Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 – ZUreP-2) ter 7. člena Statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 79/15), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 80/16, 33/17 in 59/17 – ZIPRS1718), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) je Občinski svet Občine Loški Potok na 17. seji dne 14. 12. 2017 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Loški Potok
S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:
– lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča,
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave,
– izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
– merila za oprostitev plačevanja nadomestila.
II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(zazidana in nezazidana stavbna zemljišča)
Za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, kot jih določajo predpisi o gradnji objektov.
(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. Osnovo za določitev poslovnih subjektov predstavlja tudi Poslovni register Slovenije.
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
(4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, nepokrita skladišča, športna igrišča.
(5) Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča ali podatek o dejanski rabi dela stavbe v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta lahko določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. Skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin se na ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje zavezancu v pregled, razjasnitev in uskladitev.
(6) Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(7) Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto in prihodnja odmerna leta.
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata evidenci Zemljiški kataster in Kataster stavb, ki ju vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.
(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA
(območja odmere nadomestila)
(1) Območja, ki so predmet odmere nadomestila, določa veljaven prostorski akt. Delijo se na tri skupine:
– 1. skupina:
območje ureditvenega načrta v naselju Hrib - Loški Potok,
– 2. skupina:
naselja Hrib - Loški Potok, Mali Log, Retje, Srednja vas - Loški Potok, Šegova vas, Travnik, Lazec, Draga, Srednja vas pri Dragi,
– 3. skupina:
območja, ki niso v 1. ali 2. skupini.
(2) Območje ureditvenega načrta v naselju Hrib - Loški Potok vsebuje naslednje enote urejanja prostora: Hr15, Hr17, Hr18, Hr19, Hr20 in Hr21.
(3) Meje območij iz prejšnjega člena tega odloka so določene in razvidne iz grafične karte, ki je na vpogled na Občini Loški Potok. Pregledna karta območij je priloga tega odloka.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
(1) Za določitev višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
– lega in namen stavbnega zemljišča,
– opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb.
(2) Za zazidana stavbna zemljišča se upošteva tudi merilo:
– izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka.
(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede na vrsto dejanske rabe dela stavbe se zazidana stavbna zemljišča razdelijo v naslednje skupine:
A. Stavbe za stanovanjske namene:
– enostanovanjske, dvostanovanjske individualne stavbe,
– vrstne hiše,
– stanovanjske stavbe s tremi ali več stanovanji,
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, oskrbovana stanovanja,
– garažne stavbe, garaže v garažni hiši in pokrita parkirišča, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo.
B. Stavbe, ki se uporabljajo za gostinstvo, turizem, trgovino in poslovno dejavnost ter stavbe za promet, zveze in skladiščenje:
– gostinske stavbe:
– hotelske stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– gostilne, restavracije in točilnice,
– poslovne in upravne stavbe:
– pošte, banke, zavarovalnice,
– druge poslovne stavbe (notar, odvetnik, pisarne …),
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– sejemske dvorane, razstavišča,
– stavbe za storitvene dejavnosti (frizerski, kozmetični saloni, avtopralnice, kemične čistilnice, pralnice …)
– stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe
– skladišča:
– hladilnice in specializirana skladišča,
– pokrite in nadkrite skladiščne površine,
– garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
C. Industrijske stavbe:
– stavbe za proizvodnjo, delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice,
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
D. Stavbe, ki so splošnega družbenega pomena:
– muzeji, knjižnice, stavbe za znanstvenoraziskovalno delo,
– kulturni spomeniki,
– stavbe za zdravstveno oskrbo,
– stavbe za šport,
– stavbe javne uprave,
– garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
E. Stavbe za kmetijski namen, če se uporabljajo za kmetijsko poslovno dejavnost:
– stavbe za rastlinsko pridelavo,
– stavbe za rejo živali,
– stavbe za spravilo pridelka,
– sirarne, sušilnice sadja in podobno,
– stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije,
– garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
(2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se glede na lego ovrednoti s točkami po naslednji tabeli:
Namen | Skupina |
1. | 2. | 3. |
A | 80 | 60 | 40 |
B | 500 | 400 | 300 |
C | 500 | 400 | 200 |
D | 100 | 100 | 60 |
E | 80 | 60 | 40 |
(3) Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki niso uvrščene drugje in stavbne dele v skupni rabi, v kolikor se ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen namen uporabe iz zgornje tabele.
(opremljenost stavbnega zemljišča)
(1) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Opremljenost | Število točk |
a) cesta v makadamski izvedbi | 5 |
b) cesta v asfaltni izvedbi | 10 |
c) vodovodno omrežje | 10 |
d) električno omrežje | 10 |
e) telekomunikacijsko omrežje | 10 |
f) javna razsvetljava | 10 |
g) kanalizacijsko omrežje | 10 |
(2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča do vključno 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
(izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka)
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, kar je posledica ugodne lokacije stavbnega zemljišča glede na možnost ustvarjanja dohodka ter obremenitve gospodarske javne infrastrukture.
Dejavnost | Skupina |
1. | 2. |
Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe | 200 | 200 |
Gostinstvo | 200 | 200 |
Banke, pošte, zavarovalnice | 200 | 200 |
(določitev višine nadomestila)
(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7., 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi tako, da se vsota točk iz 8. člena pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča ter faktorjem, ki je določen ločeno glede na območje in glede na namensko rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt:
Namembnost zemljišča | Faktor |
1. skupina | 2. skupina | 3. skupina |
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb | 0,3 | 0,2 | 0,1 |
Območja za izgradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb | 0,4 | 0,3 | 0,2 |
Območja za izgradnjo poslovnih stavb | 0,6 | 0,5 | 0,3 |
(1) Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena.
(2) V letu 2018 znaša vrednost točke 0,002016 EUR.
(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Loški Potok, na predlog župana.
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.
Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku petnajstih dni po nastanku spremembe. V kolikor zavezanec tega ne sporoči si občinska uprava pridobi sama podatke iz ustreznih evidenc.
Nadomestilo se plačuje za tekoče leto v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
(oprostitve plačila nadomestila)
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
– za stavbna zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS,
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2) Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške komunalnega prispevka. Petletna oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
(1) Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
a) ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila skladno s tem odlokom ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po nastanku obveznosti oziroma sprememb,
b) na poziv pristojnega občinskega organa v roku 15 dni od poziva ne posreduje točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila ali
c) prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.
(2) Z globo 200 EUR se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.
(3) Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana sankcija, opravlja organ Občine Loški Potok, pristojen za nadzor.
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 131/03, 81/04).
(2) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.
Št. 423-0001/2017
Loški Potok, dne 14. decembra 2017
Ivan Benčina l.r.
