Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) ter 16. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 79/16) je Občinski svet Občine Metlika na 21. redni seji dne 11. decembra 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Gospodarsko cono Gradac
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Gospodarsko cono Gradac (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelan na podlagi tretje alineje 1. točke 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07).
(3) Na osnovi odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-63/2017/4, z dne 29. 3. 2017, v postopku priprave OPPN ni bilo treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
(4) OPPN je izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. 5/2016 – OPPN, v novembru 2017.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del (besedilo odloka) je sestavljen iz naslednjih poglavij:
– opis prostorske ureditve,
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
– splošna določila,
– podrobna določila,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,
– odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta,
– končne določbe.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine Metlika
2.1 Pregledna situacija
2.2 Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF)
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4.1 Prikaz ureditvene situacije – Faza 1
4.2 Prikaz ureditvene situacije – Faza 2
4.3 Prerezi terena s prikazom pozidave
5.1 Ureditvene enote OPPN – Faza 1
5.2 Ureditvene enote OPPN – Faza 2
6.1 Prikaz prometne situacije – Faza 1
6.2 Prikaz prometne situacije – Faza 2
7.1 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – Faza 1
7.2 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – Faza 2
8. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
9.1 Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom – Faza 1
9.2 Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom – Faza 2
10.1 Načrt parcelacije – Faza 1
10.2 Načrt parcelacije – Faza 2
Priloge predloga OPPN so:
1. Izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Metlika
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo – odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.
Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– GJI: gospodarska javna infrastruktura,
– OPN: občinski prostorski načrt,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,
– UE: ureditvena enota.
(1) V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Metlika (Uradni list RS, št. 31/13).
(2) V tem OPPN so uporabljeni še drugi izrazi, in sicer:
ureditvena enota:
je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede dovoljenih dejavnosti in urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev,
območje za razvoj objekta(ov):
predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami in gradbeno mejo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev.
1. Opis prostorske ureditve
6. člen
(prostorske ureditve)
(1) S tem OPPN se na območju dela naselja Gradac načrtuje ureditev:
– območja za proizvodno dejavnost,
– območja prometnih površin,
– območja ob železnici in železniški postaji,
– pripadajočih zunanjih površin in
– gospodarske javne infrastrukture.
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
7. člen
(1) Območje OPPN je locirano na JZ robu naselja Gradac, ob regionalni železniški progi Novo mesto–Metlika.
(2) Območje urejanja OPPN obsega naslednje zemljiške parcele in dele zemljiških parcel, na katerih se izvedejo načrtovane prostorske ureditve:
– ožje območje pozidave obsega parcele: 2041/1 (del), 8, 6/5, 2154/13, 6/12, 6/11, 6/14, 6/25, 6/2, 6/26, 2154/12, 1091/33, 2054/4, 1091/19, 1091/31, 1091/32, 1091/22, 1091/29, 1091/30, 1091/25, 1091/27, 1091/28, 1091/26, 1086/7 (del), 1091/24, 2054/11 (del), 2054/6, 2054/7, 2054/8, 2054/9, 2054/10, 1091/13, 1091/14, 1091/15, 1091/16, 1091/17, 2068 (del) in 1068 (del) vse k.o. Gradac (skupaj površine 6,6 ha).
(3) S predlagano dostopno cesto v območje potrebno za realizacijo 1. faze OPPN, se posega še na naslednje parcele: 2066/13, 1100, 1102, 1154/2, 1154/4, 1099, 1098, 1096, 2054/4, vse k.o. Gradac.
(4) S predlagano dostopno cesto v območje potrebno za realizacijo 2. faze OPPN, se posega na naslednje parcele: 1091/4, 1091/5, 1091/6, 1091/3 in 2154/5, vse k.o. Gradac. Za potrebe izgradnje ceste C se posega še na parceli 1092/1, 1092/9, obe k.o. Gradac.
(5) Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture s priključitvami lahko segajo tudi izven območja.
(1) Območje urejanja je v 1. fazi OPPN razdeljeno na pet ureditvenih enot (UE), in sicer:
– UE A – obstoječe proizvodno območje, z razvojno površino na severu, s površino cca 20.727 m²,
– UE C – območje za razvoj proizvodnih dejavnosti in transporta, s površino cca 12.387 m²,
– UE E1 – območje dela dostopnih poti (površina cca 1.843 m²),
– UE E2 – območje železnice in železniške postaje (površina cca 13.494 m²),
– UE E3 – območje obstoječega zaselka (površina cca 2.170 m²),
– ureditvena enota D je opredeljena dolgoročno (v fazi 2 OPPN), v fazi 1 jo je mogoče aktivirati le v smislu gradnje spremljajočih, servisnih objektov in skladišč za potrebe enote UE C, katerih gradnja ne generira povečanja tovornega prometa v območje, kar je treba dokazati v projektni dokumentaciji ter ob upoštevanju rezervacije prostora za ceste in
– ureditvena enota B je opredeljena dolgoročno (v fazi 2 OPPN).
(2) Območje urejanja je v 2. fazi OPPN razdeljeno na šest ureditvenih enot (UE), in sicer:
– UE A – obstoječe proizvodno območje, z razvojno površino na severu, s površino cca 20.727 m²,
– UE B – območje za razvoj gospodarske cone, s površino cca 7.793 m²,
– UE C – območje za razvoj proizvodnih dejavnosti in transporta, s površino cca 12.768 m²,
– UE D – območje za razvoj gospodarske cone, s površino 6.615 m²,
– UE E1 – območje dela dostopnih poti (površina cca 6.222 m²) in
– UE E2 – območje železnice in železniške postaje (površina cca 13.494 m²).
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter zemljišča, potrebna za gradnjo GJI. Po izgradnji predvidenih ureditev bo novo območje pozidave predstavljalo dodatne obremenitve glede prometa v območju, kar pa se bo uredilo z načrtovano izgradnjo nove, od ostalega dela naselja neodvisne prometne povezave do območja, ki bo območje OPPN povezala z regionalno cesto R1 218/1211 Podzemelj–Črnomelj, na južnem robu naselja.
(2) Del obravnavanega območja OPPN se nahaja v varovalnem pasu regionalne železniške proge, Novo mesto–Metlika. Posegi v varovalni pas železniške proge se izvajajo v soglasju z upravljavcem.
(3) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(4) V prvi fazi realizacije OPPN se predvidi rekonstrukcija dela javne in gozde poti, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 2054/4 (del poti zahodno od prehoda preko železnice), 1091/19, 1091/22, 2054/11 k.o. Gradac. V drugi fazi realizacije se predvidi ukinitev dela gozdne ceste št. 076225, pri čemer se dostop do območja obstoječega zaselka uredi v okviru območja OPPN.
(5) Realizacija druge faze OPPN temelji na pobudi občine za spremembo namenske rabe zemljišč na območju južno od gospodarske cone in izgradnji nove dostopne ceste, ki bo dolgoročno lahko prevzela funkcijo zahodne obvozne ceste naselja. V kolikor sprememba namenske rabe zemljišč za namen izgradnje nove dostopne ceste v cono ne bo mogoča, je potrebno nov dostop v območje zagotoviti po obstoječih stavbnih zemljiščih naselja (čez območje EUP: GRD 2 in PŽ v skladu z OPN Občine Metlika).
(koncept prostorske ureditve)
(1) Območje OPPN ureja gospodarsko cono lokalnega pomena. Urbanistično in arhitekturno oblikovanje celotnega območja mora biti usklajeno, objekti se umeščajo vzdolž notranjih cest in vzdolž železniške proge, tako da tvorijo usklajene fasadne poteze. Temu se prilagodijo tudi višinski gabariti, oblikovanje streh in fasad.
(2) Na območju OPPN se načrtuje nestanovanjska pozidava ob upoštevanju dolgoročne težnje po širitvi cone proti severu. Na območju ob železnici in železniški postaji se ureditve prilagodijo potrebam pristojnega nosilca urejanja prostora oziroma upravljavca. Obstoječi zaselek se ohranja, dolgoročno pa se preseli na primernejšo lokacijo.
(3) OPPN določa izvedbo pozidave v ureditvenih enotah v smislu oblikovanja posameznih enot cone, ki pa jih je mogoče združevati glede na potrebe investitorjev v območju in ob zagotovitvi nemotenega dostopa do ostalih površin v območju.
3. Splošna določila
11. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti:
– C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI;
– D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO;
– F GRADBENIŠTVO;
– G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL;
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE;
– I GOSTINSTVO;
– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI;
– K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI;
– L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI;
– M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNOLOŠKE DEJAVNOSTI;
– N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI;
– S DRUGE DEJAVNOSTI.
(2) V UE A je izjemoma dopustno začasno bivanje za potrebe delavcev v območju, in sicer le v obstoječem objektu.
(3) V UE E3 je do pričetka realizacije druge faze OPPN, dopustno bivanje.
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dopustne gradnje naslednjih vrst objektov:
– nestanovanjske stavbe,
– gradbeni inženirski objekti.
(2) Na območju OPPN je dopustna ureditev odprtih, manipulativnih in zelenih površin ter začasnih objektov, vendar le ob pogoju, da s svojimi gabariti in oblikovanjem sledijo ostalim objektom v coni. Ureditev odprtih skladiščnih površin se dopusti na manj izpostavljenih delih cone, ne ob vstopih vanjo.
(3) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena je na območju UE E2 dopustno vzdrževanje obstoječega objekta železniške postaje, njegova rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, odstranitev in gradnja novega objekta ter pripadajočih objektov ter ureditev za namen železnice.
(4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov je na območju UE E3 dopustno le vzdrževanje in odstranitev obstoječih stanovanjskih in njim pripadajočih pomožnih gospodarskih objektov. Gradnja novih objektov ni dovoljena, dovoljena je postavitev začasnih objektov, kot so bivalni kontejnerji ipd., in sicer le do izgradnje druge faze OPPN.
(5) Na območju OPPN je skladno z veljavno uredbo, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje, dovoljena gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče, kolesarska pot in pešpot, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(vrste dopustnih gradenj in del)
(1) Na območju OPPN so v enotah UE A, UE B, UE C, UE D, UE E1 in UE E2 dovoljene naslednje vrste gradenj in del:
– gradnje novih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka,
– vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),
– odstranitve objektov oziroma njihovih delov,
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
(2) Na območju OPPN so v enoti UE E3 dovoljene naslednje vrste gradenj in del:
– vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),
– odstranitve objektov oziroma njihovih delov,
– postavitev začasnih objektov,
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
(dopustna izraba prostora)
(1) Na območju OPPN je v enotah UE A, UE B, UE C, UE D in UE E2 dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,5 in faktor izrabe največ 1,0.
(2) Na območju OPPN je v enoti UE E3 dopustna obstoječa gostota pozidave, pri čemer se ne upošteva začasnih objektov.
(3) Na posamezni parceli v OPPN, se zagotovi minimalno 10% zelenih površin.
(odmiki od mej sosednjih zemljišč)
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč na robu oziroma znotraj območja OPPN so:
– najmanj 4,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte,
– najmanj 1,5 m – za majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, skladno z veljavno uredbo, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje,
– 0,5 m – za ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče, kolesarsko pot, pešpot, in podobno, vodno zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte namenjene varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(2) Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od parcelnih mej javnih cest so določeni z območjem za razvoj objektov v grafičnem delu OPPN.
(3) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prvega odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki. Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika lahko postavljeni do parcelne meje.
4. Podrobna določila
16. člen
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE A, UE B, UE C, UE D in UE E2)
(1) Dovoljena je gradnja nestanovanjskih objektov in njim pripadajočih pomožnih objektov ter začasnih objektov. Objekti se gradijo vzporedno oziroma pravokotno z osjo železnice, dostopnimi cestami, mejo površin za razvoj objektov, glede na potrebne manipulativne in parkirne površine, na območju površine za razvoj objektov, prikazane v grafičnem delu akta. Objekti se umeščajo tako, da so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarno-higienske pogoje ter primerno površino za normalno vzdrževanje objektov v območju.
(2) Predvidi se večje stavbne mase. Dimenzije objektov naj izhajajo iz tehnoloških zahtev dejavnosti, kateri so namenjeni. Maksimalna višina objekta je do 15 m nad koto terena/urejenega platoja, razen za stolpni silos ali podoben objekt, za katerega iz zahtev tehnologije izhaja potreba po večji višini. Dopustna je gradnja kleti, tudi v več etažah. Dovoli se ravne in blage enokapne ter dvokapne strehe nad objekti (do 15°). Na strehah je dovoljena postavitev fotovoltaičnih modulov, sončnih zbiralnikov ipd., ki naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo celotnega območja. Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo, dovoljena je tudi transparentna in ozelenjena streha, svetleči in bleščeči materiali niso dopustni. Fasada naj bo sodobno oblikovana, barva fasade naj bo umirjena (pastelne zemeljske barve). Kot glavna naj se oblikuje južna fasada objektov, ki komunicira z novo dostopno cesto v območje.
(3) Oblikovanje servisnih, pomožnih in ostalih spremljajočih objektov se podredi oblikovanju osnovnega, proizvodnega oziroma nestanovanjskega objekta.
(4) Pri rekonstrukciji ali dozidavi stanovanjskega objekta v območju UE A naj se odstrani štirikapna streha in uredi ravna.
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE E3)
Dovoljeno je vzdrževanje obstoječih enostanovanjskih objektov ter njim pripadajočih pomožnih objektov v obstoječih gabaritih in oblikovanju.
(1) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo cono. Dovoljena je zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami kot so lipa, javor in druge. Na morebitnih javnih površinah se ne dovoli uporaba strupenih in alergenih rastlin. Vzorec zasaditve površin ob železnici se prilagodi pogojem vzdrževanja v skladu z resorno zakonodajo. Na območjih ob dostopnih cestah se dovolijo žive meje do višine 1 m, drugod so lahko tudi višje. Odmik žive meje od cestišča je najmanj 2 m, od pločnika 0,5 m, zasajena je lahko le tako, da ne ovira pregled nad prometnim dogajanjem v območju priključkov in križišč. Površine se lahko delno tlakujejo, uredijo z urbano opremo in podobnimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni dovoljena.
(2) Urbana oprema v območju mora biti poenotena (svetilke, ograje, klopi, koši za smeti in podobno).
(3) Medsoseske ograje se lahko postavljajo do višine 2 m. Oblikujejo se lahko kot sodobna lesena oziroma kovinska ograja/bariera ter v kombinaciji teh materialov. Oporni zidovi se dovolijo do max. višine 0,5 m, in sicer v primeru, da brežine ni mogoče zavarovati drugače, oziroma na ravnem terenu kot podstavek medsoseski ograji (parapetni zidovi).
5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
19. člen
(1) Predvidena pozidava se priključuje na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo.
(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih, investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.
(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.
(6) Za projektiranje, gradnjo in priključevanje na objekte gospodarske javne infrastrukture, za katere prostorsko izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN.
(1) Območje OPPN je trenutno dostopno preko lokalne ceste skozi naselje, ki se na regionalno cesto R1-218/1212 Podzemelj–Črnomelj priključuje v km cca 2 + 490.00 in prečka regionalno železniško progo št. 80 Metlika–Ljubljana preko nivojskega priključka, ki je zavarovan z zapornicami. Ta dostop se uredi kot začasen, v času izgradnje dostopne ceste za prvo fazo realizacije OPPN. Dostopna cesta (cesta »C«) in cesta »P« (od P1 do P3) se predvidita v okviru enote urejanja GRD 2. Cesta »P« se priključuje na regionalno cesto R1-218/1212 Podzemelj–Črnomelj, v km cca 2 + 730.00. Načrtovani priključek se nahaja na desni strani ceste, gledano v smeri naraščanja stacionaže. Predvideno je nivojsko križanje z železnico. Regionalna cesta je predvidena za rekonstrukcijo (po projektni dokumentaciji PZI »Regionalna cesta R1-218 Metlika–Črnomelj–Vinica, skozi naselje Gradac, odsek 1212 Podzemelj–Črnomelj, od km 0.975 do km 2.736«, št. projekta: 813/12, izdelovalca Trasa d.o.o., avgust 2012, po recenziji februar 2015), projekt upoštevan v grafičnem prikazu cest, pri čemer je v izdelavi projektna dokumentacija, ki vključuje izvedbo novega priključka ceste »P« na regionalno cesto). Prav tako se za potrebe OPPN rekonstruira obstoječo gozdno cesto, zahodno od mesta prečkanja železniške proge, da bo mogoč dostop do UE C oziroma manipulacija v okviru enote. V 1. fazi se za UE C izvedejo priključki na obstoječo infrastrukturno omrežje v skladu z soglasjem GJI in z upoštevanjem izvedbe predvidene infrastrukture v 2. fazi OPPN.
(2) Za aktivacijo ostalega dela območja OPPN v 2. fazi se predvidi izvedba nove dostopne ceste v območje (bodoča zahodna obvozna cesta Gradca), ki se bo navezovala na novi priključek ceste »C« in bo potekala južno od enote urejanja prostora GRD 2 oziroma od območja OPPN, ki ga bo delila na dva dela. Nova dostopna (obvozna) cesta predvideva izvennivojsko križanje z železnico. Nivojski prehod se ukine.
(podrobne določbe glede prometnih ureditev)
(1) Območje OPPN ne sega v varovalni pas regionalne ceste, se pa na regionalno cesto priključuje nova dostopna cesta P v območje.
(2) Pri načrtovanju se zagotovi:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– opremljenost s cestno razsvetljavo,
– da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza oziroma ne bo moteno vzdrževanje državne ceste,
– upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov.
(3) Pri načrtovanju v območju regionalne ceste se poleg določil iz prejšnjega odstavka upošteva še naslednja določila:
– osvetlitve objektov v varovalnem pasu regionalne ceste ne smejo negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu,
– vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo,
– trase vodov GJI v območju državne ceste se načrtujejo izključno v podzemni izvedbi,
– za postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
(1) Koncept prometne ureditve temelji na ureditvi notranjih povezovalnih cest, ki omogočajo dostopnost do novih gradbenih parcel. Cestno omrežje v prvi fazi izvedbe OPPN sestavljajo:
a) rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste (cesta »B«), in sicer od prehoda čez železniško progo v dolžini vsaj 110 m, v smeri območja urejanja, ki predstavlja glavno dostopno cesto v območje.
Tipski prečni profil rekonstruirane ceste znaša:
– vozni pas | 2 x 2,50 = 5.00 m |
– bankina | 2 x 0,75 = 1,50 m |
– skupaj | = 6,50 m |
b) ureditev nove dostopne ceste »C«, ki poteka od priključka na cesto P do nivojskega križanja z železniško progo.
Tipski prečni profil rekonstruirane ceste znaša:
– vozni pas | 2 x 2,75 = 5.50 m |
– bankina | 2 x 0,75 = 1,50 m |
– skupaj | = 7,00 m |
c) ureditev nove dostopne ceste (cesta »P«), s priključkom na regionalno cesto R1-218/1212 Podzemelj–Črnomelj, v km cca 2.730,00 (desno, gledano v smeri naraščanja stacionaže).
Tipski prečni profil znaša:
– vozni pas | 2 x 3,00 = 6,00 m |
– enostranski pločnik | 1 x 1,50 = 1,50 m |
– bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
– bankina | 1 x 1,00 = 1,00 m |
– skupaj | = 9,00 m |
d) za potrebe ureditve nove dostopne ceste v območje urejanja in izvedbe priključka na regionalno cesto R1-218/1212 Podzemelj–Črnomelj se rekonstruira del državne ceste z ureditvijo pasu za leve zavijalce iz smeri Črnomlja. Pri projektnih rešitvah se je potrebno navezati na projektno dokumentacijo PZI, »Regionalna cesta R1-218 Metlika–Črnomelj–Vinica, skozi naselje Gradac, odsek 1212 Podzemelj–Črnomelj, od km 0.975 do km 2.736«, št. projekta: 813/12, izdelovalca Trasa d.o.o., avgust 2012, po recenziji februar 2015. Pri določitvi tipskega prečnega profila se upošteva tipski prečni profil odseka, na katerega se navezuje.
(2) V drugi fazi izvedbe OPPN se pod pogoji petega odstavka 9. člena tega odloka predvidijo naslednje ureditve:
a) Cesta »P«: nova dostopna cesta.
Tipski prečni profil znaša:
– vozni pas | 2 x 3,00 = 6,00 m |
– enostranski pločnik | 1 x 1,50 = 1,50 m |
– bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
– bankina | 1 x 1,00 = 1,00 m |
– skupaj | = 9,00 m |
b) Cesta »A«: predstavlja notranjo servisno cesto. Na vzhodnem delu območja se navezuje na cesto »B«, v centralnem delu na cesto »P«, na zahodnem delu pa na obstoječo gozdno cesto.
Tipski prečni profil (med cestama »P« in »B«) znaša:
– vozni pas | 2 x 3,25 = 6,50 m |
– enostranski pločnik | 1 x 1,50 = 1,50 m |
– bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
– bankina | 1 x 1,00 = 1,00 m |
– skupaj | = 9,50 m |
Tipski prečni profil (med cesto »P« in priključkom gozdne ceste) znaša:
– vozni pas | 2 x 3,00 = 6,00 m |
– enostranski pločnik | 1 x 1,50 = 1,50 m |
– bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
– bankina | 1 x 1,00 = 1,00 m |
– skupaj | = 9,00 m |
c) Cesta »B«: predstavlja notranjo servisno cesto, ki se jo delno izvede kot novogradnjo, delno pa predstavlja rekonstrukcijo dela obstoječe lokalne ceste. Na severnem delu območja se navezuje na cesto »A«, na južnem delu na cesto »P«.
Tipski prečni profil znaša:
– vozni pas | 2 x 3,25 = 6,50 m |
– enostranski pločnik | 1 x 1,50 = 1,50 m |
– bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
– bankina | 1 x 1,00 = 1,00 m |
– skupaj | = 9,50 m |
d) Cesta »C« se z ukinitvijo nivojskega železniškega prehoda preuredi, in sicer se jo umesti tako, da omogoča napajanje novih objektov ob regionalni cesti, z navezavo na obstoječo lokalno cesto, ki poteka skozi naselje. Priključek na novo cesto »P« se ne spreminja. Ravno tako se ne spreminja tipski prečni profil ceste.
(3) Nove predvidene ceste v območju OPPN se gradijo v skladu s potrebami dostopa in manipulacije v okviru enot urejanja oziroma gradbenih parcel. V kolikor se izkaže, da izgradnja posamezne predvidene ceste ni potrebna, ceste ni potrebno graditi oziroma jo je mogoče ukiniti, v kolikor je že zgrajena ter gradbene parcele smiselno združiti glede na novo prometno situacijo. Za vse ceste velja, da se lahko ukinejo le v primeru, da je pred tem zagotovljen dostop do vseh parcel v območju, ki so se do ukinitve napajale preko ukinjene ceste in v soglasju z upravljavcem.
(4) Končno debelino posameznega sloja cestišča se določi v projektni dokumentaciji glede na predvideno prometno obremenitev, ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.
(5) Pri projektiranju in izvedbi cestnega omrežja na državno cesto se upoštevajo predpisi, ki urejajo predmetno področje, upošteva se izdelana kapacitetna analiza »Analiza novega priključka na regionalno cesto R1-218/1212 (Podzemelj–Črnomelj) v km cca 2 + 730,00 v Gradacu«, št. elaborata: PR330-STU-P-dop, izdelovalca Provia d.o.o., avgust 2017.
(6) Individualni priključki se navežejo na dostopne ceste v območju. Mesta predvidenih priključevanj so shematsko prikazana v grafičnem delu akta (6.1 in 6.2 Prikaz prometne situacije, Faza 1 in Faza 2). Mesta predvidenih priključevanj se prilagodijo potrebam dejavnosti in manipulacije glede na podrobno projektno dokumentacijo in področno zakonodajo. Priključki na javne poti se izvedejo tako, da je zagotovljena zadostna preglednost, prilagodijo se niveleti vozišča javnih poti, na katere se priključujejo in so nanje pravokotni.
(7) Peš promet: Prehode za pešce se načrtuje celostno, predvidi se ustrezne ukrepe na mestu priključevanja nove dostopne ceste na regionalno cesto (cestna razsvetljava, signalizacija itd.).
(8) Za peš promet je v območju urejanja ob dostopnih cestah predvidena ureditev pločnikov.
(9) Za kolesarski promet v območju urejanja dostopnih cest ni predvidenih posebnih površin.
(10) Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj gradbenih parcel (10.1 Načrt parcelacij – Faza 1 in 10.2 Načrt parcelacije Faza 2).
(11) Inštalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov. Pokrovi jaškov morajo biti locirani izven kolesnic cest. Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce.
(12) Individualni cestni priključki se izvedejo in vzdržujejo tako, da ne predstavljajo nevarnosti za promet na javnih cestah. Meteorna voda z objektov, parcel in cestnih priključkov ne sme pritekati na ceste in javne poti ali na njih zastajati.
(1) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira, je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
(2) Za objekte in naprave, ki se bodo projektirali v bližini ali v območju železniških prog, je potrebno pred pridobitvijo projektnih pogojev opraviti skupni ogled s predstavniki Slovenskih železnic – Infrastruktura d.o.o., ki ga skliče investitor.
(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe vodovodno omrežje v naselju. Razvod javnega vodovodnega omrežja v območju OPPN je predviden racionalno v cestnem telesu, predvidi se glavne ter sekundarne vode s hišnimi priključki. Posamezni objekti v območju morajo imeti izvedene vodomerne jaške izven objektov, na začetku parcel, na vedno dostopnem mestu. Izvedba na parkirnih mestih in prometnih površinah se ne dopušča.
(2) Območje se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v nadzemni izvedbi se izvede ob ulicah na vedno dostopnih mestih. Pri projektiranju se upošteva umestitev potrebnega števila požarnih hidrantov.
(3) Dovoljeno in priporočeno je zbiranje in uporaba deževnice za sanitarno vodo, zalivanje zelenic, itd.
(4) Izdela se hidravlična analiza, s katero se ugotovi potrebo po pitni in požarni vodi. Upošteva se gostoto zaposlenih v območju in predvideno porabo tehnološke in pitne vode na zaposlenega na dan. V primeru, da analiza pokaže, da obstoječe vodovodno omrežje ni sposobno zagotoviti zadostnih potreb po pitni in požarni vodi, je treba izvesti dodano projektno rešitev, ki bo zadostila vsem potrebam v območju.
(5) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva odlok, ki v občini Metlika ureja oskrbo s pitno vodo in ustrezne tehnične pravilnike in razvojne programe oskrbe s pitno vodo v občini Metlika.
(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe kanalizacijsko omrežje v naselju.
(2) Znotraj območja urejanja se izvede kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu (padavinska, fekalna).
(3) Kjer ni možno izvesti gravitacijskega voda kanalizacije, se odvodnjavanje izvede preko individualnega črpališča in tlačnega voda do najbližjega gravitacijskega kanala. Razvod javnega kanalizacijskega fekalnega omrežja v območju OPPN je predviden v cestnem telesu. Za izvedbo gravitacijskih kanalov se predvidi poliestrske cevi temenske trdote SN-8. Na vseh lomih trase in spremembah profila cevi se predvidijo revizijski poliestrski jaški.
(4) Padavinske vode s streh objektov in površin se uporabi za sanitarne in druge potrebe ali spelje v ponikovalnice, ki morajo biti ustrezno dimenzionirane. Onesnažene padavinske vode iz parkirišč in utrjenih povoznih površin se pred izpustom v ponikovalnice oziroma javno kanalizacijo predhodno ustrezno očisti.
(5) Padavinske vode s cestišča se speljejo v ponikovalna polja ali ponikovalnice. Ponikovalnice morajo biti ustrezno dimenzionirane in maksimalno zaščitene ter locirane izven vplivnih območij manipulativnih in povoznih površin.
(6) Pri projektiranju se upošteva odlok, ki v Občini Metlika ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter ustrezne veljavne tehnične pravilnike in zakonodajo. Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno.
(1) Pri načrtovanju ogrevanja je treba upoštevati Lokalni energetski koncept Občine Metlika.
(2) V območju OPPN se načrtujejo objekti s ciljem smotrne rabe energije, in sicer se:
– z izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi omogoči ustrezno celoletno osončenje in zmanjšuje potrebe po ogrevanju in umetnem hlajenju,
– z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb zmanjšuje toplotne izgube,
– z načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij GJI,
– z energetsko sanacijo stavb pri prenovi zmanjšuje porabo energije in
– z uporabo lokalno razpoložljivih virov energije zmanjšuje izgube energije pri prenosu in distribuciji.
(3) Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno ali skupaj za več delov – ureditvenih enot cone.
(4) V kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje skupnega ali daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na lesno biomaso ipd..
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju OPPN se nahajata dve stolpni transformatorski postaji TP Klošter in TP Silos Gradac z povezovalnimi prostozračnim 20 kV daljnovodom. TP Silos Gradac-250 kVA je po obremenitvi polno zaseden, zato je na parc. št. 6/25, k.o. Gradac predvidena nadomestna TP 630 kVA v kabelski izvedbi. TP Klošter se po izgradnji nadomestne TP Silos Gradac odstrani.
(2) Na območju OPPN potekajo še: 20 kV EE nadzemni vodi in 0,4 kV EE vodi položeni prosto v zemlji, ki so prikazani v grafičnem delu OPPN na karti 7.1 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – Elektro in TK omrežje, v merilu M 1:500.
(3) Vse tangirane vode je potrebno predhodno nadomestiti z nadomestnimi vodi, pri čemer se ne sme poslabšati kakovost napajanja obstoječih odjemalcev. Za potrebe izgradnje objektov predvidenih v UE C v 1. fazi, se izvede začasno prestavitev obstoječega zračnega voda na parceli št. 1091/26, k.o. Gradac, v skladu s pogoji upravljavca in lastnikom elektro omrežja. Kot alternativo prestavitvi se lahko izvede zamenjava golih vodnikov s polno izoliranimi vodniki na obstoječih stojnih točkah, pri čemer se izjemoma lahko gradi objekte na predpisani oddaljenosti glede na pogoje pristojnega distributerja.
(4) Za potrebe izvajanja 2. faze OPPN se predvidi odstranitev obstoječega zračnega voda, ki se ga nadomesti z 20 kV kabli v prostozračni ali podzemni izvedbi. Pri gradnji v območju novih 20 kV daljnovodov se upošteva tehnične predpise in pogoje pristojnega distributerja glede odmikov objektov.
(5) Razvod elektro omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi v cestnem telesu. Vsi obstoječi prostozračni 20 kV daljnovodi se na obravnavanem območju odstranijo. Elektro kabelsko kanalizacijo (EKK) se izvede s PVC cevmi vsaj 2x 2 Φ 160 mm ter jaški Φ 140 (oziroma ustrezne velikosti) zgrajenimi na razdalji 60 m. Kablovodi se pod povoznimi površinami zaščitijo z obbetoniranimi PVC cevmi Φ 160 mm.
(6) Nova odjemna mesta se izvede v prostostoječih tipiziranih omaricah, glede na število in velikost odjema, omarice morajo biti locirane na mestih, kjer je omogočen stalen dostop. Dopustne so tudi skupinske omarice za več odjemnih mest.
(7) Celotno elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(8) Javna razsvetljava: ob povezovalnih cestah se izvede javna razsvetljava. Ustrezno razsvetljeni morajo biti tudi vsi prehodi za pešce. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja in sicer v skladu z določili uredbe in veljavno zakonodajo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki pa se ga dogradi glede na potrebe objektov v območju. Mesto priključitve na obstoječe omrežje je izven območja urejanja, na zemljišču s parc. št. 2066/13, k.o. Gradac.
(2) Razvod telekomunikacijskega omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi (kabelska kanalizacija) v cestnem telesu.
(3) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest, ki morajo biti opremljena z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacije odvzemnih mest so ob dostopnih poteh na območju OPPN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v občini Metlika ureja ravnanje s komunalnimi odpadki. Uredi se ekološki otok, in sicer na parceli št. 2054/11, k.o. Gradac, v enoti UE E1, oziroma v okviru ostalih ureditvenih enot, če se izkaže za potrebno.
(2) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
6. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
30. člen
Območje OPPN se nahaja izven območja naravnih vrednot in območja, pomembnega za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na zahodnem robu obravnavanega območja OPPN, je opredeljeno Območje Natura 2000: Gradac in ekološko pomembno območje EPO: Krupa. Obravnavano gozdno obrobje območja Natura 2000 Gradac, je bilo v postopku conacije kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov prepoznano kot potencialni habitat metulja črtasti medvedek. Izguba gozdnega roba je glede na velikost območja minimalna, glede na strukturo gozdnega roba pa ne predstavlja ključnih ali pomembnih delov habitata vrste, ki je sicer v ugodnem stanju. Glede na to, je bilo v postopku priprave OPPN odločeno, da za območje OPPN ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda.
(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s 25 členom tega odloka. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda na erozijskem območju, prikazanem v grafičnem delu akta (7.1 in 7.2 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – Faza 1 in Faza 2) je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in s tem preprečena erozija terena. Odnašanje zemljine na sosednje parcele ni dopustno.
(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas, se motor ugasne.
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) in zagotavljanje energetske učinkovitosti novih objektov.
(3) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dovoljeni.
(4) Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi IV. stopnja varstva pred hrupom, razen v območju obstoječega zaselka (UE E3), kjer se določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
(ravnanje s plodnim delom tal)
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
Pri oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se stremi k zagotavljanju učinkovite rabe obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.).
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
37. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN ni omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozijskih območij.
(2) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(1) Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve.
(3) Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce.
(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti.
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,175 g in uvrščenost območja v območje VIII. stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnosti objektov.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.
8. Načrt parcelacije
40. člen
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v grafičnem delu akta (10.1 in 10.2 Načrt parcelacije – Faza 1 in Faza 2).
(2) Gradbene parcele se lahko po potrebi delijo, vendar naj ne bodo manjše od 1.000 m², pri čemer se površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so lahko parcele tudi manjše, v primeru, da se določijo za potrebe urejanja zelenih in drugih, tudi javnih površin v območju (ekološki otok in podobno).
(4) Za parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva obstoječe zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali združujejo.
(5) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta (prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti ipd.).
9. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
41. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja.
(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo.
(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
10. Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
42. člen
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
(4) Pri objektih in trasah prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter telekomunikacij, je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(5) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem upravljavca infrastrukture.
(6) Pri gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot, zaradi lastništva ali terenskih pogojev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce, razen v primeru, ko pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.
11. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
43. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Metlika, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje naselja Gradac.
44. člen
OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Metlika. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-80/2016
Metlika, dne 11. decembra 2017
Darko Zevnik l.r.
