Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), Odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-313/13-86, z dne 21. 3. 2014 (Uradni list RS, št. 22/14), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16, 33/17 in 59/17), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1), 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), in 15. člena Statuta Občine Ig, (Uradni list RS, št. 39/16) je Občinski svet Občine Ig na 24. redni seji dne 6. decembra 2017 sprejel
o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ig
S tem odlokom se določajo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo):
– evidence za odmero nadomestila,
– zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,
– območja, ki so predmet odmere nadomestila,
– merila za določitev višine nadomestila,
– zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,
– oprostitve plačila nadomestila.
(1) Izraz gradbena parcela, ki se uporablja v tem odloku, predstavlja zemljišče z zgrajeno stavbo ali namenjeno gradnji stavbe, na katerem so vse površine potrebne za funkcioniranje stavbe in je kot taka določena skladno s predpisi in tem odlokom.
(2) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, mora pa biti v celoti v območju namenske rabe, kjer je gradnja dovoljena.
(zazidana stavbna zemljišča)
(1) Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
(2) Če določena stavba, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(nezazidana stavbna zemljišča)
(1) Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(2) Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele.
(3) Če gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.
(4) Nezazidano stavbno zemljišče je lahko sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel kakor tudi dela zemljiške parcele.
(5) Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega omrežja, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto.
(6) Šteje se, da je oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto zagotovljena, če se zemljišče lahko šteje za opremljeno stavbno zemljišče skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju.
II. EVIDENCE ZA ODMERO NADOMESTILA
(evidenca stavbnih zemljišč)
Za potrebe odmere nadomestila organ občine, pristojen za odmero nadomestila (v nadaljevanju: pristojni organ občine), vodi in vzdržuje evidenco stavbnih zemljišč. Podatke za evidenco stavbnih zemljišč pristojni organ občine pridobiva iz gostujočih in lastnih zbirk podatkov.
(gostujoče zbirke podatkov)
(1) Gostujoče zbirke podatkov se privzamejo iz državnih, občinskih in ostalih evidenc.
(2) Gostujoče zbirke podatkov iz državnih evidenc so:
– podatki o površinah, dejanski rabi in identifikatorjih nepremičnin iz Registra nepremičnin, Katastra stavb in Zemljiškega katastra,
– podatki o zavezancih iz Poslovnega registra Slovenije, Centralnega registra prebivalstva in Zemljiške knjige,
– podatki o komunalni opremljenosti iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,
– podatki državnih prostorskih aktov iz Prostorskega informacijskega sistema.
(3) Gostujoče zbirke podatkov iz občinskih evidenc so:
– podatki občinskih prostorskih aktov,
– podatki o komunalni opremljenosti iz katastrov upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.
(1) Lastne zbirke podatkov, ki so namensko vzpostavljeni za odmero nadomestila, so:
– območja odmere nadomestila,
– opremljenost stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo,
– smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča.
– nezazidana stavbna zemljišča,
– zunanje poslovne površine,
– oprostitve plačevanja nadomestila.
(2) Lastne zbirke podatkov iz prvega odstavka upravlja občina.
(podatki v evidenci stavbnih zemljišč)
V evidenci stavbnih zemljišč se vodijo naslednji podatki:
– površina in dejanska raba stavb ali stavbnih delov in zemljiških parcel ali njenih delov z identifikacijsko oznako,
– podatki o zavezancih (naziv, naslov, matična in/ali davčna številka zavezanca, delež),
– lastni podatki za odmero nadomestila stavb ali stavbnih delov in zemljiških parcel ali njenih delov,
– število točk za posamezno nepremičnino po posameznem merilu za določitev višine nadomestila,
– znesek nadomestila,
– oprostitve,
– drugi podatki potrebni za odmero nadomestila.
(1) Lastniki stavbnih zemljišč so skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in drugimi predpisi, odgovorni za pravilnost podatkov o površinah nepremičnin, dejanskih rabah nepremičnin in zavezancih v evidenci stavbnih zemljišč.
(2) Zavezanci imajo pri pristojnem organu občine kadarkoli pravico do vpogleda ali pridobitve potrdila o podatkih v evidenci.
(3) Zavezanec lahko poda predlog za spremembo podatkov za odmero nadomestila pristojnemu organu občine.
III. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ
10. člen
(določitev površine in namena zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot površina zemljiške parcele, ali njenega dela, ki je namenjena za opravljanje poslovne dejavnosti.
(4) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se privzame iz podatka o dejanski rabi stavbe.
(5) Če podatek o površini ali namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča v uradnih evidencah ne obstaja, le-tega na podlagi ugotovitve dejanskega stanja (terenski ogled, podatki iz projektne dokumentacije, druge javne evidence ali uradni dokumenti drugih upravnih organov ipd.), določi pristojen organ občine. Na ta način pridobljen podatek se pred odmero posreduje zavezancu.
(6) Občina obvesti zavezance za zazidana stavbna zemljišča – zunanje poslovne površine, o podatkih za odmero nadomestila – zunanje poslovne površine (le ob prvem vpisu v lastno zbirko podatkov).
(7) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ali zazidanega stavbnega zemljišča – zunanje poslovne površine s podatki pristojnega organa občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od seznanitve s podatki za odmero, predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v evidence pri pristojnem organu občine ali predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v uradne evidence pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če se pritožba nanaša na površino stavbe oziroma stavbnega dela ali površino zemljiške parcele oziroma njenega dela.
(8) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa občine pravilni.
(9) Celoten postopek iz petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena mora biti zaključen pred izdajo odločbe za leto, v katerem se odmerja nadomestilo.
(10) Ne glede na določila prvega do četrtega odstavka tega člena se pri odmeri nadomestila v primeru gradnje ali spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja.
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ali njenega dela, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju 4. člena tega odloka.
(2) Občina obvesti lastnike oziroma zavezance zemljiških parcel ali njenih delov, ki se po določbah 4. člena tega odloka štejejo za nezazidano stavbno zemljišče, o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (le ob prvem vpisu v lastno zbirko podatkov).
(3) Če se lastnik oziroma zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki pristojnega organa občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od seznanitve s podatki za odmero, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov v evidence pri pristojnem organu občine ali predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v uradne evidence pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če se pritožba nanaša na površino zemljiške parcele ali njenega dela.
(4) Če lastnik oziroma zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa občine pravilni.
IV. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA
(območja odmere nadomestila)
Območje, ki je predmet odmere nadomestila (v nadaljevanju: območje), je enotno za celotno območje Občine Ig.
V. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
(1) Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
– namen stavbnega zemljišča,
– opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture,
– smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča.
(2) Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva naslednje merilo:
– namen stavbnega zemljišča.
(namen zazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove uvrstitve v območje:
namen stavbnega zemljišča | dejanska raba | število točk |
stanovanjska raba | 11 – stanovanjske stavbe | 80 |
nestanovanjske stavbe | 12 – nestanovanjske stavbe | 300 |
gostinska raba | 121 – gostinske stavbe | 400 |
upravna raba | 12201 – stavbe javne uprave | 300 |
pisarniška raba | 12202 – stavbe bank, pošt, zavarovalnic | 400 |
12203 – druge uprave in pisarniške stavbe | |
trgovska dejavnost | 123 – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti | 400 |
raba prometa in garaže | 1241 – postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe | 300 |
1242 – garažne stavbe | 80 |
industrijska raba in skladišča | 125 – industrijske stavbe in skladišča | 300 |
raba splošnega družbenega pomena | 1261 – stavbe splošnega družbenega pomena | 250 |
1262 – muzeji in knjižnice |
1263 – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
1264 – stavbe za zdravstvo |
1265 – športne dvorane |
druga nestanovanjska raba | 127 – druge nestanovanjske stavbe | 80 |
1274001 – prevzgojni dom, zapor, vojašnica, prostor za nastanitev policistov, gasilcev | 300 |
skupna raba | 13 – skupna raba | 80 |
gradbeni inženirski objekti | 2 – zunanje poslovne površine | 300 |
(smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča)
Smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od stavbe s stanovanjskim namenom:
dejanska raba dela stavbe | število točk |
111 – enostanovanjske stavbe | 50 |
1110002 – stanovanje, ki se nahaja v krajni vrstni hiši | 30 |
1110003 – stanovanje, ki se nahaja v vmesni vrstni hiši | 30 |
112 – večstanovanjske stavbe | 20 |
113 – stanovanjske stavbe za posebne namene | 20 |
(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo)
Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami:
infrastruktura | opremljenost stavbnega zemljišča | število točk |
javno cestno omrežje | vsa stavbna zemljišča | 60 |
javno kanalizacijsko omrežje | stavbna zemljišča, ki jih je možno priključiti | 40 |
električno omrežje | stavbna zemljišča, ki jih je možno priključiti | 15 |
javno vodovodno omrežje | stavbna zemljišča, ki jih je možno priključiti | 15 |
plinovodno omrežje | stavbna zemljišča, ki jih je možno priključiti | 10 |
(namen nezazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti na naslednji način:
namembnost zemljišča | število točk |
stavbna zemljišča | 18 |
(določitev višine nadomestila)
(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 14., 15. in 16. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno vrednostjo točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 17. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno vrednostjo točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.
(1) Letna vrednost točke za odmero nadomestila se, do konca leta za naslednje leto, določi na predlog župana s sklepom Občinskega sveta Občine Ig.
(2) Če sklep iz prejšnjega odstavka ni sprejet, velja vrednost točke iz predhodnega leta.
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila je njegov uporabnik. Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik oziroma upravljavec.
(2) Za dokazilo pri določitvi uporabnika se šteje:
a. najemna pogodba med lastnikom nepremičnine in najemnikom (uporabnikom),
b. overjena izjava lastnika in uporabnika,
c. druge verodostojne listine, ki dokazujejo uporabnika oziroma upravljavca.
(1) Odmera nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se določi na stavbni del natančno.
(2) Odmera nadomestila za zunanje poslovne površine se določi na zemljiško parcelo ali del zemljiške parcele natančno.
(3) Odmera nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi na zemljiško parcelo ali del zemljiške parcele natančno.
(4) Pristojni organ občine posreduje podatke za odmero nadomestila pristojnemu davčnemu organu.
(5) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri pristojni davčni organ z odločbo.
Zoper odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča lahko zavezanec uveljavlja pravna sredstva skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.
VII. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
(oprostitve plačila nadomestila)
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
– za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe RS,
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:
– zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek in sicer za dobo pet let. O oprostitvi odloča pristojni organ z odločbo. Petletna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča. Upošteva se, če zavezanec pri občini predloži vlogo za oprostitev, in sicer od dneva vložitve popolne vloge, razen v primeru, ko je postala odločba o oprostitvi pravnomočna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tem primeru se oprostitev upošteva s 1. 1. naslednjega leta. Zoper odločbo o oprostitvi je možna v roku petnajstih dni od njene vročitve pritožba na župana Občine Ig,
– zavezanca za čas, ko je prejemal denarne dodatke po predpisih o socialnem varstvu in to z ustreznimi dokazili izkaže. Izredna denarna socialna pomoč se po tem členu ne uvršča med denarne dodatke. O oprostitvi odloča pristojni organ občine po splošnem upravnem postopku.
VIII. PREHODNA DOLOČBA IN KONČNI DOLOČBI
(dokončanje postopkov v prehodnem obdobju)
Postopek za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se je pričel pred uveljavitvijo tega odloka, se dokonča po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi.
(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 107/99, Uradne objave Občine Ig, št. 6/01, Uradni list RS, št. 25/02 – popr. 123/03, 26/06, 112/07).
(začetek veljave in uporabe)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.
Št. 4224-0077/2017
Ig, dne 6. decembra 2017
Janez Cimperman l.r.
