosti NO, ki izhajajo iz statuta občine in sklepov občinskega sveta.
NO lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če NO želi poleg rednega nadzora istočasno izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program (izredni nadzor), mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev oziroma spremembo programa posreduje županu. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(1) NO opravi nadzor na podlagi sklepa o uvedbi nadzora.
(2) Sklep o uvedbi nadzora mora vsebovati ime, sedež ter delovno področje uporabnika javnih sredstev (nadzorovani organ), vsebino nadzora, čas nadzora ter ime člana NO, ki bo nadzor neposredno opravil. Če izvaja nadzor več članov NO hkrati, se s sklepom določi vodja nadzora (poročevalec).
(3) S sklepom o uvedbi nadzora je NO dolžan seznaniti župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
(4) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu NO, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član NO, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke v okviru svoje zadolžitve, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana.
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila NO občine.
(2) O izvajanju posameznih nalog nadzora ter o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih v postopku nadzora pripravi poročevalec osnutek poročila, ki ga sprejme NO.
(3) Osnutek poročila obravnava NO na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik NO. Po podanih izjavah NO sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan NO sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(5) NO pošlje nadzorovanemu organu oziroma osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu.
(6) Osnutek poročila ni informacija javnega značaja.
(7) V primeru, da nadzorovana oseba pravočasno vloži pripombe oziroma ugovor na osnutek poročila, NO obravnava pripombe, ugotavlja pravilnost oziroma nepravilnost pri ugotavljanju stanja in ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, ter presoja upravičenost pripomb. Če NO presodi, da je v predlogu poročila mnenje o poslovanju nadzorovane osebe ustrezno, potrdi mnenje iz predloga poročila in izda dokončno poročilo. Če NO presodi, da je mnenje v predlogu poročila o poslovanju nadzorovane osebe neustrezno, oblikuje novo mnenje in izda dokončno poročilo. Če pa NO ugotovi, da ne more oblikovati novega mnenja lahko sprejme sklep o ponovnem izvajanju nadzora.
(1) Osnutek poročila pošlje NO v pregled nadzorovanemu organu oziroma osebi, ki v 15 dneh odgovori na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(1) Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi NO poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt NO in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Dokončno poročilo o izvedenem nadzoru je informacija javnega značaja, razen če vsebuje podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot državne, uradne ali poslovne skrivnosti.
(2) Poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge.
(3) Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila.
(4) V poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je NO upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
(5) Dokončno poročilo se pošlje nadzorovani osebi in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
(6) NO obvešča sredstva javnega obveščanja o svojih zaključkih šele po končani obravnavi posameznega vprašanja, ko je njegovo poročilo dokončno. Zaradi obveščanja javnosti, lahko predsednik NO sklicuje tudi tiskovne konference. O obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
(1) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(2) Z ocenami NO presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(3) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(4) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(5) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(6) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(7) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(8) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(1) Priporočila in predlogi so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju nadzorovanega organa. Priporočila in predlogi morajo biti jasno izraženi, izvedljivi in preverljivi.
(2) V priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovanega organa poročati NO o njihovem izvajanju oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva.
(1) Če je NO ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovanega organa, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2) V primeru, da NO ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(1) Hujše kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju so:
1. prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu,
2. prodaja občinskega finančnega in stvarnega premoženja:
– ki ni vključeno v letni program prodaje finančnega in stvarnega premoženja, razen, če predmeta prodaje v skladu s predpisi ni treba vključiti v ta progam,
– s sklenitvijo neposredne pogodbe, razen v primerih, ko zakon ali drug predpis to dopušča,
– v nasprotju s sprejeto odločitvijo pristojnega organa,
– oddaja javnega naročila z neustreznim postopkom javnega naročanja,
3. neupoštevanje opozoril NO glede nepravilnosti pri poslovanju v zahtevanem roku,
4. druge kršitve predpisov, ki se po presoji in utemeljitvi NO štejejo za hujše.
(2) Glede na težo, vsebino in vrednost posameznega primera, NO odloči ali gre v konkretnem primeru za hujšo kršitev.
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge NO. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila NO in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge NO.
(2) Župan je dolžan NO tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika NO na seje občinskega sveta ter NO obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
NO mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
Sredstva za delo NO se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta NO. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
Predsednik in člani NO imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – Pravilnikom o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov Občine Dobrna, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s pogodbo, ki jo sklene župan.
(1) Višina potrebnih sredstev za delo NO se določi s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora v skladu s sprejetim občinskim proračunom.
(2) Odredbodajalec sredstev za delo NO je župan.
(1) Poslovnik sprejme NO z večino glasov vseh članov NO.
(2) Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član NO.
(3) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme NO po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika.
XI. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
Za vprašanja in zadeve delovanja NO, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila statuta občine in poslovnika občinskega sveta.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik NO Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 10/00).
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0009/2017-1(6)
Dobrna, dne 20. novembra 2017
mag. Vlasta Žerjav l.r.
