Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o motornih vozilih (ZMV-1)
Razglašam Zakon o motornih vozilih (ZMV-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. decembra 2017.
Št. 003-02-11/2017-6
Ljubljana, dne 20. decembra 2017
Borut Pahor l.r.
O MOTORNIH VOZILIH (ZMV-1)
Ta zakon ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu ter pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in nadzor nad izvajanjem tega zakona ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.
(predpisi Evropske unije)
Ta zakon deloma prenaša v pravni red Republike Slovenije naslednje direktive:
1. Direktivo 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L št. 236 z dne 9. 10. 2007, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 77; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/46/ES);
2. Direktivo 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L št. 127 z dne 29. 4. 2014, str. 51);
3. Direktivo Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L št. 138 z dne 1. 6. 1999, str. 57), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2014/46/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil (UL L št. 127 z dne 29. 4. 2014, str. 129);
4. Direktivo 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES (UL L št. 127 z dne 29. 4. 2014, str. 134) in
5. Direktivo (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L št. 68 z dne 13. 3. 2015, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/413/EU).
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »avtobus« je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb in njihove prtljage, ki ima poleg sedeža za voznika oziroma voznico (v nadaljnjem besedilu: voznik) več kot osem sedežev;
2. »bivalni priklopnik« je priklopno vozilo s posebno nadgradnjo in stalno opremo, ki omogoča prebivanje oseb;
3. »bivalno vozilo« je motorno vozilo s posebno nadgradnjo in stalno opremo, ki omogoča prevoz in prebivanje oseb;
4. »cestni vlačilec« je motorno vlečno vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno za vleko priklopnih vozil, razen polpriklopnikov;
5. »del vozila« je njegov sistem ali sestavni del ali samostojna tehnična enota ali naprava;
6. »delovni stroj« je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h;
7. »delovno vozilo« je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h;
8. »homologacijski organ« je organ, ki je pristojen za homologacijo vozila, njegovega sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote in za odobritev dela vozila ali njegove opreme ter posamično odobritev vozila; homologacijski organ usmerja delo in nadzoruje izvajanje postopkov posamične odobritve predelanih in popravljenih vozil ter identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil;
9. »lahki priklopnik« je priklopno vozilo, katerega največja tehnično dovoljena masa ne presega 750 kg;
10. »lahko štirikolo« je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez mase baterij pri vozilu na električni pogon) in pri katerem delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 ccm ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h. Med lahka štirikolesa spadajo tudi lahki štirikolesnik, lahko cestno štirikolo in lahki kvadrimobil;
11. »lastnik vozila oziroma lastnica vozila (v nadaljnjem besedilu: lastnik vozila)« je oseba, ki je kot taka vpisana v evidenci registriranih vozil;
12. »moped« (oziroma »kolo z motorjem«) je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 ccm ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h. Med mopede spadajo tudi lahko dvokolesno vozilo na motorni pogon, kolo na motorni pogon, dvokolesni moped in trikolesni moped;
13. »motokultivator« je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z močjo največ 12 kW ter je konstruirano tako, da nosi, vleče ali potiska razne zamenljive priključke in orodja ter se uporablja za njihov pogon ali vleko lahkega priklopnika;
14. »motorno kolo« (oziroma »dvokolesno motorno kolo«) je motorno vozilo z dvema kolesoma s stranskim priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;
15. »motorno trikolo« je motorno vozilo s tremi kolesi, nameščenimi simetrično na vzdolžno os vozila, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h. Med motorna trikolesa spadajo tudi trikolesnik na motorni pogon, trikolesnik in gospodarski trikolesnik;
16. »motorno vozilo« je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja. Med motorna vozila ne spadajo tirna vozila in kolesa s pedali z dodatnim pogonom, opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo, ki je manjša ali enaka 250 W, katerega izhodna moč se prekine, kadar kolesar preneha poganjati pedala, sicer pa se progresivno zmanjšuje in končno prekine, preden hitrost vozila doseže 25 km/h;
17. »pooblaščeni zastopnik proizvajalca (v nadaljnjem besedilu: zastopnik)« je fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da ga zastopa pri homologacijskem organu in deluje v njegovem imenu;
18. »priklopno vozilo« je vozilo brez lastnega pogona, zasnovano in izdelano z namenom, da ga vleče motorno vozilo. Priklopno vozilo je lahko konstruirano kot priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali polpriklopnik;
19. »proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec)« je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki je homologacijskemu organu odgovoren za postopke ugotavljanja skladnosti in skladnost proizvodnje. Proizvajalec ni nujno neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila ali sistema ali sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katero se ugotavlja skladnost. Kadar ta zakon uporablja pojem »proizvajalec«, je treba s tem izrazom razumeti tudi njegovega pooblaščenega zastopnika;
20. »proizvod« je vozilo ali njegov del ali zaščitna naprava ali oprema za udeležence oziroma udeleženke (v nadaljnjem besedilu: udeležence) cestnega prometa in potnike oziroma potnice (v nadaljnjem besedilu: potnike);
21. »sedlasti vlačilec« je motorno vlečno vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno ali predvsem za vleko polpriklopnikov;
22. »strokovna organizacija« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, določena kot strokovni organ za izvajanje postopkov identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila, rednih in izrednih pregledov vozil po posebnih zahtevah ali tehničnih pregledov;
23. »štirikolo« je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi (razen lahkih štirikoles), katerega masa ne presega 400 kg, če je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno prevozu blaga (brez baterij pri vozilu na električni pogon), in pri katerem nazivna moč motorja ne presega 15 kW. Med štirikolesa spadajo tudi težki štirikolesnik, težko cestno štirikolo, težko štirikolo za vse terene, štirikolo za vse terene, buggy z vzporedno nameščenimi sedeži in težki kvadrimobil;
24. »tehnična služba« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pooblaščena kot strokovni organ za izvajanje preskusov ali kontrol ali pregledov v postopku homologacije ali posamične odobritve vozila in posamične odobritve predelanih vozil;
25. »tehnična specifikacija za vozila« je dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati vozilo ali njegovi deli ali zaščitna naprava ali oprema, da bi bili dani na trg ali bi se lahko uporabljali, ter postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so predpisane tehnične zahteve izpolnjene;
26. »tovorno vozilo« je motorno vozilo, zasnovano in izdelano za prevoz tovora;
27. »traktor« je motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila;
28. »traktorski priključek« je zamenljiv vlečen stroj ali zamenljiva vlečena oprema za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (npr. obračalnik, trosilnik, nakladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, škropilnica, cisterna);
29. »ugotavljanje skladnosti vozila« je homologacija ali posamična odobritev vozila;
30. »uvoz« je fizičen prenos vozila iz držav, ki niso članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, na ozemlje Republike Slovenije, kot dela carinskega območja Evropske unije;
31. »vlečno vozilo« je motorno vozilo, ki vleče priklopno vozilo;
32. »vojaško vozilo« je motorno ali priklopno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje vojske;
33. »vozilo« je motorno ali priklopno vozilo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev;
34. »vozilo za posebne namene« je vozilo s posebnimi tehničnimi lastnostmi, ki za izvajanje funkcije zahteva posebno ureditev oziroma opremo.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo cestni promet, predpisi, ki urejajo prekrške, in predpisi, ki urejajo splošno varnost proizvodov.
II. POGOJI ZA DAJANJE NA TRG IN ZAČETEK UPORABE
Prvi oddelek: Splošne določbe
(1) Proizvodi so dani na trg in se začnejo uporabljati, če so skladni s tehničnimi zahtevami glede varnosti, zavarovanja življenja in zdravja ljudi ter varstva okolja in z drugimi zahtevami, vezanimi na vozila, če so bili njihova skladnost s predpisanimi tehničnimi zahtevami ter tehnično stanje in identiteta potrjeni v predpisanem postopku, če so označeni v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje skladnosti vozil, in če izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom.
(2) Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki daje na trg proizvode, za katere sta potrebni skladnost s predpisanimi tehničnimi zahtevami ter potrditev tehničnega stanja in identitete v predpisanem postopku, pa ti proizvodi nimajo te odobritve, ali ponaredi dokumente ali oznake, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
(3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, razen proizvajalca iz prejšnjega odstavka, ki daje na trg proizvode, za katere sta potrebni skladnost s predpisanimi tehničnimi zahtevami ter potrditev tehničnega stanja in identitete v predpisanem postopku, pa ti proizvodi nimajo te odobritve, ali ponaredi dokumente ali oznake, njegova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(1) Določbe tega poglavja ne veljajo za:
1. vozila, načrtovana in izdelana predvsem za uporabo na gradbiščih, v kamnolomih, pristaniščih ali na letališčih;
2. vozila, načrtovana in izdelana za potrebe vojske, civilne zaščite, gasilske službe, pravosodne policije ali policije;
3. delovne stroje;
4. vozila, namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih;
5. prototipe vozil, ki se uporabljajo na cestah zaradi izvedbe posebnega preskusnega programa ter so načrtovana in izdelana posebej za ta namen. Za te prototipe vozil je odgovoren proizvajalec.
(2) Za potrebe registracije za vozila iz prejšnjega odstavka lahko lastnik vozila po postopkih iz 16. do 19. člena in 20. do 23. člena tega zakona pridobi potrdilo o skladnosti vozila ali soglasje k registraciji kljub odstopanju od tehničnih zahtev.
(postopki ugotavljanja izpolnjevanja pogojev)
(1) Postopki ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz 4. člena tega zakona so:
1. homologacija vozil;
2. homologacija delov vozil in zaščitnih naprav;
3. odobritev neoriginalnih in nehomologiranih delov in opreme vozil;
4. posamična odobritev vozila po splošnih ali posebnih zahtevah;
5. posamična odobritev predelanega vozila;
6. redni in izredni pregled vozila po posebnih zahtevah;
7. identifikacija vozila in
8. ocena tehničnega stanja vozila.
(2) Postopke iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka izvaja homologacijski organ, strokovne naloge preskušanja, preverjanja in kontrole proizvodov pa tehnična služba ali homologacijski organ, če te naloge opravlja sam. Če homologacijski organ opravlja naloge tehnične službe sam, mora izpolnjevati zahteve za tehnično službo.
(3) Postopek iz 5. točke prvega odstavka tega člena izvaja tehnična služba.
(4) Postopke iz 6. do 8. točke prvega odstavka tega člena izvaja strokovna organizacija.
Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: agencija). Delo homologacijskega organa nadzira ministrstvo, pristojno za promet.
(proizvodi iz držav članic Evropske unije in držav Evropskega gospodarskega prostora)
(1) Zahteve iz predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ne veljajo za proizvode, ki so proizvedeni ali dani na trg v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica EU) ali državi Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: država EGP) v skladu z njenimi predpisi, ki niso predmet usklajevanja s pravom Evropske unije.
(2) Če homologacijski organ na podlagi listin in drugih zbranih podatkov ugotovi, da proizvod iz prejšnjega odstavka ne zagotavlja enakovredne ravni zavarovanja javnega interesa, kot ga zahtevajo predpisi, ki urejajo skladnost proizvodov, lahko zavrne dajanje v promet ali zahteva umik proizvoda iz prometa.
(3) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko homologacijski organ izvede, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če je v pisnem obvestilu ponudniku proizvoda navedel določbe ustreznega predpisa, ki so podlaga prepovedi dajanja na trg ali zahtevajo umik proizvoda s trga;
2. če je na podlagi razpoložljivih podatkov o stanju tehnike in znanosti ugotovil, da obstajajo utemeljeni razlogi, povezani z varovanjem javnega interesa, za uveljavitev zahtev iz ustreznega predpisa in da blažji ukrepi ne bi zagotovili ustrezne ravni varnosti;
3. če je pred sprejetjem ukrepa dal možnost ponudniku proizvoda, da v roku, ki ni krajši od 30 dni, odgovori na navedbe homologacijskega organa, in
4. če je pred izdajo odločbe glede vrste ukrepa proučil pripombe ponudnika proizvoda in svoje stališče pisno obrazložil.
(4) Proizvodi, ki jih je pred dajanjem na trg treba preskusiti, se lahko dajo na trg v Republiki Sloveniji, če so bili preskušeni v homologacijskih organih držav članic EU ali držav EGP in če so rezultati teh preskusov na razpolago pristojnim državnim organom.
(1) Homologacijski organ lahko na podlagi predpisa, ki določa tehnične zahteve, ali po proučitvi vseh okoliščin v posamičnem primeru dovoli odmik od posameznih tehničnih zahtev, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v postopku homologacije ali posamične odobritve, za:
1. vozila, sestavne dele in samostojne tehnične enote, izdelane v majhnih serijah;
2. vozila iz zaključka serije;
3. proizvode, ki so proizvedeni po novih tehnologijah ali z novimi tehničnimi rešitvami;
4. vozila za posebne namene in
5. vozila, katerih skladnost s predpisi je bila ugotovljena v postopku posamične odobritve.
(2) Pred dovolitvijo odmika se določi druge enakovredne zahteve, ki jim morajo ustrezati proizvodi iz prejšnjega odstavka, da bi bila zagotovljena vsaj enaka raven varnosti in varovanja okolja.
(1) Minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister):
1. predpiše tehnične zahteve za proizvode iz 4. člena tega zakona;
2. predpiše način izvedbe postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami in dokumentacijo, ki je potrebna v zvezi s tem;
3. podrobneje predpiše listine iz tega poglavja in določi ceno njihovih obrazcev;
4. predpiše oznake skladnosti;
5. podrobneje predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da bi pridobila oziroma obdržala status starodobnega vozila, postopek ugotavljanja izpolnjevanja teh pogojev in kategorije ali vrste vozil, ki se jim lahko podeli ta status;
6. predpiše tehnično opredelitev posameznih kategorij in vrst vozil;
7. predpiše postopek ugotavljanja enakovredne ravni zavarovanja javnega interesa pri proizvodih iz 8. člena tega zakona in
8. predpiše enakovredne zahteve in način izvedbe postopka dovolitve odmikov iz prejšnjega člena.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za vozila, ki jih ministrstvo, pristojno za promet, izda in zagotovi njihovo dosegljivost v elektronski obliki. Minister sprejme odredbo o določitvi seznama tehničnih specifikacij za vozila.
(3) Predpis iz prvega odstavka tega člena se lahko sklicuje na standard v skladu s predpisi, ki urejajo standardizacijo, s tem da določi njegovo obvezno uporabo ali določi, da je neko ravnanje ali dejavnost skladna z zahtevami predpisa, če ustreza zahtevam standarda.
Drugi oddelek: Homologacija vozil in njihovih delov
(1) Homologacija je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali tip proizvoda izpolnjuje predpisane zahteve, in če je skladen z zahtevami, podeli certifikat o homologaciji.
(2) Če se vozilo izdeluje po stopnjah, se homologacija lahko podeli za vsako stopnjo, pri tem pa se pri vsaki nadaljnji stopnji upoštevajo homologacije, podeljene za predhodne stopnje (večstopenjska homologacija vozil).
(3) Vlogo za podelitev homologacije tipa proizvoda vloži proizvajalec, posebej za vsak tip proizvoda.
(4) Proizvajalec mora v postopku homologacije navajati popolne in resnične podatke.
(5) Homologacijski organ z mednarodno organizacijo, ki je pristojna za določitev svetovne označbe proizvajalca vozila ali dela vozila, določi:
– proizvajalcu tipa vozila svetovno označbo proizvajalca vozila v skladu s standardom, ki ureja to področje, ali
– proizvajalcu tipa dela vozila ali tipa zaščitne naprave ali tipa zaščitne opreme svetovno označbo proizvajalca dela vozila v skladu s standardom, ki ureja to področje.
(6) Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba, razen posameznika, pa z globo 1.000 eurov.
(veljavnost podeljenih homologacij)
(1) Homologacija in preskusi, kontrole ali pregledi, na katerih temelji homologacija, morajo biti opravljeni v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Homologacija se podeli tipu proizvoda, ki izpolnjuje predpisane zahteve. Podeljene homologacije so veljavne ter sta dajanje na trg in začetek uporabe proizvodov na njihovi podlagi dovoljena do sprejetja novih, dopolnjenih oziroma spremenjenih zahtev.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek homologacijski organ zavrne podelitev homologacije, če ugotovi, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh predpisanih zahtev pomeni resno nevarnost za cestni promet, okolje ali zdravje.
(4) Če proizvajalec izvede postopek odpoklica serije homologiranega tipa proizvoda zaradi resne nevarnosti za cestni promet, okolje ali zdravje, ki jo pomenijo ti proizvodi, mora o tem nemudoma obvestiti homologacijski organ in mu predložiti opis načrtovanih popravljalnih ukrepov.
(5) Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo tipu proizvoda, lahko po proučitvi načrtovanih popravljalnih ukrepov proizvajalcu odredi izvedbo dodatnih ali drugačnih popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljene resne nevarnosti. Če proizvajalec ne izvede odrejenih ukrepov, lahko homologacijski organ prekliče homologacijo, ki jo je podelil.
(6) V primeru odpoklica iz četrtega odstavka tega člena mora lastnik vozila na zahtevo proizvajalca v predpisanem roku omogočiti izvedbo vseh popravljalnih ukrepov na vozilu, če vozilo uporablja, ga registrira ali podaljša veljavnost prometnega dovoljenja. Vozilo, na katerem niso izvedeni popravljalni ukrepi v primeru odpoklica vozila, se ne more registrirati oziroma se zanj ne more podaljšati veljavnost prometnega dovoljenja.
(7) Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
(8) Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek tehnična služba, ki opravlja strokovne naloge v postopku homologacije v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
(1) Proizvajalec je odgovoren za to, da je vsak proizvod skladen s homologiranim tipom proizvoda in mora homologacijskemu organu omogočiti izvajanje ustreznega nadzora nad homologiranimi tipi proizvodov.
(2) Proizvajalec mora vsakemu vozilu homologiranega tipa priložiti potrdilo o skladnosti, s katerim jamči, da je izdelano vozilo skladno s tipom, ki je bil homologiran.
(3) Če homologacijski organ ugotovi, da vozila, ki imajo potrdilo o skladnosti, niso skladna s homologiranim tipom ali so v vozilu vgrajene odklopne naprave ali so rezultati preskusov ponarejeni, odredi proizvajalcu, ki mu je podelil homologacijo, uskladitev proizvodnje in mu pri tem določi rok za odpravo ugotovljenih napak. Če proizvajalec v danem roku ne odpravi napak, se homologacija prekliče.
(4) Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s tem členom, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
(nadzor nad proizvodnimi postopki)
Homologacijski organ mora v postopku podelitve homologacije in tudi po podeljeni homologaciji izvajati potrebne ukrepe, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi drugih držav članic EU ali držav EGP, da zagotovi, da proizvodni postopki zagotavljajo skladnost proizvodov s homologiranim tipom proizvoda.
(spremembe podatkov in homologacij)
(1) Proizvajalec, ki je pridobil homologacijo v skladu s tem zakonom, mora homologacijski organ obveščati o vseh spremembah podatkov, vključenih v dokumentacijo homologiranega tipa proizvoda.
(2) Homologacijski organ odloča le o tistih zahtevah za spremembo ali dopolnitev homologacije, ki so povezane z njegovimi odločitvami pri prvotni homologaciji.
(3) Proizvajalec o dokončnem prenehanju proizvodnje homologiranega proizvoda obvesti homologacijski organ.
(4) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
Tretji oddelek: Posamična odobritev vozila
(1) Posamična odobritev vozila je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali pregledano posamezno vozilo izpolnjuje predpisane zahteve, in ob skladnosti podeli certifikat o posamični odobritvi vozila. Na podlagi tega certifikata izda zaradi registracije vozila tehnična služba še potrdilo o skladnosti.
(2) Vlogo za posamično odobritev vozila vloži njegov proizvajalec ali lastnik vozila, posebej za vsako vozilo.
(1) Postopek posamične odobritve vozila se lahko izvede:
1. za vozilo, katerega tip ni bil homologiran ali posamično odobren v skladu s tem zakonom;
2. za rabljeno uvoženo vozilo;
3. za vozilo, ki je bilo posamično odobreno, vendar je ta odobritev omejena na državo, ki je to odobritev podelila, in
4. pri večstopenjski izdelavi vozila za posamezno stopnjo izdelave, pri čemer se posamična odobritev ne sme uporabiti za prvo stopnjo in tudi ne za vmesno stopnjo, ki ji sledi stopnja, ki se homologira.
(2) Postopek posamične odobritve vozila se lahko izvede tudi za vozilo in njegovo posebno opremo, če se vozilo uporablja za prevoz oseb oziroma blaga, ki se lahko prevaža le z ustrezno izdelanim in posebej opremljenim vozilom (v nadaljnjem besedilu: vozila za posebne vrste prevozov), če je tako določeno s predpisom ali mednarodnim sporazumom, ki Republiko Slovenijo zavezuje. V tem primeru se lahko za posamezno vrsto vozil posamična odobritev vozila izvede ločeno za ugotovitev skladnosti s splošnimi tehničnimi zahtevami v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in za ugotovitev skladnosti s posebnimi tehničnimi zahtevami, predpisanimi za posamezno vrsto vozila za posebne vrste prevozov, ter se izdata ločena certifikata o posamični odobritvi vozila.
(3) Minister, pristojen za določanje posebnih pogojev, pod katerimi se posebni prevozi opravljajo, lahko predpiše, da je treba skladnost s posebnimi zahtevami iz prejšnjega odstavka vzdrževati ves čas uporabe vozila za posebne vrste prevozov, kar se ugotavlja s predpisanimi rednimi in izrednimi pregledi, ki jih opravljajo strokovne organizacije. Ob ugotovljeni neskladnosti s posebnimi zahtevami, ki je ni mogoče odpraviti, se certifikat o posamični odobritvi vozila prekliče.
(4) Za vojaška vozila Slovenske vojske, ki niso zajeta v izjemah iz 2. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, se lahko posebne zahteve za posamezno vrsto vozila določijo s predpisom, z mednarodnim sporazumom, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali z aktom ministra, pristojnega za obrambo.
(1) Postopek posamične odobritve predelanega vozila se izvede tudi za vozilo, katerega skladnost s predpisi je že bila ugotovljena, če je bila na njem pozneje narejena predelava (v nadaljnjem besedilu: predelano vozilo), ki ustreza vsaj enemu od naslednjih kriterijev:
1. se nanaša na podatke, evidentirane v postopku registracije vozila;
2. vpliva ali bi lahko vplivala na homologirane dele vozila;
3. vpliva ali bi lahko vplivala na varnost vozila.
(2) Zamenjava katerega koli dela vozila z njegovim nadomestnim delom, razen dela, na katerem je identifikacijska številka vozila, se ne šteje za predelavo na vozilu.
(3) Za predelavo iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo spremembe, opravljene na vozilu, iz 52. in 53. člena tega zakona.
(4) Predelave in spremembe na vozilu, ki pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti, niso dovoljene.
(5) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
(6) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v prometu uporablja vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila odobrena v skladu s prvim odstavkom tega člena oziroma sprememba iz 52. člena tega zakona ni bila vpisana v evidenco, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za ta prekršek lastnik oziroma uporabnik vozila oziroma uporabnica vozila (v nadaljnjem besedilu: uporabnik vozila), če je fizična oseba.
(1) Posamična odobritev vozila iz 17. ali 18. člena tega zakona se opravi v skladu s predpisi, ki so v Republiki Sloveniji veljali na dan, ko je bilo vozilo izdelano oziroma prvič registrirano.
(2) Homologacijski organ posamično odobri in izda certifikat o posamični odobritvi vozilu, ki je skladno s podatki v predloženi dokumentaciji in izpolnjuje predpisane tehnične zahteve.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pri posamični odobritvi predelanega vozila tehnična služba sama potrdi ustreznost predelave z vpisom v obstoječe potrdilo o skladnosti. Ugotavljanje skladnosti predelanih vozil se opravi v skladu s predpisi, ki so v Republiki Sloveniji veljali na dan, ko je bilo vozilo prvič registrirano, razen za novo vgrajene dele, ki so povezani z zaščito drugih udeležencev v prometu, za katere se upošteva stanje predpisov med predelavo.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena mora homologacijski organ oziroma za predelana vozila tehnična služba zavrniti posamično odobritev vozila, če oceni, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh predpisanih tehničnih zahtev pomeni resno nevarnost za cestni promet, okolje ali zdravje.
(5) Če vozilu iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona proizvajalec ni vtisnil identifikacijske številke vozila, mora tehnična služba pred potrditvijo skladnosti vozila s predpisanimi zahtevami z odločbo določiti vozilu nacionalno identifikacijsko številko, jo vtisniti na vozilo in o tem obvestiti homologacijski organ.
(6) Če predelano ali popravljeno vozilo nima vtisnjene identifikacijske številke vozila ali je ta poškodovana ali prenarejena, se vtisne izvirna identifikacijska številka vozila, če jo je mogoče nedvoumno ugotoviti na podlagi spremljajoče dokumentacije ali na podlagi poizvedb pri proizvajalcu vozila. Če identifikacijske številke vozila ni mogoče ugotoviti, se zahteva za posamično odobritev predelanega vozila zavrne.
(7) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek tehnična služba, ki opravlja naloge v postopku posamične odobritve vozila v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
Četrti oddelek: Identifikacija in ocena tehničnega stanja vozil
(1) Identifikacija vozila je postopek, s katerim se ugotavljajo istovetnost vozila in njegovi osnovni tehnični podatki s pomočjo priloženih dokumentov in drugih virov s tehničnimi podatki o vozilih.
(2) Ocena tehničnega stanja vozila je postopek vidne preveritve njegove celovitosti in sposobnosti za varno vožnjo v cestnem prometu ali za varno delo pri kmetijskih in gozdarskih delih. Preveri se tudi, da vozilo ni bilo predelano v nasprotju s predpisi in navodili proizvajalca.
(obseg izvajanja postopkov)
(1) Vozila iz 22. do 24. člena tega zakona se lahko registrirajo in začnejo uporabljati po izvedeni identifikaciji oziroma oceni tehničnega stanja vozila. Registracija se opravi na podlagi soglasja k registraciji.
(2) Soglasje k registraciji je dokument, ki ga izda strokovna organizacija na obrazcu potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo, ko ugotovi istovetnost vozila, zbere njegove tehnične podatke ter ugotovi njegovo celovitost in sposobnost za varno vožnjo ali varno delo.
(3) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna organizacija, ki izvaja postopke v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(identifikacija in ocena tehničnega stanja vozila)
(1) Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati in začeti uporabljati novo vozilo, katerega tip je bil homologiran ali posamično odobren v skladu z usklajenimi predpisi Evropske unije o homologaciji in posamični odobritvi vozila, vendar zanj ni pridobila potrdila o skladnosti v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, vloži pri strokovni organizaciji zahtevo za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
(2) Fizična ali pravna oseba, ki želi v Republiki Sloveniji prvič registrirati vozilo, za katero je bil v drugi državi članici EU izdan registracijski dokument, ki omogoča začasno ali trajno registracijo, ali vozilo, ki je bilo v uporabi v drugi državi članici EU, če registracija zanj ni obvezna, mora pri strokovni organizaciji opraviti identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena ne veljata za vozila, katerih skladnost s predpisi je bila potrjena z listino države članice EU ali države EGP, katere veljavnost je omejena na ozemlje te države. V tem primeru se v skladu s tem zakonom izvede postopek posamične odobritve vozila.
(4) Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati vozilo v skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega zakona, mora pri strokovni organizaciji opraviti identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
(identifikacija vozila – posebni primeri)
(1) Pred registracijo vozila v Republiki Sloveniji je treba pri strokovni organizaciji opraviti postopek identifikacije za vozila:
1. mednarodnih in meddržavnih organizacij ter predstavništev mednarodnih organizacij – za službeno uporabo;
2. diplomatskih predstavništev in konzulatov tujih držav v Republiki Sloveniji – za službeno uporabo;
3. članov osebja mednarodnih in meddržavnih organizacij ter predstavništev mednarodnih organizacij in njihovih družinskih članov, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu – za osebno uporabo;
4. članov osebja diplomatskih predstavništev in konzulatov tujih držav v Republiki Sloveniji in njihovih družinskih članov, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu – za osebno uporabo;
5. državljanov Republike Slovenije, ki se za stalno vračajo z začasnega dela ali prebivanja v tujini, če so bili v tujini brez presledka najmanj eno leto;
6. tujcev, ki v Republiki Sloveniji pridobijo potrdilo o prijavi prebivanja, dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje;
7. fizičnih in pravnih oseb, ki so postale lastnice vozila na podlagi sklepa o dedovanju;
8. humanitarnih organizacij – za opravljanje njihove humanitarne dejavnosti;
9. ki so bila v Republiki Sloveniji pred 1. majem 2004 in niso bila registrirana ali pa so bila registrirana v Republiki Sloveniji, vendar niso vpisana v evidenci registriranih vozil;
10. namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih.
(2) Določba 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ne velja za državljane Republike Slovenije in osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, določba 8. točke pa velja samo za podarjena vozila.
(3) Identifikacija vozila se za upravičence iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena lahko opravi v enem letu od stalne vrnitve ali pridobitve potrdila o prijavi prebivanja ali pridobitve dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje za vozilo, ki je bilo predhodno v lasti in uporabi upravičenca najmanj šest mesecev, identifikacija vozila upravičencev iz 7. točke prvega odstavka tega člena pa v enem letu po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
(1) Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati in začeti uporabljati vozilo kot starodobno, vloži pri strokovni organizaciji zahtevo za razvrstitev vozila med starodobna vozila (v nadaljnjem besedilu: starodobnik). Zahtevi se priloži poročilo o razvrstitvi vozila v posamezni razred, ki ga izda nacionalna organizacija starodobnih vozil, ki je članica Mednarodne organizacije starodobnih vozil – FIVA. Po izvedeni identifikaciji vozila strokovna organizacija razvrsti vozilo kot starodobnik, če vozilo izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka tega člena.
(2) Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 leti ali več in je ohranjeno ter tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko ter se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze.
Prvi oddelek: Splošne določbe
(pogoji za udeležbo v cestnem prometu)
(1) Za udeležbo v cestnem prometu morajo motorna in priklopna vozila:
1. biti registrirana,
2. imeti veljavno potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila, če gre za tovorno vozilo ali priklopno vozilo ali avtobus, s katerim se opravljajo prevozi v skladu s predpisi, ki urejajo prevoze v cestnem prometu,
3. imeti veljavno prometno dovoljenje ali veljavno dovoljenje za preskusno vožnjo, razen vojaških vozil na gosenicah, in
4. biti označena s predpisanimi registrskimi ali preskusnimi tablicami, izdanimi za njihovo označitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahki priklopniki niso registrirani, morajo pa imeti brezhibne predpisane naprave in opremo, biti označeni s ponovljeno registrsko označbo vlečnega vozila na registrski tablici ustreznih dimenzij in imeti veljavno potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled, ali obvestilo o roku prvega tehničnega pregleda. V cestnem prometu so lahko udeležena tudi neregistrirana vozila z brezhibnimi predpisanimi napravami in opremo in ki spadajo med:
– motokultivatorje,
– delovne stroje in
– traktorske priklopnike, katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 5 ton in katerih hitrost je konstrukcijsko omejena na 30 km/h, razen traktorskih priklopnikov z obliko nadgradnje »SG – vozilo za posebne namene« in dodatnim opisom nadgradnje »za prevoz oseb«.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena v cestnem prometu ne smejo biti udeležena vozila, ki so namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih.
(4) Vozila, registrirana v tujini, so lahko udeležena v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če imajo registrsko tablico in listino o registraciji vozila. Vozilo mora biti označeno z oznako države, v kateri je registrirano. Oznaka države je predpisana v veljavni mednarodni konvenciji o cestnem prometu in je razvidna iz posebne nalepke ali registrske tablice.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko v cestnem prometu udeležena tudi vozila, označena s tujimi preskusnimi ali začasnimi tablicami, če so tehnično brezhibna, imajo sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti v mednarodnem prometu in veljavno listino za preskusno vožnjo ali veljavno listino o registraciji.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se voznik vozila, ki mu je veljavnost prometnega dovoljenja potekla, pa od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni preteklo več kot 30 dni, kaznuje z globo 100 eurov.
(8) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 1.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov, če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni.
(10) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali četrtim odstavkom tega člena. Voznik vozila, registriranega v tujini, ki mu na vozilu manjka samo oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, se kaznuje z globo 100 eurov.
(11) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(1) Minister:
1. podrobneje predpiše postopek registracije vozila, postopek izdaje in veljavnost prometnega dovoljenja ter dovoljenja za preskusno vožnjo, vrste, vsebino in obliko registrskih in preskusnih tablic ter spremembo podatkov in odjavo vozil;
2. predpiše registracijska območja iz 35. člena tega zakona in njihove oznake;
3. predpiše obrazec prometnega dovoljenja in druge listine, ki se uporabljajo v postopku registracije vozila;
4. določi ceno tiskovin in obrazcev v postopku registracije vozila ter ceno registrske in preskusne tablice in
5. podrobneje predpiše pogoje za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, ki izdajajo dovoljenja za preskusno vožnjo in preskusne tablice iz drugega odstavka 37. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za obrambo, predpiše način registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic za vojaška vozila Slovenske vojske ter vozila Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo.
(3) Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic za vozila Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki jih uporabljajo osebe s pooblastili Policije.
Drugi oddelek: Registracija vozil
(obveznost registracije vozil)
(1) Registracija vozila je vpis podatkov o registrski označbi ter posameznih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih vozil.
(2) V Republiki Sloveniji morajo biti registrirana vozila, katerih lastniki imajo v njej prebivališče ali sedež, vozila diplomatskih predstavništev in konzulatov, mednarodnih in meddržavnih organizacij ter predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji in članov njihovega osebja, vključno z njihovimi družinskimi člani, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ter tujih gospodarskih, prometnih, kulturnih in drugih predstavništev v Republiki Sloveniji.
(3) V Republiki Sloveniji morajo biti registrirana vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v njej prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. Ta vozila se morajo registrirati v Republiki Sloveniji v 30 dneh od prijave stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Za ta vozila se izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta.
(4) Na pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji ali posameznika s prebivališčem v Republiki Sloveniji se registrirajo vozila, ki so v skladu s carinskimi predpisi začasno uvožena ali pa so pridobljena iz druge države članice EU in se uporabljajo po pogodbi o lizingu ali po pogodbi o poslovnem sodelovanju, sklenjeni med podjetjem s sedežem v Republiki Sloveniji in podjetjem s sedežem v tujini, ali za sejme ali športna tekmovanja. Ta vozila se morajo registrirati v Republiki Sloveniji v 30 dneh od njihovega uvoza ali pridobitve in se zanje izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta.
(5) Registrirajo se tudi vozila:
– ki jih lastnik vozila po končanem prebivanju odpelje iz Republike Slovenije,
– kupljena v Republiki Sloveniji, ki bodo registrirana v drugi državi, in
– ki bodo po končani predelavi ali dodelavi odpeljana iz Republike Slovenije.
(6) V primerih iz prejšnjega odstavka se prometno dovoljenje izda z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v državo, v kateri bo registrirano, vendar največ za 30 dni. Vozila so registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja.
(7) Registrirajo se tudi vozila, ki so bila registrirana v Republiki Sloveniji, pa so bila ukradena in so jih tuji varnostni organi izsledili. Prometno dovoljenje se izda z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v Republiko Slovenijo, vendar največ za 30 dni. Vozila so registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja.
(8) Vlogi za registracijo vozila iz petega odstavka tega člena je treba za homologirana ali posamično odobrena vozila priložiti potrdilo o skladnosti, soglasje k registraciji vozila pa za vozila iz postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja.
(9) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s tem členom.
(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tem členom, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.
(vozilo v lasti več oseb in uporabnik vozila)
(1) Če je vozilo v lasti več oseb, se registrira na osebo, ki jo določijo vsi solastniki s pisnim soglasjem.
(2) Vozilo iz pogodbe o lizingu ali iz pogodbe o zakupu ali prodaje s pridržkom lastninske pravice se lahko registrira na uporabnika vozila, če da lastnik vozila pisno soglasje. V tem primeru se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se vpiše tudi lastnik vozila.
(3) Za vozilo, ki je v lasti otroka ali mladoletnika, se pri registraciji vozila kot uporabnika določi enega od staršev, skrbnikov ali rejnikov. V tem primeru se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se vpiše tudi lastnik vozila.
(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja za vozilo v lasti mladoletnika, ki ima za to kategorijo vozila veljavno vozniško dovoljenje.
(5) Za vozilo v lasti polnoletne osebe, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja za to kategorijo vozila, določi lastnik vozila uporabnika vozila, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, in sicer z njegovim pisnim soglasjem. V tem primeru se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se poleg lastnika vozila vpiše tudi uporabnik vozila.
(6) Določba prejšnjega odstavka ne velja za polnoletne osebe z invalidnostjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, ki jim je bila z odločbo priznana oprostitev plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v skladu s predpisom, ki ureja letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ali za osebe z invalidnostjo s posebej zanje prirejenim vozilom za čas do pridobitve vozniškega dovoljenja na tem vozilu.
(7) Uporabnik vozila je lahko samo oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za to kategorijo vozila. Ta določba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike ter za polnoletne osebe z invalidnostjo iz prejšnjega odstavka, če uporabljajo vozila iz drugega odstavka tega člena.
(pristojnost za registracijo)
(1) Vozila registrirajo registracijske organizacije iz 57. člena tega zakona.
(2) Vozila diplomatskih predstavništev in konzulatov, mednarodnih in meddržavnih organizacij ter predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji in članov njihovega osebja, vključno z njihovimi družinskimi člani, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu, če niso državljani Republike Slovenije ali osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, registrira upravna enota.
(3) Vozila Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki jih uporabljajo osebe s pooblastili Policije, registrira ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(4) Vojaška vozila Slovenske vojske ter vozila Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo registrira ministrstvo, pristojno za obrambo.
(1) Vozilo se registrira na podlagi vloge lastnika vozila. Vlogi je treba priložiti dokazila, če registracijski organizaciji niso dosegljiva na podlagi uradnih evidenc:
1. dokazilo o izvoru in lastništvu vozila ali posameznih delov vozila, ki so bili dodatno vgrajeni (npr. šasija, motor);
2. potrdilo o skladnosti ali soglasje k registraciji;
3. dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, pri vozilih za javni prevoz potnikov pa tudi dokazilo o zavarovanju potnikov;
4. dokazilo o poravnani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu in
5. potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila, razen za vozila iz drugega odstavka 48. člena in sedmega odstavka 27. člena tega zakona. Potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila, izdano v tuji organizaciji, ki je v državi članici EU ali državi EGP pooblaščena za opravljanje tehničnih pregledov vozil, se upošteva, če je bil tehnični pregled opravljen pred največ 30 dnevi.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se registrira starodobnik, moped, traktor in traktorski priklopnik, če je bil na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2004, ter bivalni priklopnik, izdelan pred 1. januarjem 1998, če lastništvo vozila ni sporno.
(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena se registrira moped, katerega konstrukcijska hitrost ne presega 25 km/h, če je bil na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2017 in če lastništvo vozila ni sporno.
(4) Registracijska organizacija kljub priložitvi potrdila iz 2. točke prvega odstavka tega člena vozila ne registrira, če jo homologacijski organ obvesti o svoji ugotovitvi, da vozilo pripada tipu vozila, ki kljub podeljeni homologaciji pomeni resno nevarnost za cestni promet, okolje ali zdravje.
(prometno dovoljenje in registrske tablice)
(1) Za registrirano vozilo se izda prometno dovoljenje in predpisano število registrskih tablic. Prometno dovoljenje in registrske tablice izda registracijska organizacija oziroma ministrstvo iz 29. člena tega zakona, ki je vozilo registriralo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se zaradi opravljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter pri varovanju oseb in objektov izdata za posamezna vozila Policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije dve ali več prometnih dovoljenj in kompletov registrskih tablic, če tako odredi minister, pristojen za notranje zadeve.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zaradi opravljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter pri varovanju oseb in objektov izdata za posamezna vozila Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo dve ali več prometnih dovoljenj in kompletov registrskih tablic, če tako odredi minister, pristojen za obrambo.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zaradi opravljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj ter njihovih storilcev izdata za posamezna vozila, ki jih uporabljajo osebe s pooblastili Policije v Oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, dve ali več prometnih dovoljenj in kompletov registrskih tablic, če tako odredi minister, pristojen za pravosodje.
Tretji oddelek: Prometno dovoljenje
(izdaja prometnega dovoljenja)
(1) Prometno dovoljenje izda ali podaljša njegovo veljavnost registracijska organizacija oziroma ministrstvo iz 29. člena tega zakona za čas veljavnosti tehničnega pregleda in čas, za katerega je sklenjeno obvezno zavarovanje in poravnana obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu.
(2) Pri spletnem podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja se novo prometno dovoljenje vroči po pošti. Vročitev po pošti je opravljena, ko lastnik prevzame novo prometno dovoljenje. Če prometnega dovoljenja lastnik ne prevzame v 15 dneh od prejema obvestila o dospeli pošiljki, se prometno dovoljenje vrne upravni enoti, ki ga je izdala.
(3) Vsako spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (npr. tehnično spremembo, spremembo lastništva, prebivališča ali sedeža) je treba v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji. Prijavi spremembe mora lastnik vozila oziroma oseba iz šestega odstavka tega člena priložiti listine, s katerimi dokazuje spremembo.
(4) Če se sprememba lastništva dokazuje z listino o pravnem poslu, sklenjenem med fizičnima osebama ali fizično in pravno osebo, ali z računom, mora registracijska organizacija ugotoviti identiteto fizičnih oseb, pri tem pa v evidenco registriranih vozil zapiše tudi vrsto in številko osebnega dokumenta, na podlagi katerega je bila ugotovljena identiteta fizičnih oseb. Na listini ali računu registracijska organizacija preveri oziroma zapiše naslov stalnega ali začasnega prebivališča, če nima stalnega prebivališča, osebe, na katero bo preneseno lastništvo vozila, EMŠO oziroma matično številko lastnika vozila in osebe, na katero bo preneseno lastništvo vozila, ter identifikacijsko številko vozila, ki je predmet spremembe lastništva. Če je ugotovitev identitete fizične osebe preverjena v postopku overitve njenega podpisa in listina vsebuje vse podatke, ki se preverjajo ob ugotovitvi identitete fizične osebe pri registracijski organizaciji, se šteje, da je identiteta fizične osebe ugotovljena in zahtevani podatki na listini v skladu s tem odstavkom preverjeni oziroma zapisani, kar se zabeleži v evidenci registriranih vozil.
(5) Sprememba lastništva se dokazuje tudi:
– s pravnomočno sodno odločbo ali sklepom,
– z listino, izdano v postopku rubeža ali zaplembe,
– z listino, izdano za vozilo, za katero je bila izplačana zavarovalnina,
– z listino, ki dokazuje poplačilo lizinga,
– z listino, izdano za vozilo, prodano na javni dražbi državnega organa.
(6) V primerih iz prejšnjega odstavka se ugotovi le identiteta fizične osebe, ki je določena v predhodno navedeni listini iz prejšnjega odstavka in na katero bo preneseno lastništvo vozila.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
Četrti oddelek: Registrske tablice
Vozila v cestnem prometu morajo biti označena z dvema registrskima tablicama, razen motornih koles, mopedov, lahkih štirikoles, težkih štirikoles, motornih trikoles, priklopnih vozil, traktorjev in traktorskih priklopnikov ter registriranih delovnih strojev, ki morajo biti označeni z eno registrsko tablico.
(vezanost registrske tablice)
(1) Registrske tablice, izdane za označitev vozila, so vezane na vozilo. Oznako registrske tablice je mogoče na posebno zahtevo izbrati po lastni želji. Registrske tablice z izbranim delom oznake so vezane na osebo, ki je rezervirala registrsko tablico z izbranim delom oznake. Ta oseba lahko rezervacijo izbranega dela oznake oziroma registrske tablice z izbranim delom oznake prenese na drugo osebo.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki uporabi registrske tablice na vozilu, za katero niso bile izdane. Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporabi registrske tablice na vozilu, za katero niso bile izdane, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki uporabi registrske tablice na vozilu, za katero niso bile izdane.
(vsebina registrske tablice)
(1) Registrska tablica vsebuje razpoznavni znak Republike Slovenije (evropski znak), registracijsko območje ter prostor, predviden za grb in registrsko oznako, ki jo sestavljajo kombinacija črk in številk ali kombinacija črk. Registrska tablica, izdana za označitev vozila, ki ga uporablja Predsednik Republike Slovenije, namesto razpoznavnega znaka Republike Slovenije vsebuje zastavo Republike Slovenije.
(2) Registracijska območja so zaokrožena območja več upravnih enot.
(3) Na registrski tablici sta oznaka registracijskega območja, v katerem je vozilo registrirano, in grb občine, v kateri je sedež upravne enote, na območju katere so izdane registrske tablice. Na podlagi predhodnega naročila lastnika vozila se registrska tablica lahko izda z oznako registracijskega območja in grbom ustrezne občine po izbiri lastnika vozila.
(4) Registrskih tablic na vozilu ni dovoljeno spreminjati. Vozilo ne sme biti v prometu z drugačno registrsko tablico, kot je predpisano, ali s spremenjeno registrsko tablico.
(5) Registrske tablice morajo biti pritrjene tam, kjer je to predvidel proizvajalec vozila, in sicer tako, da so dobro vidne in čitljive, niso poškodovane, upognjene, zakrite, dodatno prevlečene ali prekrite. Registrske tablice so lahko prikovičene, privijačene ali kako drugače čvrsto pritrjene.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena.
(zamenjava registrskih tablic)
(1) Lastnik vozila mora zamenjati registrske tablice za nove, kadar je vsaj ena registrska tablica pogrešana, uničena ali kadar zaradi obrabljenosti postane neuporabna.
(2) Namesto pogrešane, uničene ali obrabljene registrske tablice se na zahtevo lastnika vozila izda nova registrska tablica, katere registrska označba je enaka kot na pogrešani, uničeni ali obrabljeni registrski tablici, razen za vozila iz drugega odstavka 29. člena, za katera se nova registrska tablica z enako označbo izda le namesto uničene ali obrabljene registrske tablice.
(3) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(dovoljenje za preskusno vožnjo in preskusna tablica)
(1) Dovoljenje za preskusno vožnjo in preskusna tablica sta javni listini, ki imetniku dovoljenja dovoljujeta začasno uporabo neregistriranega vozila za čas, ki je potreben, da se vozilo registrira ali prepelje čez območje Republike Slovenije.
(2) Dovoljenje za preskusno vožnjo in preskusno tablico izdajo za tehnično brezhibno vozilo za obdobje do pet dni registracijska organizacija, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki jih za to posebej pooblasti agencija. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki želi pridobiti pooblastilo iz prejšnjega stavka, mora imeti osebje, opremo in prostore, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog.
(3) Pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ga je za izdajo dovoljenja za preskusno vožnjo in izdajo preskusnih tablic posebej pooblastila agencija, lahko agencija to pooblastilo odvzame, če preneha izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka ali svojega dela ne opravlja v skladu določbami tega zakona in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(4) Dovoljenje za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic in preskusne tablice v ta namen (v nadaljnjem besedilu: trajne preskusne tablice) izda upravna enota pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je registriran za prodajo vozil, proizvajalcu vozil ali organizaciji, ki preskuša vozila. Dovoljenje za daljšo dobo uporabe trajnih preskusnih tablic se izda za obdobje do enega leta, z možnostjo ponovne izdaje dovoljenja in velja samo za udeležbo vozil v prometu na območju Republike Slovenije. Če dovoljenje ni podaljšano, mora imetnik trajne preskusne tablice vrniti upravni enoti v 15 dneh.
(5) Trajne preskusne tablice se uporabljajo za prevoz tehnično brezhibnih neregistriranih vozil za potrebe prodajalca vozil, za preskusne vožnje morebitnih kupcev in za preskušanje vozil. Imetnik dovoljenja iz prejšnjega odstavka izda za vsako preskusno vožnjo posebno dovoljenje za preskusno vožnjo.
(6) Z globo 1.000 eurov se kaznuje imetnik dovoljenja za uporabo trajnih preskusnih tablic, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov.
(7) Ob ugotovljenih treh kršitvah določb petega odstavka tega člena v enem letu se dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena prekliče, imetnik pa mora trajne preskusne tablice vrniti izdajatelju in eno leto ne more ponovno dobiti dovoljenja za uporabo trajnih preskusnih tablic.
(označitev vozil za protokolarne namene)
(1) Vozila, ki so registrirana v eni od držav članic EU in jih Republika Slovenija najame za protokolarne namene na območju Republike Slovenije, se označijo z registrskimi tablicami Republike Slovenije in se zanje izda prometno dovoljenje za čas najema.
(2) Registrske tablice in prometno dovoljenje za vozila iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) Po končanem najemu vozila se izdano prometno dovoljenje uniči, registrske tablice pa se lahko znova uporabijo za označitev vozil iz prvega odstavka tega člena.
(4) Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je pri uporabi vozila na območju Republike Slovenije vezano na zavarovanje, sklenjeno v državi, v kateri je vozilo registrirano, in zanj ni treba skleniti zavarovanja v Republiki Sloveniji.
Peti oddelek: Odjava vozila
(1) Lastnik registriranega vozila lahko kadar koli odjavi vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izroči registrske tablice.
(2) Lastnik registriranega vozila mora odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, če:
1. je vozilo uničeno;
2. je vozilo odsvojeno;
3. bo vozilo registrirano v tujini zaradi preselitve lastnika vozila ali iz drugih razlogov;
4. je vozilo ukradeno;
5. je veljavnost prometnega dovoljenja potekla pred več kot 30 dnevi ali pred več kot letom dni za mopede, motorna kolesa, motorna trikolesa, lahka štirikolesa, težka štirikolesa, bivalna vozila, bivalne priklopnike ter starodobnike;
6. je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena ali ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji;
7. je v primeru iz petega odstavka 28. člena tega zakona uporabnik preklical dano soglasje in lastnik ni imenoval novega uporabnika ali
8. je potrdilo o skladnosti ali soglasje k registraciji za to vozilo odpravljeno.
(3) V primerih iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka mora lastnik vozila registrirano vozilo odjaviti in izročiti registrske tablice v 15 dneh po nastanku dogodka. V primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka mora lastnik registrirano vozilo odjaviti v 15 dneh po ugotovitvi kraje vozila.
(4) Registrskih tablic lastniku vozila ni treba izročiti, če so pogrešane, če je vozilo ukradeno, če so zanj izdane registrske tablice z izbrano oznako ali če je vozilo odsvojeno in hkrati z istimi registrskimi tablicami registrirano na novega lastnika.
(5) Odjava vozila ob spremembi lastništva je mogoča le ob istočasnem vpisu novega lastnika vozila v evidenco registriranih vozil.
(6) Če pri spremembi lastništva vozila, za katero se plačuje dajatev na odjavljeno vozilo, novi lastnik istočasno ali v roku 15 dni vozila ne registrira na svoje ime, upravna enota, na območju katere ima lastnik vozila stalno prebivališče oziroma sedež ali začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, po 15 dneh od spremembe lastništva pošlje obvestilo, od kdaj je v evidenci registriranih vozil evidentiran kot novi lastnik vozila.
(7) Registracijska organizacija hrani izročene registrske tablice 30 dni od dneva izročitve, razen za tovorna, vlečna in priklopna vozila, avtobuse, mopede, motorna kolesa, motorna trikolesa, lahka štirikolesa, težka štirikolesa, bivalna vozila, bivalne priklopnike, delovne stroje, traktorje in traktorske priklopnike ter starodobnike, ki se hranijo eno leto od dneva izročitve. Če v tem roku s temi registrskimi tablicami ni registrirano isto vozilo, se izročene registrske tablice uničijo.
(8) Če v primerih iz 5. do 8. točke drugega odstavka tega člena lastnik vozila ne odjavi vozila in ne izroči registrskih tablic, upravna enota, na območju katere ima lastnik vozila stalno prebivališče oziroma sedež ali začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, pisno opozori lastnika vozila, naj v 15 dneh po prejemu opozorila izpolni svoje obveznosti iz drugega odstavka tega člena. Če lastnik vozila v tem roku ne izpolni obveznosti, upravna enota vozilo po uradni dolžnosti odjavi v evidenci registriranih vozil.
(9) Uporabnik vozila iz drugega odstavka 28. člena tega zakona pri odjavi vozila po preteku roka iz 5. točke drugega odstavka tega člena ne potrebuje soglasja lastnika vozila.
(10) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(11) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(dolžnosti lastnika ob odjavi izrabljenega vozila)
Lastnik vozila, izrabljenega v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, mora ob odjavi vozila predložiti potrdilo o uničenju vozila, kot je določeno v predpisih o varstvu okolja. Ta podatek o vozilu registracijska organizacija vnese v evidenco registriranih vozil. Tako vozilo ne more biti več registrirano.
IV. TEHNIČNA BREZHIBNOST VOZIL
Prvi oddelek: Splošne določbe
(tehnična brezhibnost vozil)
(1) Vozilo v cestnem prometu mora biti tehnično brezhibno. Šteje se, da je vozilo v cestnem prometu tehnično brezhibno, če:
1. ima napravo za omejevanje hitrosti ali drug vgrajen sistem za omejevanje hitrosti vozila, če je za to kategorijo vozila zahtevan,
2. ima brezhibno delujoče predpisane dele in opremo ter
3. izpolnjuje predpisane zahteve glede varovanja okolja.
(2) Vozilo, registrirano v tujini, je lahko udeleženo v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če:
1. ima napravo za omejevanje hitrosti ali drug vgrajen sistem za omejevanje hitrosti vozila, če je za to kategorijo vozila zahtevan,
2. ima brezhibno delujoče predpisane dele in opremo, ki so določeni z veljavno mednarodno konvencijo o cestnem prometu,
3. izpolnjuje predpisane zahteve glede varovanja okolja ter
4. je v zimskih razmerah opremljeno z zimsko opremo, predpisano za motorna in priklopna vozila.
(3) Tehnična brezhibnost vozil se ugotavlja s tehničnimi pregledi ter z opravljanjem nadzora v cestnem prometu.
(4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena v cestnem prometu uporablja vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede:
1. delov za povezavo vlečnega in priklopnega vozila,
2. delov za upravljanje,
3. delov za ustavljanje,
4. pnevmatik ali
5. delov sistema za uravnavanje izpustov.
(5) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena v cestnem prometu uporablja vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede delov in opreme, razen za dele iz prejšnjega odstavka in zimske opreme iz 4. točke drugega odstavka tega člena.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, ki ne izpolnjuje zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede delov iz četrtega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, ki ne izpolnjuje zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede delov iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, razen v primerih iz prejšnjega odstavka in 4. točke drugega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki uporablja v cestnem prometu vozilo v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena in 4. točke drugega odstavka tega člena, razen v primerih iz prejšnjega odstavka.
(8) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, v katerem ni vgrajena naprava za omejevanje hitrosti, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov.
(9) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, v katerem uporablja napravo, s katero se lahko ponaredijo podatki naprave za omejevanje hitrosti, ali uporablja napravo za omejitev hitrosti, s katero se lahko ponaredijo podatki, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov.
(10) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo z vgrajeno napravo za omejevanje hitrosti ali drugim vgrajenim sistemom za omejevanje hitrosti vozila, ki ne izpolnjuje ustreznih tehničnih zahtev, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov.
(11) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, v katerem je vgrajena naprava za omejevanje hitrosti ali drug vgrajen sistem za omejevanje hitrosti vozila, vendar nista bila vgrajena v pooblaščenem servisu proizvoda, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov.
(vzdrževanje in popravljanje vozil ter vgradnja homologiranih delov)
(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ter posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdržujejo vozila, se ukvarjajo s prometom vozil, naprav, nadomestnih delov in opreme ali posameznih sklopov za vozilo, in posamezniki, ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdržujejo vozila, zagotavljajo potrebno strokovnost in kakovost dela ter upoštevajo predpise, ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem prometu.
(2) V vozilo morajo biti vgrajeni samo homologirani oziroma odobreni deli, če se zanje zahteva homologacija oziroma odobritev.
(3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom. Enako se kaznuje tudi lastnik vozila, če ni sam opravil dejanja iz prejšnjega odstavka, vendar se je s tem strinjal.
(4) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(vozila za posebne vrste prevozov)
(1) Vozilo za posebne vrste prevozov iz drugega odstavka 17. člena tega zakona je lahko udeleženo v cestnem prometu, če je izdelano, opremljeno, označeno in pregledano ter je zanj izdano veljavno potrdilo o skladnosti v skladu s predpisi ali ustreznim mednarodnim sporazumom o mednarodnem cestnem prevozu posamezne vrste blaga.
(2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom glede opremljenosti, označenosti in pregleda vozila.
(3) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(vozila za prevoz skupin otrok)
(1) Vozilo za prevoz skupine otrok mora poleg splošnih zahtev za vozila, predpisanih v tem zakonu, izpolnjevati tudi predpisane posebne tehnične zahteve, s katerimi se zagotovi ustrezna varnost otrok.
(2) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki uporablja vozilo v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja vozilo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.
(traktorji zunaj cestnega prometa)
(1) Traktor, ki se zunaj cestnega prometa uporablja za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok in druge varnostne elemente, če jih za to kategorijo traktorja zahtevajo predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti vozil. Če so na traktorju vgrajeni varnostni pasovi, morajo biti voznik in potniki pripeti, kot je predpisano.
(2) Na traktorju morajo biti vgrajeni samo homologirani deli, če se zanje zahteva homologacija.
(3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del uporablja traktor, ki nima varnostne kabine ali loka ali katerega kabina ali lok nista homologirana ali atestirana v skladu s predpisi, ki so veljali pred 1. majem 2004. Enako se kaznuje tudi lastnik traktorja, ki da takšen traktor v uporabo.
(4) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del uporablja traktor, ki nima predpisanih varnostnih elementov, razen varnostne kabine ali loka iz prejšnjega odstavka, ali če traktor ne delujejo brezhibno ali če voznik ni pripet na predpisan način. Enako se kaznuje tudi lastnik traktorja, ki da takšen traktor v uporabo, in potniki, ki niso pripeti na predpisan način.
(5) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki vgradi v traktor del v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. Enako se kaznuje tudi lastnik traktorja, če ni sam opravil te vgradnje.
(6) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(1) Minister:
1. predpiše obvezne dele in opremo vozil v cestnem prometu ter traktorjev pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del;
2. predpiše posebne tehnične zahteve za vozila, s katerimi se prevaža skupine otrok v skladu s 44. členom tega zakona;
3. predpiše zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da so tehnično brezhibna, in način izvajanja tehničnih pregledov;
4. predpiše seznam sprememb na vozilu, ki ne pomenijo predelave, postopek njihovega evidentiranja in vsebino potrdila o vgradnji v skladu s 52. členom tega zakona;
5. predpiše vsebino in način opravljanja cestnega pregleda tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil ter določi ceno pregleda vozila;
6. predpiše obliko, vsebino in postopek za izdajo potrdila in obvestila iz 50. člena tega zakona;
7. določi cene postopkov identifikacije, ocene tehničnega stanja in tehničnih pregledov za posamezne kategorije vozil in
8. določi ceno tiskovin in obrazcev, ki se uporabljajo pri izvajanju določb tega poglavja.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za vozila, ki jih ministrstvo, pristojno za promet, izda kot posebne publikacije ali zagotovi njihovo dosegljivost v elektronski obliki. Minister sprejme odredbo o določitvi seznama tehničnih specifikacij za vozila.
(3) Predpis iz prvega odstavka tega člena se lahko sklicuje na standard v skladu s predpisi, ki urejajo standardizacijo, s tem da določi njegovo obvezno uporabo ali določi, da je ravnanje ali dejavnost skladna z zahtevami predpisa, če ustreza zahtevam standarda.
(4) Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za obrambo, predpiše postopke, pogoje in roke za izvedbo tehničnih pregledov vojaških vozil Slovenske vojske ter določi ali pooblasti organizacije, ki te preglede opravljajo.
(5) Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše postopke, pogoje in roke za izvedbo tehničnih pregledov vozil Policije ter določi ali pooblasti organizacije, ki te preglede opravljajo.
Drugi oddelek: Tehnični pregledi
(preverjanje tehnične brezhibnosti vozil)
Tehnična brezhibnost vozil, udeleženih v cestnem prometu, se preverja s tehničnim pregledom, ki pomeni postopek, s katerim strokovna organizacija ugotavlja podatke o vozilu, stanje delov, naprav in opreme vozila in izpolnjevanje drugih zahtev za vozilo, določenih s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(tehnični pregledi vozil)
(1) Vozila, ki so udeležena v cestnem prometu, so pregledana na tehničnih pregledih v rokih iz 49. člena tega zakona.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za naslednja vozila:
– motokultivatorje,
– delovne stroje in
– traktorske priklopnike, katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 5 ton in katerih hitrost je konstrukcijsko omejena na 30 km/h, razen traktorskih priklopnikov z obliko nadgradnje »SG – vozilo za posebne namene« in dodatnim opisom nadgradnje »za prevoz oseb«.
(3) Vozila so pregledana na izrednih tehničnih pregledih, če so pri opravljanju nadzora napotena nanj v skladu s 73. ali 75. členom tega zakona. Opravljen izredni tehnični pregled ne vpliva na roke za izvedbo tehničnih pregledov.
(roki za izvedbo tehničnih pregledov)
(1) Prvi tehnični pregled se izvede:
1. eno leto po prvi registraciji za:
– tovorna vozila in sedlaste ter cestne vlačilce,
– vozila za prevoz nevarnega blaga, ki jih je treba v skladu s predpisi posebej označiti,
– delovna vozila,
– avtobuse,
– priklopna vozila, razen za lahke, bivalne in traktorske priklopnike ter posebna priklopna vozila za prevoz čolnov, vodnih skuterjev in drugih priprav za šport in prosti čas, katerih največja tehnično dovoljena masa presega 750 kg in ne presega 3.500 kg,
– vozila, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov,
– vozila, ki se uporabljajo za prevoz skupin otrok,
– vozila, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike,
– vozila za izposojo brez voznika in
– intervencijska vozila, opremljena kot vozila s prednostjo ali vozila za spremstvo;
2. štiri leta po prvi registraciji za vsa druga vozila;
3. pet let po prvi registraciji za mopede, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h;
4. štiri leta po nakupu za lahke priklopnike, pri čemer se upošteva prvega uporabnika.
(2) Vozila iz šeste, sedme, osme, devete in desete alineje 1. točke prejšnjega odstavka morajo imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje.
(3) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se tehnični pregledi vozil opravljajo najmanj enkrat letno. Tehnični pregledi mopedov, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, se opravljajo na pet let.
(4) Vsakih šest mesecev se opravljajo tehnični pregledi vozil, ki morajo imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje in so:
1. vozila, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov,
2. avtobusi,
3. vozila, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike,
4. vozila, ki se uporabljajo za prevoz skupin otrok, razen vozil v lasti prostovoljnih gasilskih društev, ki so po obliki nadgradnje in namenu uporabe gasilska vozila, in
5. intervencijska vozila, opremljena kot vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, razen vozil v lasti prostovoljnih gasilskih društev, ki so po obliki nadgradnje in namenu uporabe gasilska vozila.
(5) Tehnični pregled vozil iz 2. točke prvega odstavka tega člena, za katera je prvi tehnični pregled že opravljen in pri katerih od prve registracije ali leta proizvodnje ni poteklo osem let, mora biti opravljen vsaki dve leti. Lahki in bivalni priklopniki morajo biti tehnično pregledani vsaka štiri leta. Enako velja tudi za priklopna vozila za prevoz čolnov, vodnih skuterjev in drugih priprav za šport in prosti čas, katerih največja tehnično dovoljena masa presega 750 kg in ne presega 3.500 kg.
(6) Ne glede na določbe tega člena se tehnični pregled vozila opravi pred registracijo tega vozila v Republiki Sloveniji, če je vozilo starejše od roka, ko bi moralo enako vozilo iz prvega odstavka tega člena opraviti prvi tehnični pregled.
(7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi vozilo, pri avtošoli pa učitelj vožnje, ki usposablja kandidate za voznike vozil, za katerega ni opravljen tehnični pregled v skladu s tem členom.
(8) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja vozilo v nasprotju s tem členom, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki uporablja vozilo v nasprotju s tem členom.
(9) Ne glede na določbe iz prejšnjega odstavka se z globo 400 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja vozilo, katero v prometnem dovoljenju nima vpisanega namena uporabe oziroma obliko nadgradnje, ima pa opravljen tehnični pregled vozila v skladu s tem členom, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se za navedeni prekršek kaznuje voznik, ki vozi tako vozilo.
(izvedba tehničnega pregleda)
(1) Tehnični pregled vozila mora biti opravljen v skladu z veljavnimi predpisi in ob uporabi brezhibnih predpisanih merilnih naprav in opreme. Za merilne naprave mora biti izveden postopek ugotavljanja skladnosti oziroma morajo biti overjene v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje. Merilne naprave, za katere ni predpisanih meroslovnih zahtev, morajo biti ustrezno umerjene. Pri izvedbi tehničnega pregleda se upoštevajo tudi navodila za uporabo naprave, ki se uporablja pri tehničnem pregledu, ki jih izda proizvajalec naprave.
(2) Tehnični pregled vozila se izvede v strokovni organizaciji ali v eni od njenih lokacij ali na priglašeni lokaciji na terenu.
(3) Če je na tehničnem pregledu ugotovljeno, da je vozilo tehnično brezhibno, se izda potrdilo, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti naslednji tehnični pregled.
(4) Za opravljeni tehnični pregled plača lastnik vozila organizaciji za tehnične preglede stroške postopka.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se pred začetkom uporabe lahkega priklopnika v cestnem prometu izda obvestilo, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled. Obvestilo izda registracijska organizacija na predlog lastnika lahkega priklopnika.
(6) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna organizacija, ki pri opravljanju tehničnih pregledov ravna v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(ugotovljene predelave ali spremembe)
(1) Če se pri tehničnem pregledu vozila ugotovijo predelave ali spremembe na vozilu, določene v 18. členu tega zakona, zaradi katerih se podatki v prometnem dovoljenju in v računalniških evidencah ne ujemajo z ugotovljenim stanjem vozila, se izda potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu le na podlagi predhodno izvedenega postopka posamične odobritve vozila v skladu s tem zakonom in ustreznega vpisa predelave ali spremembe v potrdilo o skladnosti oziroma v soglasje k registraciji.
(2) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna organizacija, ki opravlja tehnične preglede in ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, če se ugotovi manipulacijo kilometrskega števca vozila z namenom zmanjšanja ali napačnega prikaza prevožene razdalje vozila, če je zanjo vedel.
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki je pravna oseba, če se ugotovi manipulacijo kilometrskega števca vozila z namenom zmanjšanja ali napačnega prikaza prevožene razdalje vozila, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov, če je zanjo vedela.
(5) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba, ki izvede manipulacijo kilometrskega števca vozila z namenom zmanjšanja ali napačnega prikaza prevožene razdalje vozila.
Tretji oddelek: Spremembe na vozilih
(1) Lastnik vozila zagotovi, da se spremembe na vozilu, ki so nastale po homologaciji ali posamični odobritvi vozila in ki ne spadajo med predelave vozil iz 18. člena tega zakona, v 15 dneh evidentirajo pri tehnični službi, pooblaščeni za posamične odobritve predelanih vozil.
(2) Med spremembe iz prejšnjega odstavka spada vgradnja sestavnih delov, ki se razlikujejo od nadomestnih delov in so odobreni za vgradnjo v določen tip (varianto ali izvedenko) vozila:
1. izpušni sistemi,
2. mehanske naprave za spenjanje vozil razredov A50 in B50 (vlečne krogle premera 50 mm in vlečne glave zanje),
3. spojlerji ali
4. platišča in pnevmatike, ki jih je potrdil proizvajalec vozila.
(3) Vgradnje iz prejšnjega odstavka se ne štejejo za predelave, če jih izvedejo proizvajalci teh delov ali pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za vzdrževanje in popravila vozil. Izvajalec vgradnje mora o opravljeni vgradnji izdati potrdilo.
(4) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(neevidentirane spremembe)
Sprememb na vozilih, ki ne pomenijo poslabšanja varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti vozila in jih je mogoče pravilno in enostavno izvesti pred začetkom uporabe vozila, ni treba evidentirati (npr. namestitev prtljažnikov, anten, okrasnih pokrovov).
V. POGOJI ZA OPRAVLJANJE NALOG
(pooblastilo in naloge agencije)
(1) Naloge tehnične službe, strokovne organizacije in pooblaščene registracijske organizacije lahko opravljajo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo pooblastilo agencije.
(2) Agencija strokovno usmerja in koordinira delo tehničnih služb, strokovnih organizacij in registracijskih organizacij, načrtuje, vodi in usklajuje strokovne naloge s področja vozil in izvaja izobraževalne programe s področja vozil.
(3) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja naloge tehnične službe, strokovne organizacije ali registracijske organizacije brez pooblastila, njuna odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
(pogoji in naloge tehnične službe)
(1) Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki lahko pridobijo pooblastilo za tehnično službo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. razpolagajo z zadostnim številom osebja, ki izpolnjuje pogoje iz 59. člena tega zakona, ter opremo in prostori, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog;
2. trajno zagotavljajo neodvisnost in nepristranskost v razmerju do pravnih ali fizičnih oseb, ki so neposredno ali posredno povezane s proizvodom, ki je predmet postopka, ki ga izvaja tehnična služba;
3. zagotavljajo poslovno tajnost;
4. imajo zavarovano odgovornost za opravljanje dejavnosti;
5. imajo pridobljeno ustrezno akreditacijo po standardih, ki določajo splošne zahteve za usposobljenost organov za ugotavljanje skladnosti;
6. če proti njim ni bil uveden postopek stečaja ali likvidacije in
7. če zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, človekove pravice in svoboščine, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, gospodarstvo, spolno nedotakljivost, uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, javni red in mir ali varnost javnega prometa z zaporno kaznijo najmanj treh let, za primere, ko kazen še ni bila izbrisana.
(2) Tehnična služba, ki opravlja svoje naloge na več kot eni lokaciji, mora izpolnjevati predpisane pogoje na vsaki izmed lokacij.
(3) Proizvajalec se lahko pooblasti kot tehnična služba le, če je to izrecno dovoljeno s predpisom, ki ureja področje ugotavljanja skladnosti vozil.
(4) Pooblastilo se podeli tehnični službi za:
1. strokovne naloge v postopku homologacije vozila;
2. strokovne naloge v postopku homologacije delov;
3. strokovne naloge v postopku odobritve neoriginalnih in nehomologiranih delov in opreme vozil;
4. strokovne naloge v postopku posamične odobritve vozila po splošnih zahtevah;
5. strokovne naloge v postopku posamične odobritve vozila za posebne vrste prevozov (drugi odstavek 17. člena tega zakona);
6. izvajanje postopka posamične odobritve predelanega vozila (prvi odstavek 18. člena tega zakona) ali
7. vtis identifikacijske številke vozila (peti in šesti odstavek 19. člena tega zakona).
(5) Posamezna pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik zaprosi za pooblastilo za izvajanje najmanj ene od nalog iz prejšnjega odstavka, po posameznih kategorijah vozil in proizvodih.
(pogoji in naloge strokovne organizacije)
(1) Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki lahko pridobijo pooblastilo za strokovno organizacijo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. razpolagajo z zadostnim številom osebja, ki mora imeti ustrezno izobrazbo, delovne izkušnje in izpolnjuje pogoje iz 59. člena tega zakona, ter opremo in prostori, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog;
2. trajno zagotavljajo neodvisnost in nepristranskost v razmerju do pravnih ali fizičnih oseb, ki so neposredno ali posredno povezane s proizvodom, ki je predmet postopka, ki ga izvaja strokovna organizacija;
3. zagotavljajo poslovno tajnost;
4. imajo zavarovano odgovornost za opravljanje dejavnosti;
5. najmanj za čas izvajanja postopkov tehničnih pregledov vozil strokovne organizacije zagotavljajo videonadzor preskuševalnih stez za tehnične preglede vozil;
6. imajo preskuševalne steze za izvajanje tehničnih pregledov vseh kategorij vozil;
7. če proti njim ni bil uveden postopek stečaja ali likvidacije in
8. če zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, človekove pravice in svoboščine, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, gospodarstvo, spolno nedotakljivost, uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, javni red in mir ali varnost javnega prometa z zaporno kaznijo najmanj treh let, za primere, ko kazen še ni bila izbrisana.
(2) Strokovna organizacija, ki opravlja svoje naloge na več kot eni lokaciji, mora izpolnjevati predpisane pogoje na vsaki izmed lokacij.
(3) Pooblastilo se strokovni organizaciji podeli za:
1. identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila;
2. redni in izredni pregled vozila za posebne vrste prevozov (tretji odstavek 17. člena tega zakona) ali
3. tehnični pregled vozila.
(4) Posamezna pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik zaprosi za pooblastilo za opravljanje najmanj ene od nalog iz prejšnjega odstavka. Pooblastilo za tehnični pregled vozila se podeli za vse kategorije vozil. Strokovna organizacija, ki opravlja tehnične preglede vozil, mora opravljati tudi registracijo vozil. Pooblastilo za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila se podeli le v obsegu pooblastila za tehnični pregled vozila ali v obsegu pooblastila za opravljanje nalog v postopku homologacije ali posamične odobritve vozila iz četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona.
(5) Videonadzor preskuševalnih stez za tehnične preglede vozil iz 5. točke prvega odstavka tega člena se izvaja zaradi nadzora pooblaščenih oseb agencije, inšpektorata, pristojnega za promet, in organov pregona nad pravilnim izvajanjem tehničnih pregledov vozil.
(6) Videonadzor preskuševalnih stez za tehnične preglede vozil iz prejšnjega odstavka obsega posnetke izvajanja tehničnih pregledov vozil, ki omogočajo prepoznavo registrske označbe vozila in vozila samega, ter podatke o datumu in času vstopa in izstopa vozila iz steze.
(7) Strokovna organizacija vodi zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka, pravico do posnetkov in podatkov pa imajo pooblaščene osebe agencije, inšpektorat in organi pregona. Strokovna organizacija hrani posnetke in podatke šest mesecev, po tem času pa jih izbriše, razen v primeru, ko je uveden postopek v zvezi z odvzemom pooblastila ali postopek zaradi prekrška ali kaznivega dejanja, ko se hranijo do zaključka postopka.
(8) Z globo 1.000 eurov se za vsak dan, ko ne zagotavlja videonadzora preskuševalnih stez za tehnične preglede vozil, kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s šestim ali sedmim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov.
(pogoji in naloge registracijske organizacije)
(1) Vozila registrirajo registracijske organizacije, in sicer:
– upravne enote in
– strokovne organizacije, ki opravljajo tehnične preglede vozil ali identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil in jih za registracijo vozil pooblasti agencija.
(2) Strokovne organizacije lahko pridobijo pooblastilo za opravljanje nalog registracijske organizacije, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. razpolagajo z zadostnim številom osebja, ki mora imeti ustrezno izobrazbo, delovne izkušnje in izpolnjuje pogoje iz 59. člena tega zakona;
2. imajo ustrezno opremo;
3. imajo ustrezne prostore, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog registracije vozil;
4. če proti njim ni bil uveden postopek stečaja ali likvidacije in
5. če zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, človekove pravice in svoboščine, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, gospodarstvo, spolno nedotakljivost, uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, javni red in mir ali varnost javnega prometa z zaporno kaznijo najmanj treh let, za primere, ko kazen še ni bila izbrisana.
(3) Registracijska organizacija, ki opravlja svoje naloge na več kot eni lokaciji, mora izpolnjevati predpisane pogoje na vsaki izmed lokacij.
(podelitev in odvzem pooblastila)
(1) Pooblastilo se tehničnim službam, strokovnim organizacijam in registracijskim organizacijam podeli za nedoločen čas. Pooblaščena oseba mora predpisane pogoje izpolnjevati trajno. Agencija mora redno izvajati nadzor nad izpolnjevanjem pogojev.
(2) Pooblastilo se subjektom iz prejšnjega odstavka lahko odvzame:
1. če prenehajo izpolnjevati predpisane pogoje;
2. če prenehajo poslovati;
3. če pri opravljanju nalog iz 55., 56. in 57. člena tega zakona naredijo hujše kršitve in to ni posledica samovoljnega dejanja posameznega izvajalca nalog iz 59. člena tega zakona ali
4. če niso poravnali zapadlih finančnih obveznosti do Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja letno dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu, na predlog organa, ki izvaja nadzor nad plačevanjem letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu.
(3) Za hujše kršitve iz 3. točke prejšnjega odstavka se štejejo:
– če postopke izvaja nepooblaščeno osebje,
– če se meritve izvajajo na nepravilno delujoči napravi, kar pomeni poslabšanje varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti vozila, ali
– hujše kršitve iz šestega odstavka 59. člena tega zakona.
(4) Agencija lahko v primeru kršitev subjektom iz prvega odstavka tega člena izreče opomin. Po treh opominih pa se pooblastilo odvzame. Opomin se izbriše iz evidence po preteku dveh let od izreka ukrepa.
(5) Pri odvzemu pooblastila iz prejšnjega odstavka agencija ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin posameznega primera določi tudi čas, v katerem isti subjekt ne more ponovno pridobiti pooblastila. Ta čas ne more biti krajši od enega leta in ne daljši od dveh let pri prvem odvzemu pooblastila, pri ponovnem odvzemu pa ne krajši od petih let, pri čemer je pri hujših kršitvah iz tretjega odstavka tega člena odvzem lahko trajen. Agencija pri odvzemu pooblastila uporabi tudi dokazila o kršitvah tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki so jih pridobili drugi organi, ter podatke iz videonadzornih sistemov preskuševalne steze za tehnične preglede vozil iz 5. točke prvega odstavka 56. člena tega zakona.
(6) Pri kršitvah določb iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki bi pomenile poslabšanje varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti vozila, subjekti iz prvega odstavka tega člena ne smejo opravljati nalog do odprave kršitev.
(7) Subjekt mora v roku 30 dni od odvzema pooblastila agenciji predati vso dokumentacijo, posnetke in podatke v zvezi z izvajanjem nalog javnega pooblastila.
(opravljanje preskusa usposobljenosti in obnavljanje znanja)
(1) Izvajalci nalog, ki jih opravljajo tehnične službe, strokovne organizacije in pooblaščene registracijske organizacije, morajo imeti strokovno izobrazbo in delovne izkušnje, potrebne za strokovno opravljanje njihovih nalog. Izvajalci nalog ne smejo biti pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, človekove pravice in svoboščine, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, gospodarstvo, spolno nedotakljivost, uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, javni red in mir ali varnost javnega prometa, za primere, ko kazen še ni bila izbrisana.
(2) Izvajalci nalog v tehničnih službah, strokovnih organizacijah in pooblaščenih registracijskih organizacijah pridobijo pooblastilo z uspešno opravljenim preskusom usposobljenosti. Preskus usposobljenosti se opravi pred komisijo, ki jo imenuje agencija. Kandidatu, ki uspešno opravi preskus usposobljenosti, se izda pooblastilo. Izvajalci nalog, ki opravljajo delo v tehničnih službah, in izvajalci nalog, ki opravljajo identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila v strokovnih organizacijah, ki so za svoje delo pridobili akreditacijo po standardih, ki določajo splošne zahteve za usposobljenost organov za ugotavljanje skladnosti, prvič pridobijo pooblastilo brez opravljanja preskusa usposobljenosti.
(3) Izvajalcem nalog v tehničnih službah, strokovnih organizacijah in pooblaščenih registracijskih organizacijah agencija pooblastilo odvzame, če ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena. Agencija po uradni dolžnosti enkrat letno preverja izpolnjevanje pogojev o kaznovanosti iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalcu nalog iz prvega odstavka tega člena agencija izda pisni opomin, če ugotovi, da izvajalec svoje naloge opravlja neustrezno, kar se kaže v zmanjšanju varnosti in okoljske ustreznosti pregledanega vozila.
(5) Izvajalcu nalog iz prvega odstavka tega člena agencija v primeru hujše kršitve ali po treh opominih iz prejšnjega odstavka odvzame pooblastilo. Pri odvzemu pooblastila iz prvega odstavka tega člena se določi tudi čas, v katerem ta izvajalec ne more pristopiti k ponovnemu opravljanju preskusa usposobljenosti. Pri prvem odvzemu ta čas ne more biti krajši od dveh mesecev in ne daljši od šestih mesecev, pri ponovnem odvzemu pa ne krajši od enega leta, pri čemer je pri hujših kršitvah iz šestega odstavka tega člena odvzem lahko trajen. V primeru odvzema pooblastila in po preteku roka mora kandidat za izvajalca nalog ponovno opravljati preskus usposobljenosti.
(6) Izvajalec nalog naredi hujšo kršitev iz prejšnjega odstavka, če:
– potrdi posamično odobritev vozila brez pregleda vozila;
– potrdi posamično odobritev predelanega vozila brez pregleda vozila;
– potrdi identifikacijo oziroma oceno tehničnega stanja vozila brez pregleda vozila;
– potrdi identifikacijo oziroma oceno tehničnega stanja za vozilo, za katero strokovna organizacija nima pooblastila za opravljanje teh nalog ali izvajalec nalog nima ustreznega pooblastila;
– potrdi tehnično brezhibnost vozila brez pregleda vozila;
– potrdi tehnično brezhibnost za vozilo, za katero strokovna organizacija nima pooblastila za opravljanje teh nalog ali izvajalec nalog nima ustreznega pooblastila;
– potrdi registracijo vozila ali podaljša veljavnost prometnega dovoljenja brez vseh potrebnih dokazil;
– v evidenci registriranih vozil razveljavi zavarovalno polico vozila brez vednosti lastnika vozila ali
– v evidenci registriranih vozil razveljavi registracijske postopke brez vednosti lastnika vozila.
(7) Izvajalci nalog iz prvega odstavka tega člena, razen delavcev v tehničnih službah, morajo obnavljati znanje v rokih, določenih s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona. Če ti izvajalci ne opravijo obnavljanja znanja, jim agencija pooblastilo odvzame.
(8) Izvajalci nalog iz prvega odstavka tega člena, razen delavcev v tehničnih službah, se usposabljajo, opravljajo preskuse usposobljenosti in obnavljajo znanje.
(9) Naloge pristojnega organa v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji, izvaja ministrstvo, pristojno za promet.
(10) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(11) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(organizacija za usposabljanje izvajalca nalog)
(1) Organizacija, ki izvaja usposabljanje, preskuse usposobljenosti in obnavljanje znanja, mora pridobiti pooblastilo agencije.
(2) Organizacija, ki želi pridobiti pooblastilo za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora razpolagati z zadostnim številom osebja z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami ter imeti opremo in prostore, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog.
(3) Pooblastilo za usposabljanje izvajalcev nalog se organizaciji iz prvega odstavka tega člena podeli za nedoločen čas. Pooblaščena organizacija mora predpisane pogoje izpolnjevati trajno. Agencija mora redno izvajati nadzor nad izpolnjevanjem pogojev.
(4) Pooblastilo se organizaciji iz prejšnjega odstavka odvzame:
1. če preneha izpolnjevati predpisane pogoje;
2. če preneha poslovati ali
3. če pri opravljanju nalog iz tega člena naredi hujše kršitve in to ni posledica samovoljnega dejanja posameznika iz te organizacije.
(5) Za hujše kršitve iz 3. točke prejšnjega odstavka se štejejo:
– organizacija potrdi usposabljanje brez prisotnosti udeleženca usposabljanja;
– usposabljanje ni izvedeno v skladu s programom usposabljanja;
– usposabljanje ni izvedeno na prijavljeni lokaciji;
– usposabljanja niso izvedli ustrezni predavatelji;
– organizacija ne vodi evidence usposabljanja in
– organizacija ne sporoča agenciji podatkov iz evidence o usposabljanju v ustrezni vsebini in zahtevanem roku.
(6) Pri odvzemu pooblastila iz četrtega odstavka tega člena agencija ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin posameznega primera določi tudi čas, v katerem isti subjekt ne more ponovno pridobiti pooblastila. Ta čas ne more biti krajši od enega leta in ne daljši od dveh let pri prvem odvzemu pooblastila, pri ponovnem odvzemu pa ne krajši od petih let, pri čemer je pri hujših kršitvah iz prejšnjega odstavka odvzem lahko trajen. Agencija pri odvzemu pooblastila uporabi tudi dokazila o kršitvah tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki so jih pridobili drugi organi.
(7) Organizacije iz prvega odstavka tega člena vodijo evidenco opravljenega usposabljanja in obnavljanja znanja, ki vsebuje opis vrste usposabljanja oziroma obnavljanja znanja, čas njegove izvedbe ter osebno ime, datum rojstva in naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki se je udeležila usposabljanja oziroma obnavljanja znanja. Organizacija iz prvega odstavka tega člena posreduje agenciji podatke iz evidence opravljenega usposabljanja oziroma obnavljanja znanja najkasneje v 15 dneh po izvedenem usposabljanju oziroma obnavljanju znanja.
(1) Minister:
1. podrobneje predpiše pogoje, način in postopek pridobitve pooblastila za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih organizacij in registracijskih organizacij;
2. podrobneje predpiše pogoje iz 55., 56. in 57. člena tega zakona, ki jih morajo izpolnjevati tehnične službe, strokovne organizacije in registracijske organizacije, razen upravnih enot, in način ugotavljanja njihove usposobljenosti;
3. predpiše postopke opravljanja nalog tehničnih služb in strokovnih organizacij;
4. predpiše roke za obnavljanje znanja izvajalcev tehničnih pregledov in referentov za registracijo vozil;
5. predpiše višino stroškov preskusov usposobljenosti;
6. podrobneje predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije, ki izvajajo usposabljanje ter preskuse usposobljenosti iz prejšnjega člena, ter določi način in vsebino izobraževanja kandidatov in strokovnih delavcev ter preverjanja znanja, vključno z vplivom pridobljene akreditacije na vsebino in obseg izobraževanja, in
7. podrobneje predpiše hrambo in način vodenja evidenc iz prejšnjega člena tega zakona.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za vozila, ki jih ministrstvo, pristojno za promet, izda in zagotovi njihovo dosegljivost v elektronski obliki. Minister sprejme odredbo o določitvi seznama tehničnih specifikacij za vozila.
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, vodi v elektronski obliki naslednji zbirki podatkov:
1. evidenco registriranih vozil in
2. evidenco izvajanja cestnega pregleda tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil.
(2) Agencija vodi v elektronski obliki naslednje zbirke podatkov:
1. evidenco homologiranih vozil,
2. evidenco izdanih potrdil o skladnosti,
3. evidenco usposabljanj, opravljanja preskusov usposobljenosti in podelitve pooblastil izvajalcem nalog iz 59. člena tega zakona,
4. evidenco izdanih pooblastil subjektom iz 55., 56., 57. in prvega odstavka 60. člena tega zakona.
(3) Osebni podatki se v evidencah iz tega člena zbirajo, vodijo in obdelujejo zaradi izvajanja nalog iz tega zakona.
(1) Evidenca homologiranih vozil vsebuje podatke o tipih vozil, njihovih proizvajalcih ter izdanih listinah in oznakah o skladnosti tipov vozil. Vsebuje tudi podatke o osebnih imenih odgovornih in kontaktnih oseb proizvajalca.
(2) Evidenca izdanih potrdil o skladnosti vsebuje podatke o izdanih potrdilih o skladnosti in soglasij k registraciji za posamezna vozila, tehničnih lastnostih in stanju vozil ter njihovem proizvajalcu. Vsebuje tudi podatke o izdajatelju potrdil o skladnosti ter osebna imena njegovih odgovornih oseb, kontaktnih oseb in podpisnikov listin. Kadar se potrdilo o skladnosti izda v postopku posamične odobritve vozila ali se izda soglasje k registraciji v postopkih identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila na zahtevo posameznika, evidenca vsebuje tudi osebno ime, EMŠO, matično številko ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča vlagatelja zahteve.
(3) Evidenca registriranih vozil vsebuje podatke o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, o njegovi registraciji, izdanem prometnem dovoljenju, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, tehničnih pregledih, obveznem zavarovanju in druge tehnične podatke. Podatki o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, vsebujejo njeno osebno ime oziroma firmo, datum rojstva, EMŠO oziroma matično številko, status lastnika vozila ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža. Ta evidenca vsebuje tudi podatke o dovoljenjih za preskusno vožnjo in izdanih preskusnih tablicah ter njihovih uporabnikih, in sicer osebno ime oziroma firmo ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža. Prav tako evidenca vsebuje podatke o dovoljenjih za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic in trajnih preskusnih tablicah, osebno ime oziroma firmo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža subjektov iz četrtega odstavka 37. člena tega zakona, osebno ime oseb, ki so upravičene za izdajo dovoljenj za preskusno vožnjo ter EMŠO.
(4) Evidenca izvajanja cestnega pregleda tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil vsebuje podatke o kraju in času opravljenega cestnega nadzora, o vozilu, ki je nadzirano, o obsegu opravljenega nadzora in izrečenih ukrepih, o podjetju, ki opravlja prevoz, ter osebno ime in datum rojstva voznika vozila.
(5) Evidenca usposabljanj, opravljanja preskusov usposobljenosti ter podelitve pooblastil izvajalcem nalog iz 59. člena tega zakona vsebuje podatke o usposabljanju in obnavljanju znanja iz sedmega odstavka 60. člena tega zakona, o vrsti opravljanja preskusa usposobljenosti, o uspešnosti opravljanja oziroma pridobitvi pooblastila, datumu preskusa usposobljenosti ter osebnem imenu, EMŠO, datumu in kraju rojstva ter naslovu stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki je opravljala preskus usposobljenosti, datumu in izvajalcu obnavljanja znanja, izrečenih opominih, datumu začetka in konca začasne prepovedi opravljanja nalog, datumu odvzema pooblastila ter datumu, ko izvajalec lahko ponovno pristopi k opravljanju preskusa usposobljenosti.
(6) Evidenca izdanih pooblastil subjektom iz 55., 56., 57. in prvega odstavka 60. člena tega zakona, vsebuje podatke o firmi, sedežu, lokaciji, obsegu pooblastila, lokacijah, na katerih opravlja svojo dejavnost, datumu izdaje pooblastila, datumu odvzema pooblastila, datumih in ugotovitvah pri nadzornih pregledih ter osebnih imenih odgovornih oseb in podpisnikov listin.
(dostopnost zbirk podatkov)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, agencija, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, registracijske organizacije, občinska redarstva in državni organi, ki opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona, imajo pri svojem delu pravico do dostopa do podatkov iz evidenc iz prejšnjega člena, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. Dostop je brezplačen. Tem organom se zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije.
(2) Za spremljanje podatkov o razgrajenih motornih vozilih se lahko evidenca registriranih vozil poveže z informacijskim sistemom o izrabljenih vozilih, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za okolje. Kot povezovalni znak se uporabi identifikacijska številka vozila.
(3) Za spremljanje podatkov o sklenjenih avtomobilskih zavarovanjih se lahko evidenca registriranih vozil poveže z zbirko podatkov o zavarovancih, kot jo določa zakon, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu. Kot povezovalni znak se uporabi identifikacijska številka vozila.
(4) Proizvajalci vozil in njihovih delov imajo pravico do pridobitve podatkov o tem, katera oseba je lastnik ali uporabnik vozila, če te podatke potrebujejo za izvedbo odpoklica vozil v smislu četrtega odstavka 12. člena tega zakona.
(5) O pridobitvi podatkov iz prejšnjega odstavka odloči ministrstvo, pristojno za promet, na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je pridobitev podatkov dopustna.
(6) Osebne podatke iz evidence registriranih vozil lahko uporabnikom, ki so za njihovo pridobitev pooblaščeni z zakonom, posredujejo tudi upravne enote.
(7) Za obdelavo podatkov o vozilih iz evidence registriranih vozil vložniki plačajo nadomestilo v znesku, ki ga določi minister. Plačila nadomestila so oproščeni subjekti iz prvega in četrtega odstavka tega člena ter fizične osebe, ki so lastniki in uporabniki vozil, za lastne osebne podatke.
(8) Za obdelavo podatkov iz evidenc, ki jih vodi agencija, vložniki plačajo nadomestilo v znesku, ki ga na predlog agencije določi minister. Plačila nadomestila so oproščeni subjekti iz prvega in četrtega odstavka tega člena ter fizične osebe, ki so lastniki in uporabniki vozil, za lastne osebne podatke.
(nacionalna kontaktna točka)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, opravlja naloge nacionalne kontaktne točke kot pristojnega organa, določenega za izmenjavo podatkov iz evidenc registriranih vozil držav članic EU in držav EGP za namen čezmejne izmenjave podatkov o lastnikih vozil ali osebah, na katere so ta vozila registrirana, iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona in podatkov o registriranih vozilih iz Priloge I Direktive 2015/413/EU za prometne prekrške iz drugega odstavka tega člena. Izmenjava podatkov poteka prek nacionalnih kontaktnih točk v državah članicah EU in državah EGP.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se izmenjujejo za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, kot so določeni v zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa, in sicer za naslednje prekrške:
1. prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti,
2. neuporaba varnostnega pasu,
3. vožnja skozi rdečo luč,
4. vožnja pod vplivom alkohola,
5. vožnja pod vplivom drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi,
6. vožnja brez zaščitne čelade,
7. nedovoljena uporaba prepovedanega prometnega pasu ali
8. nedovoljena uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo.
(3) Zaradi preiskovanja prometnih prekrškov iz prejšnjega odstavka pristojni prekrškovni organi v državah članicah EU in državah EGP za vsak posamezni primer prek nacionalne kontaktne točke avtomatizirano prek spletnega dostopa iščejo podatke iz prvega odstavka tega člena. Podatki za iskanje morajo biti v skladu s Prilogo I Direktive 2015/413/EU.
(4) Prekrškovni organi v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, in zakonom, ki ureja prekrške, lahko zaradi preiskovanja prometnih prekrškov iz drugega odstavka tega člena pridobivajo podatke iz prvega odstavka tega člena za vozila iz držav članic EU in držav EGP prek nacionalne kontaktne točke.
(5) Za pridobivanje točnih in ažurnih podatkov, ki so določeni v prvem odstavku tega člena, se evidenca registriranih vozil poveže s centralnim registrom prebivalstva oziroma poslovnim registrom, kot povezovalni znak pa se uporablja EMŠO ali matična številka.
(6) Posameznik, katerega osebni podatki so bili posredovani v skladu s tem členom, ima pravico pridobiti informacije o tem, kateri osebni podatki so bili posredovani državi članici EU ali državi EGP, v kateri je bil storjen prometni prekršek, vključno z datumom zahtevka in podatki o pristojnem organu v tej državi članici EU ali državi EGP.
(7) Ministrstvo, pristojno za promet, pošlje Evropski komisiji podrobno poročilo do 6. maja 2018 in nato vsaki dve leti. V podrobnem poročilu navede število avtomatiziranih iskanj, ki jih opravi država članica EU ali država EGP, za prekrške, naslovljene na nacionalno kontaktno točko glede prekrškov, storjenih na ozemlju te države članice EU ali države EGP, skupaj z vrsto prekrškov, za katere so bile podane zahteve, in s številom neuspelih zahtev. V podrobnem poročilu opiše tudi stanje v Republiki Sloveniji v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem ob prekrških iz drugega odstavka tega člena.
(8) Ministrstvo, pristojno za promet, obvesti Evropsko komisijo o pravilih cestnega prometa, ki veljajo v Republiki Sloveniji in se nanašajo na prometne prekrške iz drugega odstavka tega člena.
Minister:
1. podrobneje predpiše hrambo in način vodenja evidenc iz 62. člena tega zakona, povezljivost podatkov in pogoje za računalniški dostop do evidenc ter dajanje podatkov iz njih in
2. določi višino zneska za posredovanje in obdelavo podatkov iz evidenc iz 62. člena tega zakona.
(1) Pooblaščena oseba agencije opravlja strokovni nadzor nad delom proizvajalcev vozil in njihovih pooblaščenih zastopnikov, tehničnih služb, strokovnih organizacij, pooblaščenih registracijskih organizacij, organizacij za usposabljanje izvajalcev nalog in pravnih oseb ali samostojnih podjetnikov posameznikov, ki so pooblaščeni za izdajo dovoljenj za preskusno vožnjo in izdajo preskusnih tablic.
(2) Pooblaščena oseba agencije ima pri strokovnem nadzoru subjektov iz prejšnjega odstavka pravico:
– pregledati dokumentacijo izvedenih postopkov;
– biti prisotna pri izvedbi postopkov;
– do dostopa do videonadzornega sistema preskuševalne steze za tehnične preglede vozil iz 5. točke prvega odstavka 56. člena tega zakona;
– izvesti ponoven pregled vozila;
– pripeljati vozilo na pregled kot stranka;
– analizirati rezultate pregledov vozil;
– analizirati izvajanje nalog glede na dana pooblastila in
– z ustno odločbo prepovedati delo do odprave nepravilnosti, če ugotovi kršitve iz drugega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona.
(3) Agencija o opravljanju nalog po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, poroča ministru.
(1) Izvajanje tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzirajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za promet.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, v delu, ki ureja zahteve za traktorje, opravljajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, ter inšpektorji inšpektorata, pristojnega za delo. Nadzor nad traktorji pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih del zunaj cestnega prometa obsega samo varnostne elemente na traktorjih. Inšpektorat, pristojen za delo, nadzira le pravne in fizične osebe, ki imajo status delodajalca ali samozaposlenega, v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena inšpekcijski nadzor nad odjavljenimi vozili, za katera se plačuje dajatev na odjavljeno vozilo, opravljajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za okolje.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in podzakonskih predpisov, ki se nanašajo na vojaška vozila Slovenske vojske in vozila Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, izvajajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za obrambo.
(5) Pri opravljanju nadzora imajo pristojni inšpektorji poleg pravic in dolžnosti iz tega zakona tudi pravice in dolžnosti v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, ter v skladu s predpisi, ki urejajo splošno varnost proizvodov, s katerimi se ureja nadzor nad skladnostjo in varnostjo proizvodov, ki se dajejo v promet ali se uporabljajo.
(6) Če ni z zakonom določeno drugače, inšpektorji inšpektorata, pristojnega za promet, nadzirajo tehnično brezhibnost vseh vozil v cestnem prometu. Usklajevanje dela z drugimi stvarno pristojnimi inšpekcijskimi organi za nadzor vozil za posebne vrste prevozov se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
(7) Za opravljanje svojih nalog lahko pristojni inšpektor po potrebi zahteva tudi pomoč policije.
Inšpektor, ki opravlja nadzor po tem zakonu, mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev imeti vsaj pet let delovnih izkušenj.
(pooblastila in naloge inšpektorjev)
(1) Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico:
1. pregledati evidence, ki jih je treba voditi na podlagi tega zakona;
2. brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc ter drugih podatkovnih zbirk, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora;
3. prepovedati dajanje na trg ali prepovedati uporabo ter odrediti umik vozil, delov vozil in opreme, ki niso v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, iz prodaje;
4. pridobiti podatke o obsegu in delovanju tehničnega in drugega varovanja prostorov, naprav, opreme, evidenc in listin, obrazcev ter pečatov;
5. brezplačno dobiti kopije listin in drugih dokumentov, ki jih potrebuje za izvedbo inšpekcijskega pregleda in ukrepov;
6. zaseči listine in druge dokumente;
7. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
8. pripeljati vozilo na tehnični pregled kot stranka;
9. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora, in
10. uporabiti dokazila o kršitvah tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki so jih pridobili drugi organi.
(2) Inšpektor mora agencijo obvestiti o:
– ugotovljenih hujših kršitvah iz tretjega odstavka 58. člena tega zakona,
– ugotovljenih kršitvah izvajalcev nalog iz 59. člena tega zakona, v primeru ugotovljenega neustreznega opravljanja nalog iz četrtega odstavka, ter o hujših kršitvah iz šestega odstavka 59. člena tega zakona,
– ugotovljenih kršitvah organizacij iz 60. člena tega zakona, v primeru ugotovljenih hujših kršitev iz petega odstavka 60. člena tega zakona, ter o
– odrejenih ukrepih iz 2. in 3. točke prvega odstavka 71. člena tega zakona.
Če inšpektor pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da je kršen ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, ima pravico in dolžnost:
1. odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;
2. začasno prepovedati opravljanje dela, povezanega z izvajanjem tega zakona, za čas, ki ga določi kot rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
3. prepovedati, da delo opravlja oseba, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela ali ga opravlja v času, ko ji je omejena pravica opravljati to delo, in
4. izvesti ali odrediti ponoven tehnični pregled vozila ali identifikacijo ali oceno tehničnega stanja vozila na napravah in opremi strokovne organizacije pod inšpekcijskim nadzorom.
(inšpekcijski nadzor nad strokovnimi organizacijami)
(1) Inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem postopkov strokovnih organizacij, lahko odredi ponovitev izvedene identifikacije ali ocene tehničnega stanja vozila ali preverjanja tehnične brezhibnosti vozila.
(2) V primeru ponovitve postopka iz prejšnjega odstavka so za nadaljevanje postopkov veljavne ugotovitve in listine, vezane na ponovljeni postopek.
(3) Inšpektor ima pri inšpekcijskem nadzoru strokovnih organizacij pravico dostopa do videonadzornega sistema preskuševalne steze za tehnične preglede vozil iz 5. točke prvega odstavka 56. člena tega zakona.
(4) Če se pri ponovitvi postopka iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da je izvajalec postopka izdal soglasje k registraciji vozila oziroma potrdil tehnično brezhibnost vozilu, ki v ponovljenem postopku ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev ali nima brezhibno delujočih delov ali brezhibne predpisane opreme, stroške ponovnega pregleda plača strokovna organizacija, ki je izdala listine, sicer ti bremenijo inšpekcijski organ.
(5) O nepravilnostih, ugotovljenih ob ponovitvi postopka iz prvega odstavka tega člena, mora inšpektor obvestiti agencijo.
(inšpekcijski nadzor v cestnem prometu)
(1) Inšpekcijski nadzor se opravlja tudi v cestnem prometu, pri čemer ima inšpektor pravico ustaviti in pregledati vozilo, njegove naprave in opremo (v nadaljnjem besedilu: cestni pregled tehnične brezhibnosti vozila) ter dokumente in druga dokazila, ki jih mora imeti pri sebi voznik vozila. V ta namen inšpektor uporablja označeno službeno vozilo ter posebno tehnično in svetlobno opremo.
(2) Zaradi izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka mora voznik ustaviti na kraju, ki ga odredi inšpektor z dajanjem predpisanih znakov, na način in po postopku, kakor sta določena v predpisih, ki urejajo prevoze v cestnem prometu.
(3) Če se pri nadzoru ugotovi neizpolnjevanje zahtev iz prvega odstavka tega člena, zaradi katerega je mogoče vozilo izločiti iz prometa, stroške opravljenih pregledov plača voznik.
(4) Inšpektorat, pristojen za promet, o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil iz tega člena in 75. člena tega zakona poroča ministrstvu, pristojnemu za promet, v skladu s predpisom iz 5. točke prvega odstavka 46. člena tega zakona.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, če na znak inšpektorja vozila ne ustavi ali ne omogoči pregleda vozila, njegovih naprav in opreme ter dokumentov.
(nadzor, ki ga opravlja policija)
(1) Policija nadzira izvajanje tega zakona v okviru nadzora cestnega prometa in nadzora varnostnih elementov na traktorjih pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del.
(2) Policist lahko zaseže vozilo, ki je predelano tako, da presega največjo moč motorja ali največjo konstrukcijsko hitrost, določeno v homologacijskih dokumentih vozila, če predelava ni odobrena v skladu z 18. členom tega zakona, ali če presega največjo konstrukcijsko hitrost, določeno v predpisih o homologaciji za posamezno kategorijo vozil.
(3) Zaseženo vozilo se praviloma odda sodišču, pristojnemu za postopek o prekršku, lahko pa se do izdaje odločbe o prekršku hrani pri policiji.
(4) Ob zasegu vozila policija odvzame registrske tablice vozila in jih pošlje upravni enoti, v kateri ima lastnik vozila prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše.
(5) Policija o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil iz tega člena in 75. člena tega zakona poroča ministrstvu, pristojnemu za promet, v skladu s predpisom iz 5. točke prvega odstavka 46. člena tega zakona.
(1) Tehnično brezhibnost vozil v cestnem prometu, ki lahko obsega ugotavljanje podatkov o vozilu, pregled in preskus vozila, delov, naprav in opreme na vozilu, ki so predmet tehničnega pregleda vozila, nadzirajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za promet, in policisti tudi s pomočjo merilne opreme in naprav, ki se uporabljajo pri tehničnih pregledih vozil in so nameščene v posebnem vozilu (v nadaljnjem besedilu: mobilna enota). Tehnično brezhibnost vozil v cestnem prometu lahko s pomočjo mobilne enote preverja tudi izvajalec tehničnih pregledov, ob navzočnosti inšpektorjev inšpektorata, pristojnega za promet, ali policistov.
(2) Za postopke iz prejšnjega odstavka, merilno opremo in naprave mobilnih enot se smiselno uporabljajo zahteve o postopkih, merilni opremi in napravah, ki jih pri svojem delu uporabljajo strokovne organizacije, ki opravljajo tehnične preglede.
(3) Stroške preverjanja tehnične brezhibnosti vozil v cestnem prometu s pomočjo mobilne enote plača voznik, če vozilo ni tehnično brezhibno.
(ukrepi pri cestnem nadzoru in opravljanju del)
(1) Inšpektor ali policist lahko pri opravljanju svojih nalog vozilo izloči iz prometa ali prepove njegovo uporabo pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, če gre za vozilo:
1. ki ni tehnično brezhibno;
2. ki je tako poškodovano v prometni nesreči, da ni sposobno za varno udeležbo v cestnem prometu;
3. katerega skladnost s predpisanimi zahtevami ni ugotovljena v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
4. ki ne izpolnjuje posebnih tehničnih zahtev za namen, za katerega se uporablja;
5. ki je predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi;
6. pri katerem vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, čeprav bi morali biti;
7. ki ni registrirano ali nima veljavnega dovoljenja za preskusno vožnjo ali je zanj potekla veljavnost prometnega dovoljenja;
8. ki je namenjeno izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona;
9. katerega voznik ovira ali ne omogoči izvedbe inšpekcijskega pregleda;
10. ki ni obvezno zavarovano v skladu s predpisi;
11. za katerega niso poravnane obveznosti plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu;
12. ki ni ali ni na predpisan način označeno z registrskimi ali preskusnimi tablicami, ali
13. ki je označeno z registrskimi ali preskusnimi tablicami, ki niso izdane za to vozilo.
(2) Izločitev vozila ali prepoved uporabe vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. Inšpektor ali policist, ki izloči vozilo iz prometa, lahko odvzame prometno dovoljenje in registrske ali preskusne tablice. Če voznik ne odstrani registrskih ali preskusnih tablic z vozila, se odstranijo z neposredno fizično prisilo na voznikove stroške. O odvzetem prometnem dovoljenju in registrskih tablicah inšpektor ali policist izda potrdilo.
(3) Inšpektor ali policist odredi izredni tehnični pregled vozila in odvzame prometno dovoljenje in registrske tablice, če sumi, da:
1. vozilo ni tehnično brezhibno zaradi napak na podvozju ali na napravah za upravljanje ali zaviranje ali na napravah za povezovanje vlečnega in priklopnega vozila;
2. vozilo ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede emisij onesnaževal in hrupa;
3. je vozilo tako poškodovano, da ni sposobno za varno udeležbo v cestnem prometu;
4. ima vozilo huje poškodovano podvozje ali naprave za upravljanje ali zaviranje;
5. je vozilo predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi ali
6. vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, čeprav bi morali biti.
(4) Stroške izrednega tehničnega pregleda plača voznik, če vozilo ni tehnično brezhibno.
(5) Odvzeto prometno dovoljenje in tablice se v petih delovnih dneh od odvzema vrnejo uporabniku ali lastniku vozila, s katerega so bili odvzeti, če je odpravljen razlog, zaradi katerega so bili odvzeti, in če so plačani vsi s tem nastali stroški. Lastnik ali uporabnik vozila to dokaže s potrdilom o tehnični brezhibnosti vozila oziroma z ustreznim vpisom v potrdilo o skladnosti vozila in dokazili, da vozilo izpolnjuje pogoje, predpisane za uporabo v cestnem prometu. Po tem roku se prometno dovoljenje in registrske tablice pošljejo upravni enoti, na območju katere ima lastnik vozila stalno prebivališče oziroma sedež ali začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča. Odvzete preskusne tablice se uničijo.
(1) Voznik mora na inšpektorjevo ali policistovo zahtevo omogočiti pregled vozila in pri njem sodelovati.
(2) Voznik mora na inšpektorjevo ali policistovo zahtevo omogočiti tehnični pregled vozila. Če na kraju postopka vozila ni mogoče tehnično pregledati (mobilna enota), mora na zahtevo inšpektorja ali policista odpeljati vozilo na tehnični pregled in pri njem sodelovati.
(3) Če voznik na zahtevo iz prejšnjega odstavka noče odpeljati vozila na tehnični pregled, se vozilo na pregled odpelje na stroške voznika. Stroške tehničnega pregleda plača voznik, če vozilo ni tehnično brezhibno.
(4) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z zahtevo iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki vozniku odredi, naj ravna v nasprotju z zahtevo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.
(nadzor, pooblastila in pristojnosti vojaške policije)
(1) Izvajanje tega zakona za vojaška vozila v cestnem prometu poleg policije nadzira tudi vojaška policija.
(2) Pooblastila, ki jih imajo po tem zakonu policisti, imajo za vojaška vozila tudi vojaški policisti.
(1) Za vodenje prekrškovnih postopkov so po tem zakonu pristojni inšpekcijski organi iz 68. člena tega zakona in policija, za prekrške iz tretjega odstavka 27. člena, tretjega odstavka 32. člena in drugega odstavka 39. člena tega zakona pa upravne enote.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je za vodenje prekrškovnih postopkov za prekrške iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona pristojna policija, če je vozilo udeleženo v cestnem prometu.
Minister podrobneje predpiše:
1. načine in postopke nadzora nad vozili v cestnem prometu in pri delu s kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, in
2. vsebino in način poročanja agencije iz 67. člena tega zakona.
VIII. DOSTOP DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZILA
(dostop do informacij o vozilu)
(1) Informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so informacije, potrebne za ugotovitev stanja vozila, servisiranje, pregled, redne preglede, popravilo, ponovno programiranje, ponovno vključitev vozila ali ugotovitev stanja vozila na daljavo, vključno z vsemi njihovimi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. Informacije vključujejo tudi vse podatke, potrebne za vgradnjo delov ali opreme v vozila.
(2) Proizvajalec mora v skladu s predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti vozil, ob povračilu stroškov na nediskriminatoren način vsem zainteresiranim pravnim osebam ali samostojnim podjetnikom posameznikom, ki so registrirani za vzdrževanje in popravila vozil, omogočiti neomejen dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.
(3) Proizvajalec mora po potrebi zagotoviti standardizirano in varno napravo za podporo na daljavo, ki zainteresiranim pravnim osebam ali samostojnim podjetnikom posameznikom, ki so registrirani za vzdrževanje in popravila vozil, omogoča, da opravijo posege, pri katerih je potreben dostop do varnostnega sistema vozila.
(4) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
IX. ODGOVORNOST STARŠEV, SKRBNIKOV OZIROMA REJNIKOV
(odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov)
(1) Starši, skrbniki oziroma rejniki morajo nadzirati ali skrbeti za otroka ali mladoletnika pri zadevah, ki jih ureja ta zakon.
(2) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega odstavka nastopi zlasti tedaj, ko starši, skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju s tem zakonom.
(3) Z globo 200 eurov se kaznujejo za prekršek starši, skrbniki oziroma rejniki, čigar otrok ali mladoletnik stori prekršek po tem zakonu, ki je posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.
(4) Ob opustitvi dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom morajo osebe iz prvega odstavka tega člena plačati stroške postopka iz 73., 75., 76. in 77. člena tega zakona.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Postopki, ki jih ureja ta zakon, ki so bili začeti pred začetkom uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
(dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila)
Ne glede na 2. točko prvega odstavka 25. člena in 5. točko prvega odstavka 30. člena tega zakona se do 20. maja 2018 za potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila šteje vsako dokazilo, ki dokazuje tehnično brezhibnost vozila.
Izvajalci nalog iz sedmega odstavka 59. člena tega zakona, razen javnih uslužbencev na upravnih enotah, morajo opraviti prvo obnavljanje znanja najpozneje do 1. januarja 2020.
Evidenca izvajanja cestnega nadzora nad tehnično brezhibnostjo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi iz 2. točke prvega odstavka 62. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10, 23/15 in 68/16), se z dnem uveljavitve tega zakona šteje za evidenco izvajanja cestnega pregleda tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil iz 2. točke prvega odstavka 62. člena tega zakona.
(veljavnost pooblastil in registrskih tablic)
(1) Za tehnične službe, strokovne in registracijske organizacije, razen za subjekte iz drugega odstavka tega člena, ki imajo veljavno pooblastilo za izvajanje nalog, se šteje, da imajo veljavno pooblastilo tudi po tem zakonu. Agencija lahko pooblasti strokovno organizacijo, tudi če strokovna organizacija ne izpolnjuje pogojev iz 6. točke prvega odstavka 56. člena tega zakona, vendar je bilo pooblastilo za lokacijo pridobljeno že pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom, ki so registrirani za dejavnost prodaje vozil in imajo na dan uveljavitve tega zakona pooblastilo za izvajanje postopkov registracije vozil, pooblastilo ostane v veljavi.
(3) Pooblastila, podeljena organizacijam za usposabljanje izvajalcev nalog, ki jih opravljajo strokovne organizacije in registracijske organizacije, ostanejo veljavna do izbire novih izvajalcev na podlagi tega zakona.
(4) Tehnične službe, ki imajo veljavno pooblastilo, morajo izpolniti pogoje iz 5. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
(5) Strokovne organizacije, ki imajo veljavno pooblastilo, morajo izpolniti pogoje iz 5. točke prvega odstavka 56. člena tega zakona v roku dveh let od uveljavitve tega zakona.
(6) Izvajalci nalog, ki so za opravljanje nalog pridobili potrdilo iz prvega odstavka 60. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10, 23/15 in 68/16) lahko opravljajo naloge do izdaje pooblastila. Agencija izda pooblastila izvajalcem iz 59. člena tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(7) Spremenjeni pogoji glede prostorov ne veljajo za prostore organizacij za tehnične preglede vozil, ki niso izpolnjevali vseh predpisanih zahtev po dosedanjih predpisih in so organizacije pridobile odločbo ministra, pristojnega za notranje zadeve, s katero se posamezni organizaciji na podlagi 30. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 52/02) ali pridobile odločbo agencije, s katero se posamezni organizaciji na podlagi 4. člena Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 44/13, 97/13, 31/14 in 9/17) dovoli, da poslovni prostor lahko odstopa od predpisanih mer.
(8) Registrske tablice, ki so bile izdane na podlagi 178. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/00 – odl. US, 39/00 – popr. odl. US, 61/00, 100/00 – odl. US, 21/02 in 67/02), Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10) in Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10, 23/15 in 68/16), ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi tega zakona.
(rok za izdajo predpisov)
(1) Podzakonski predpisi, določeni s tem zakonom, se izdajo najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Agencija v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona spremeni ustanovitveni akt v skladu s tem zakonom.
(razveljavitev in uporaba predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10, 23/15 in 68/16);
2. Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij za dvo- in trikolesna motorna vozila (Uradni list RS, št. 50/11, 50/14, 74/15 in 84/15 – popr.);
3. Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij za kmetijske in gozdarske traktorje (Uradni list RS, št. 50/11, 63/12, 85/13, 64/14 in 74/15).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati napovedni stavek prvega odstavka in drugi stavek prvega odstavka ter šesti odstavek 239. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09, 36/10, 106/10 – ZMV, 109/10 – ZCes-1, 109/10 – ZPrCP, 109/10 – ZVoz in 39/11 – ZJZ-E).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do začetka uporabe predpisov, izdanih na podlagi 10., 26., 46., 61., 66. in 80. člena tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
1. Pravilnik o odobritvi motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Uradni list RS, št. 34/15);
2. Pravilnik o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (Uradni list RS, št. 57/14);
3. Pravilnik o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (Uradni list RS, št. 81/14);
4. Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij za motorna in priklopna vozila (z najmanj štirimi kolesi) (Uradni list RS, št. 50/11 in 78/14);
5. Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij s področja opreme vozil (Uradni list RS, št. 50/11);
6. Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij o postopkih s področja motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 50/11, 106/11, 72/14 in 9/17);
7. Pravilnik o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 44/13, 36/14, 69/15 in 44/17);
8. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 48/11, 4/13, 20/14, 31/14, 64/14, 53/16 in 9/17);
9. Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 44/13, 97/13, 31/14 in 9/17);
10. Pravilnik o nadzoru tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 107/11);
11. Pravilnik o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za motorna vozila (Uradni list RS, št. 1/12);
12. Pravilnik o določitvi cen tiskovin, obrazcev, tablic in določenih storitev v postopkih s področja varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 72/11, 1/12, 71/13, 16/14 in 13/15).
(4) Do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi 10., 26. in 46. člena tega zakona, se uporabljajo naslednji predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
1. Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 105/09, 9/10 in 106/10 – ZMV);
2. Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 83/06 in 106/10 – ZMV);
3. Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 88/05, 119/07, 106/10 – ZMV, 44/13 in 44/13).
(1) Določba šestega odstavka 39. člena tega zakona se v delu, ki se nanaša na obvestilo, začne uporabljati 1. aprila 2018. Do začetka njene uporabe se uporablja izjava o lokaciji iz petega odstavka 40. člena ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 41. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10, 23/15 in 68/16).
(2) Naslednje določbe se začnejo uporabljati 1. oktobra 2018:
– določba šestega in sedmega odstavka 28. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na osebe z invalidnostjo;
– določba drugega in sedmega odstavka 59. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na pooblastilo, ter določba tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 59. člena tega zakona, do takrat se uporablja določba drugega odstavka 60. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10, 23/15 in 68/16);
– določba tretjega odstavka 63. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na status lastnika vozila, in
– določba petega odstavka 63. člena tega zakona, do takrat se uporablja določba petega odstavka 63. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10, 23/15 in 68/16).
(3) Naslednje določbe se začnejo uporabljati 1. februarja 2019:
– določba drugega odstavka 5. člena tega zakona;
– določba šestega odstavka 32. člena tega zakona;
– določba prvega odstavka 34. člena tega zakona, do takrat se uporablja določba prvega odstavka 35. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10, 23/15 in 68/16);
– določba 7. in 8. točke drugega odstavka 39. člena tega zakona in
– določba tretjega odstavka 63. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na EMŠO oseb, upravičenih za izdajo dovoljenj za preskusno vožnjo.
(4) Določba šestega odstavka 12. člena tega zakona se začne uporabljati 1. februarja 2020.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 434-04/17-6/19
Ljubljana, dne 12. decembra 2017
EPA 2221-VII
dr. Milan Brglez l.r.
