Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 58. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1) v povezavi z 41. členom ter določbami VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), določb 218.–218.d členov Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 15. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Sodražica na 18. redni seji dne 6. 12. 2017 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sodražica
S tem odlokom se v Občini Sodražica na območjih, ki jih določa ta odlok, skladno z zakonom ureja odmera nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo).
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,50, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih, poslovnih stavb in inženirskih objektov, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe in drugih poslovnih površin.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiške parcele. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje tudi v primeru, ko stavba ne stoji na zemljišču, ki ga je možno šteti za gradbeno parcelo.
Plačilo nadomestila ne pomeni legalizacijo črnih gradenj.
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik ali neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora …), ki je lahko fizična oseba, samostojni podjetnik, oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco ter pravna oseba.
Zavezanec za plačilo nadomestila je lahko večinski lastnik ali eden izmed solastnikov, če jih je več v istem deležu solastnine.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
Območja, kjer se plačuje nadomestilo so razdeljena na štiri območja:
I. območje: mestno naselje Sodražica.
II. območje: Zapotok, Vinice, Male Vinice, Ravni Dol, Lipovšica, Zamostec, Jelovec, Globel, Žimarice, Podklanec, Nova Štifta.
III. območje: Janeži, Kračali, Kržeti, Petrinci, Travna Gora.
IV. območje: Preska, Sinovica, Kotel, Novi Pot, Brlog – del, Betonovo.
Območja iz prejšnjega člena tega odloka so vrisana na grafičnih kartah, ki so sestavni del Programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Sodražica, ki je strokovna podlaga Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 30/12) in je na vpogled na Občini Sodražica.
Stavbna zemljišča izven navedenih naselij, ki imajo možnost priključitve na javno vodovodno in električno omrežje se razporedijo v isto območje, kot najbližje naselje.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave;
– namembnost stavbnega zemljišča;
– lega zemljišča glede na oddaljenost od mestnega naselja.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjim številom točk:
| I. območje | II. območje | III. območje | IV. območje |
a) vodovod | 20 | 15 | 11 | 8 |
b) električno omrežje | 20 | 15 | 11 | 8 |
c) javna kanalizacija | 40 | 30 | 22 | 16 |
d) telefonsko omrežje | 20 | 15 | 11 | 8 |
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
| I. območje | II. območje | III. območje | IV. območje |
a) makadamska cesta | 20 | 15 | 11 | 8 |
b) asfaltna cesta | 40 | 30 | 22 | 16 |
c) javna razsvetljava | 10 | 10 | 10 | 10 |
Možnost priključitve je podana, če se stavbno zemljišče nahaja največ 50 metrov od primarnega voda ali naprave.
Stavbna zemljišča se glede na namembnost in lego ovrednotijo z naslednjimi točkami:
Namembnost | I. območje | II. območje | III. območje | IV. območje |
Stanovanjski namen | 40 | 30 | 20 | 20 |
Počitniški namen | 300 | 300 | 300 | 300 |
Poslovni namen – proizvodni; kmetijstvo, lov, gospodarska dejavnost, industrija, obdelava in predelava lesa, predelovalna dejavnost | 75 | 55 | 35 | 25 |
Poslovni namen – neproizvodni; trgovina, gostinstvo, skladiščenje in zveze, finančne in druge poslovne storitve | 250 | 200 | 150 | 100 |
Nezazidana stavbna zemljišča se glede na namembnost in lego iz vseh območij iz 5. člena tega odloka ovrednotijo z naslednjimi faktorji:
Namembnost | Faktor |
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb | 0,1 |
Območja za izgradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb | 0,1 |
Območja za izgradnjo poslovnih stavb | 0,2 |
Če je dejanska raba objekta v nasprotju z rabo, določeno v Občinskem prostorskem načrtu ali v nasprotju z rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen oziroma je objekt zapuščen, se šteje, da se objekt ne uporablja v skladu z občinskim prostorskim načrtom oziroma izdanim gradbenim dovoljenjem.
Za objekt iz prvega odstavka tega člena se šteje objekt, ki stoji na območjih proizvodnih dejavnosti (IG – površine za industrijo in IK – gospodarske cone) in posebnih območjih (BT – površine za turizem) in se ne uporablja v skladu z občinskim prostorskim načrtom oziroma gradbenim dovoljenje najmanj 12 mesecev, na območju namenske rabe BT pa 6 mesecev.
V primeru rabe objektov iz prvega odstavka tega člena se izračun nadomestila pomnoži s faktorjem 1,5, na območju namenske rabe BT pa s faktorjem 15.
IV. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja:
a) za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
b) za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
c) za objekte za potrebe obrambe in zaščite,
č) za objekte, ki so v lasti Občine Sodražica in so namenjeni za opravljanje njene lastne dejavnosti,
e) za objekte javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Občina Sodražica (šole, vrtci, itd.),
f) za stavbe, ki jih verske skupnosti uporabljajo za svojo versko dejavnost,
g) za objekte za potrebe humanitarnih organizacij,
h) za objekte javne gospodarske infrastrukture,
i) za objekte, ki služijo za požarno varnost,
j) za objekte, ki služijo za dejavnosti društev in drugih neprofitnih organizacij.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo 5 let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki prejemajo le denarno socialno pomoč. Te se lahko začasno oprosti plačevanja nadomestila na podlagi zahtevka zavezanca in predložitve ustreznih dokazil.
Nadomestila so lahko oproščeni občani, ki jih prizadene škodni dogodek iz razlogov višje sile (poplava, potres, požar ipd.) do odprave posledic.
Občina ne plačuje nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, ki so v lasti občine, razen za zemljišča, ki jih odda občina v najem. Zavezanec za plačilo je najemnik.
Pravico do oprostitve nadomestila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena zavezanci uveljavljajo z zahtevkom na občinsko upravo. Zahtevku za oprostitev nadomestila zavezanci priložijo ustrezna dokazila, ki potrjujejo njihovo upravičenost do oprostitve. Občinska uprava z odločbo odloči o zahtevku o oprostitvi plačevanja nadomestila, zoper odločbo občinske uprave pa lahko zavezanec vloži pritožbo na župana.
Odločitev župana je dokončna.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
Letna višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče po merilih iz 8. in 9. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Letna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se skupno število točk iz 8. člena pomnoži s faktorjem iz 10. člena tega odloka, površino nezazidanega stavbnega zemljišča in vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Vrednost točke se določi z natančnostjo 4 decimalnih mest. Izhodiščna vrednost točke za leto 2018 znaša: 0,0020 EUR.
Vrednost točke se vsako leto 1. januarja uskladi z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga določi Statistični urad Republike Slovenije za obdobje leta pred letom, za katerega se nadomestilo odmerja. Valorizirano vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi župan s sklepom.
Podatki za izračun nadomestila se pridobijo iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS in prostorskih aktov, ki veljajo na območju Občine Sodražica.
Občina Sodražica lahko zavezance na krajevno običajen način pozove, da ji posredujejo vse potrebne resnične podatke za izračun nadomestila. Zavezanci so dolžni v 10 dneh po sprejemu obvestila oziroma poziva Občini Sodražica sporočiti potrebne podatke za odmero nadomestila.
Če občinski organ, ki vodi evidence za odmero nadomestila, ugotovi, da podatki, ki so jih posredovali zavezanci, odstopajo od podatkov iz uradnih evidenc ali če kako drugače ugotovi, da so podatki neresnični, lahko odmeri nadomestilo na podlagi podatkov, ki jih občinski organ pridobi iz uradnih evidenc ali na drug način. Občinski organ je dolžan v tem primeru o tem obvestiti zavezanca za plačilo nadomestila. Na tak način pridobljeni podatki se lahko tudi uvrstijo v uradne evidence.
Zavezancem za plačilo, ki pristojni službi Občine Sodražica ne sporočijo ustreznih podatkov, se odmeri nadomestilo od površin, ki so na razpolago v uradnih evidencah. Če teh podatkov ni, se lahko odmeri nadomestilo na podlagi uradnih podatkov, do katerih ima dostop občinska uprava.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni finančni organ, ki vodi tudi postopek odmere, pobiranja in vračanja, izterjave, odpisa nadomestila zaradi neizterljivosti, zastaranja, plačila obresti in druge postopke v skladu s predpisi s tega področja.
Obročno plačilo odmerjenega zneska se določi po zakonu, ki ureja davčni postopek.
Kršitev iz drugega odstavka 16. člena se kaznuje z denarno kaznijo v višini:
– 1.000,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik,
– 150,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe,
– 150,00 EUR se kaznuje fizična oseba.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Drugi odstavek 3. člena tega odloka se začne uporabljati od 1. 1. 2019.
Določila tretjega odstavka 11. člena tega odloka se začnejo uporabljati s 1. 1. 2019, razen za zemljišča namenske rabe BT, za katera se uporablja z dnem veljavnosti odloka.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišča (Uradni list RS, št. 18/05, 74/05, 44/06, 16/15, 23/17 in 67/17).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za odmerno leto 2018.
Št. 422-2/17
Sodražica, dne 7. decembra 2017
Blaž Milavec l.r.
