Na podlagi osmega odstavka 13. člena in petega odstavka 27. člena Zakona o dimnikarskih storitvah (Uradni list RS, št. 68/16) izdaja Vlada Republike Slovenije
o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah
Ta uredba določa vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev, roke zanje in obrazce zapisnika ter razmejitev izvajanja nadzora inšpekcij nad izpolnjevanjem obveznosti dimnikarskih družb, dimnikarjev in uporabnikov dimnikarskih storitev.
(1) Ta uredba se uporablja za oskrbo malih kurilnih naprav s pripadajočimi napravami v prostorih namestitve malih kurilnih naprav ter z njimi povezanih prostorov.
(2) Ta uredba se uporablja za dimovodno napravo, ki je samostojen proizvod ali proizvod, preizkušen skupaj z malo kurilno napravo in ima označbo, iz katere so razvidne njene tehnične lastnosti po končani vgradnji. Osnovni izrazi s področja dimovodnih naprav so opredeljeni v standardu SIST EN 1443 – Dimovodne naprave – Splošne zahteve.
(3) Ta uredba se uporablja za naprave ne glede na to, ali je uporabljeno gorivo trdno, tekoče ali plinasto, in ne glede na to, ali gre za pripravo tople vode, pare ali vročega olja, posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materiala ali kombinacijo teh izvedb, razen za male kurilne naprave:
– v katerih se odpadki sosežigajo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov,
– ki so kotli za kuhanje žganja, ki jih uporabljajo mali proizvajalci žganja, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja trošarine,
– namenjene dogorevanju zaradi čiščenja odpadnih plinov s sežiganjem, če mala kurilna naprava ne obratuje samostojno,
– ki so reaktorji za kemijske procese ali
– ki v skladu s stanjem tehnike obratujejo brez dimovodnih naprav, kot je na primer infrardeči grelnik na plinasto gorivo.
(4) Ta uredba se uporablja tudi za naslednje vrste naprav:
– male kurilne naprave, ki so poleg ogrevanja prostora ali priprave tople sanitarne vode namenjene pripravi hrane, kot sta na primer krušna peč in štedilnik,
– male kurilne naprave, namenjene izključno pripravi hrane, kot so na primer žar, prekajevalnica, pica peč, žganjekuha in pekovska peč, priključene na dimovodno napravo, ki je vgrajena v stavbi ali na stavbo,
– male kurilne naprave za soproizvodnjo toplote in elektrike, priključene na dimovodno napravo, ki je vgrajena v ali na stavbo,
– agregate za proizvodnjo električne energije, priključene na dimovodno napravo, ki je vgrajena v ali na stavbo, in
– male kurilne naprave na plin izvedbe »A«, ki so odvisne od zraka v prostoru in brez odvoda dimnih plinov neposredno v okolico skozi dimovodne naprave, kot je na primer plinski štedilnik.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. čistilna dimniška vratca in čistilna odprtina so na dimovodni in prezračevalni napravi vgrajena vratca ali revizijska odprtina s pokrovom, ki je namenjena izvajanju dimnikarskih storitev;
2. dimovodna tuljava je notranja stena dimovodne naprave, ki je v neposrednem stiku s produkti zgorevanja;
3. iztočna vratca ali iztočna revizijska odprtina so vratca ali kontrolna odprtina s pokrovom na iztočnem delu dimovodne naprave, namenjena izvajanju dimnikarskih storitev;
4. iztočni del dimovodne naprave je zlasti del dimovodne naprave kot samostojnega proizvoda, ki je najmanj 20 cm pod priključkom povezovalnega dimovoda na dimovodno tuljavo dimovodne naprave in je namenjen zbiranju pepela, saj in preostalih trdnih snovi, kondenzata in meteorne vode iz dimovodne tuljave ter je opremljen z iztočnimi vratci ali drugo ustrezno kontrolno ali čistilno odprtino;
5. izvedba malekurilne naprave iz sedmega odstavka 4. člena te uredbe pomeni vgradnjo nove, servis, popravilo ali rekonstrukcijo obstoječe kurilne ali dimovodne naprave ali drug tovrsten poseg v male kurilne naprave;
6. kurilna sezona je obdobje od 1. oktobra tekočega leta do 31. maja naslednjega leta, za primorske občine, ki so občina Kanal ob Soči, Brda, Šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica, Ajdovščina, Vipava, Komen, Sežana, Divača, Izola, Piran in mestni občini Koper ter Nova Gorica, pa od 1. novembra tekočega leta do 30. aprila naslednjega leta;
7. kurišče je notranji del male kurilne naprave, v katerem zgoreva gorivo, pri čemer se toplota prenaša iz goriva in dimnih plinov skozi steno kurišča v prostor ali na medij;
8. mala kurilna naprava, ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, je naprava, za katero v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, na podlagi obvestila uporabnika dimnikarskih storitev, dimnikarska družba izvede pregled, s katerim ugotovi, da se mala kurilna naprava ne uporablja in v zapisnik zapiše način ogrevanja stavbe in priprave tople sanitarne vode ob odsotnosti male kurilne naprave, za katero se ugotavljajo pogoji za izbris iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev;
9. mala kurilna naprava v rednem obratovanju je mala kurilna naprava, ki se v času enega leta uporablja s prekinitvami, krajšimi od desetih mesecev;
10. mala kurilna naprava v občasnem obratovanju je poleg drugega primarnega načina ogrevanja stavbe ali prostora dodatna mala kurilna naprava, ki se potrjeno s pregledom dimnikarja in pisno izjavo uporabnika dimnikarskih storitev ne uporablja več kot dva meseca na leto, ali edina mala kurilna naprava v vikendih, bivakih oziroma drugih stavbah, ki niso v stalni rabi in ki se ne uporabljajo več kot en mesec na leto;
11. medij je voda ali olje, ki služi prenosu toplote do radiatorjev in drugih toplotnih prenosnikov, ali zrak, če je voden po cevnem razvodu, ki se ne zaključi v okviru osnovnega telesa oziroma celostne enote kurišča male kurilne naprave, temveč je voden praviloma v sosednje prostore;
12. naprave za čiščenje dimnih plinov so naprave, namenjene zmanjšanju emisij snovi z dimnimi plini v zrak, na primer cikloni, filtri, elektro filtri, katalizatorji, naprave za kemično čiščenje dimnih plinov;
13. nazivna toplotna moč male kurilne naprave je najvišja v trajnem pogonu koristno oddana toplota v časovni enoti. Če ima mala kurilna naprava izraženo območje toplotne moči, je nazivna toplotna moč tista, ki je označena na napisni tablici male kurilne naprave pred dajanjem na trg in ki jo trajno označi proizvajalec male kurilne naprave. Pri obrtniško izdelanih napravah se upošteva izračun po standardu SIST EN 15544 – Lončene peči – Dimenzioniranje;
14. naravno prezračevanje je prezračevanje, ki poteka na podlagi naravnega obtoka zraka, to je razlik v gostoti zraka v prezračevalni napravi in okolici, ali pa je pretok zraka zagotovljen na podlagi naravnega vleka dimovodne naprave;
| 15. | neoporečno obratovanje naprav je stanje naprav, ko le-te izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve iz predpisov o strojih, osnovne zahteve iz predpisov o gradbenih proizvodih, zahteve iz predpisov o učinkoviti rabi energije, zahteve iz predpisa, ki ureja emisije snovi z dimnimi plini v zrak iz malih kurilnih naprav, ter so vgrajene v skladu z navodili proizvajalca in tehničnimi predpisi; |
16. normalna uporaba male kurilne ali dimovodne naprave je uporaba v skladu z navodili proizvajalca, njeno namembnostjo in v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpisanim režimom, če so na njej opravljene vse predpisane dimnikarske storitve in so vgrajene ali nameščene brez pomanjkljivosti ter ima mala kurilna naprava pozitiven zapisnik o prvem pregledu;
17. oprema dimovodne naprave so naprave, vgrajene v ali na dimovodno tuljavo in namenjene zagotavljanju obratovanja dimovodne naprave. To so na primer omejevalnik vleka, protieksplozijska loputa, lopute za sekundarni zrak, motorizirane lopute za dimne pline in zrak, čistilna in iztočna vratca dimnika, zaključni element dimovodne naprave, dimniška kapa, lovilnik isker, zaščita proti streli, ventilator za dimovodne naprave oziroma oprema kot samostojni proizvodi, ki spadajo v skupino standardov EN 16475 – Dimovodne naprave – Oprema;
18. plinske male kurilne naprave izvedbe »A«, »B«, in »C« so naprave, kot jih določajo harmonizirani standardi s področja plinskih naprav in splošne varnosti proizvodov ter nacionalni standardizacijski dokumenti, na primer SIST-TP CEN/TR 1749 – Evropska shema za razvrščanje plinskih aparatov glede na način odvajanja produktov zgorevanja (tipi), in so hkrati označene na napisni tablici male kurilne naprave;
19. pomanjkljivost na mali kurilni, dimovodni in prezračevalni napravi, povezovalnem dimovodu, v prostoru namestitve ali na opremi dimovodne naprave ali pomožni napravi je nepravilnost, ki pomeni neizpolnjevanje osnovnih zahtev oziroma nevarnost za zdravje, okolje, požar in učinkovito rabo energije. Je tudi neskladje med dejanskim stanjem naprav in tehničnimi predpisi, pravili stroke in navodili proizvajalcev. Skupine pomanjkljivosti so primeroma določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;
20. povezovalni dimovod je dimovod, ki povezuje malo kurilno napravo in priključek na dimovodno tuljavo dimovodne naprave oziroma navpični del dimovodne naprave ter obratuje v podtlaku ali nadtlaku. Osnovni izrazi s področja dimovodnih naprav so opredeljeni v standardu SIST EN 1443 – Dimovodne naprave – Splošne zahteve;
21. prisilno prezračevanje je prezračevanje, ki poteka na podlagi obtoka zraka, ustvarjenega z dodatnimi napravami, kot so na primer ventilatorji in ejektorji;
22. površine za čiščenje so površine v malih kurilnih in dimovodnih napravah, ki so v neposrednem stiku z gorivom in preostalimi produkti zgorevanja in jih je treba čistiti ter pregledovati. To so na primer kurišče, povezovalni dimovod, iztočni del dimovodne naprave, dimovodna tuljava in oprema dimovodne naprave. Med površine za čiščenje spadajo tudi površine prezračevalnih naprav, ki so v neposrednem stiku z zgorevalnim ali odpadnim zrakom;
23. rekonstrukcija male kurilne ali dimovodne naprave je poseg v celotno napravo ali del obstoječe naprave, prostor namestitve male kurilne naprave ali stavbo, s katerim se vpliva na tehnične lastnosti naprave, pogoje za obratovanje, opravljanje dimnikarskih storitev, skladnost s certifikatom ali na osnovne ali bistvene zahteve naprav;
24. rešetke so del prezračevalne naprave, namenjene zaščiti pred vstopom tujkov ali zaprtjem prezračevalne naprave. Nameščene so na odprtinah na zunanjih in notranjih stenah oziroma zunanjih in notranjih vratih ter jaških in kanalih, skozi katere se dovaja ali odvaja zrak, ali pa so prek njih urejene povezave prostorov za namen dovoda ali odvoda zraka.
(1) Dimnikar na napravah iz 2. člena te uredbe izvaja naslednje dimnikarske storitve:
1. prvi, redni in izredni pregled malih kurilnih naprav,
2. redno in izredno mehansko, generalno čiščenje naprav in čiščenje prezračevalnih naprav ter čiščenje ob izrednih dogodkih,
3. odstranjevanje katranskih in drugih oblog, ki se izvaja mehansko, kemično ali z izžiganjem, in protikorozijsko zaščito naprav,
4. prve, občasne in izredne meritve emisij snovi z dimnimi plini v zrak iz malih kurilnih naprav in
5. informiranje uporabnikov dimnikarskih storitev o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav ter svetovanje glede izbire, vzdrževanja in uporabe male kurilne naprave in z njo povezanih dimovodnih, prezračevalnih in pomožnih naprav.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek na napravah iz druge do četrte alineje četrtega odstavka 2. člena te uredbe dimnikarska družba opravlja samo storitve čiščenja in pregledovanja dimovodne naprave ter pregledovanja dovoda zgorevalnega zraka in prostora namestitve. Na napravi iz pete alineje četrtega odstavka 2. člena te uredbe dimnikarska družba v večstanovanjskih stavbah opravlja samo storitve pregledovanja in čiščenja dovoda zgorevalnega zraka.
(3) Izbrana dimnikarska družba uporabniku dimnikarskih storitev zagotavlja opravljanje vseh dimnikarskih storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena v obsegu, številu in rokih ter na način in pod pogoji, kot določa ta uredba in drugi predpisi, ki urejajo zahteve za dajanje proizvodov na trg, varstvo okolja, varstvo pred požarom, graditev in energetsko učinkovitost stavb ter izvajanje dimnikarskih storitev (v nadaljnjem besedilu: pravila stroke), dimnikar pa zagotavlja izvajanje vseh dimnikarskih storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s pravili stroke.
(4) Ob opravljanju storitev iz prvega odstavka tega člena dimnikarska družba zbira podatke o napravah, morebitnih pomanjkljivostih na njih in dimnikarskih storitvah ter jih na podlagi zapisnika vpiše v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(5) Uporabnik dimnikarskih storitev lahko dimnikarski družbi v roku 30 dni od prejema zapisnika poda pripombe na zapisnik, z dokazili, ki utemeljujejo stališča, drugačna od zapisanih v zapisniku. Če uporabnik dimnikarskih storitev kljub odgovoru na te pripombe meni, da so predlagani ukrepi neutemeljeni, se lahko pritoži pristojni inšpekciji v roku 15 dni od prejema odgovora na pripombe ali od preteklega roka za odgovor na pripombe.
(6) Vse dimnikarske storitve, ki jih je treba opraviti na napravah iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, nazivne toplotne moči do vključno 50 kW, se v primeru, da se storitve opravljajo enkrat letno, izvedejo na isti termin.
(7) Dimnikarska družba ne sme opravljati dejavnosti, povezanih s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih naprav.
(8) Opravljanje tistih dimnikarskih storitev, za katere je minister, pristojen za okolje, v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, določil časovne normative in vlada s sklepom najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih storitev, se ne zaračunava več, kot dovoljujejo sprejeti normativi in sklep.
(9) Dimnikarska družba mora zagotoviti ravnanje z nevarnimi odpadki, ki nastanejo pri izvajanju dimnikarskih storitev, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki.
(10) Uporabnik dimnikarskih storitev zagotovi ravnanje z odpadki razen nevarnih odpadkov, ki nastanejo pri izvajanju dimnikarskih storitev, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
III. PREGLEDOVANJE NAPRAV
(osnovne določbe pregledovanja naprav)
(1) Po vsakem opravljenem pregledu dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev izda ali pošlje podpisan zapisnik o pregledu. Če so naprave neoporečne za obratovanje, se izda pozitiven zapisnik, če so na napravah ugotovljene pomanjkljivosti, se izda negativen zapisnik.
(2) Roki za odpravo pomanjkljivosti, ki jih predlaga dimnikar, so:
– takoj, če gre za veliko nevarnost in nadaljnja uporaba naprav ni sprejemljiva,
– 7 dni, če gre za veliko nevarnost,
– 30 dni, če gre za manjšo nevarnost,
– 6 mesecev, če pomanjkljivosti ne pomenijo neposredne nevarnosti, ali
– eno leto oziroma do naslednjega pregleda, če gre za pomanjkljivosti, ki neposredno ne vplivajo na neoporečno vgradnjo in varno obratovanje naprav.
(3) Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev z zapisnikom predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka.
(4) Uporabnik dimnikarskih storitev v roku iz drugega odstavka tega člena odpravi pomanjkljivosti. Uporabnik dimnikarskih storitev takoj po odpravi pomanjkljivosti, ki so pomenile veliko nevarnost, oziroma v roku 10 dni po odpravi drugih pomanjkljivosti pozove dimnikarsko družbo k pregledu zaradi ugotavljanja odprave pomanjkljivosti (v nadaljnjem besedilu: kontrolni pregled) in ji omogoči, da ga opravi. Če se pri tem pregledu izkaže, da uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti ni odpravil, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo. Če uporabnik dimnikarskih storitev po preteku predlaganega roka ne pozove dimnikarske družbe k pregledu, ta pisno pozove uporabnika dimnikarskih storitev, da ji v roku sedmih dni sporoči, ali je odpravil predlagane pomanjkljivosti. Če uporabnik sporoči, da pomanjkljivosti ni odpravil, oziroma se na poziv ne odzove, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.
(5) Uporabnik dimnikarskih storitev omogoči, da pregled, ki se je začel oziroma se vodi na napravah, na katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, opravi in zaključi dimnikarska družba, ki je pregled začela, ne glede ne morebitno kasnejšo menjavo dimnikarske družbe.
(6) Dimnikarska družba pri pregledu iz prejšnjega odstavka vnese podatke o odpravljenih pomanjkljivostih v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(7) Dimnikar pri pregledih, glede na vrsto dimnikarske storitve, uporablja sodobne postopke, opremo, pripomočke in znanja, s katerimi lahko ugotovi stanje naprav oziroma morebitne pomanjkljivosti na napravah.
(8) Dimnikar ob pregledu naprav uporabnika dimnikarskih storitev opozori, naj za potrebe izvajanja dimnikarskih storitev zagotovi pogoje za trajno neoviran, prost in varen dostop do naprav iz 2. člena te uredbe.
(9) Dimnikarska družba, ki je izbrana za skupne dele in skupne naprave večstanovanjske stavbe, opravi prvi pregled novih ali rekonstruiranih ter izredni pregled vseh naprav v stavbi, tudi če ima uporabnik dimnikarskih storitev za malo kurilno napravo v stanovanju večstanovanjske stavbe izbrano drugo dimnikarsko družbo, kot je izbrana za dimnikarske storitve na skupnih delih in skupnih napravah večstanovanjske stavbe.
(vsebina prvega pregleda)
(1) Pri prvem pregledu dimnikar preveri, da:
– pri normalni uporabi naprav ni nevarnosti za požar,
– pri normalni uporabi naprav ni nevarnosti za zastrupitev z ogljikovim oksidom, nastalim pri zgorevanju goriv,
– pri normalni uporabi malih kurilnih naprav druge emisije snovi z dimnimi plini v zrak ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti in
– so z vidika izpolnjevanja osnovnih zahtev in neoporečnega obratovanja naprave pravilno vgrajene ter zagotavljajo neoporečno obratovanje.
(2) Dimnikar izvede prvi pregled naprav na novih ali rekonstruiranih napravah ne glede na to, ali je za stavbo potrebno uporabno dovoljenje.
(3) Pri prvem pregledu dimovodne naprave, na katero naprave niso priključene, se preverja in ugotavlja izpolnjevanje osnovnih zahtev na podlagi zakona, ki ureja dimnikarske storitve, glede na načrtovano uporabo ali namembnost dimovodne naprave, ki izhaja iz tehničnih lastnosti, in glede na izvedeno vgradnjo.
(4) Če na napravah niso ugotovljene pomanjkljivosti, uporabnik dimnikarskih storitev za novo ali rekonstruirano napravo pridobi pozitiven zapisnik o prvem pregledu, s katerim dokazuje, da naprave izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena. Pozitivni zapisnik je pogoj za obratovanje male kurilne naprave. Uporabnik dimnikarskih storitev mora do izvedbe prvega pregleda hraniti vso dokumentacijo, ki jo je prejel od prodajalca naprave oziroma osebe, ki je napravo vgradila.
(5) Dimnikarska družba ob izvedbi prvega pregleda zaradi ugotavljanja izpolnjevanja osnovnih zahtev v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, od uporabnika dimnikarskih storitev pridobi osnovne podatke o uporabniku dimnikarskih storitev in podatke o napravah, glede na vrsto naprave:
– izjave o lastnostih,
– izjave o skladnostih,
– certifikate,
– navodila proizvajalcev,
– napisne tablice za male kurilne in dimovodne naprave,
– račune o nabavi in o izvedbi vgradnje ali namestitve naprav, s katerimi se dokazuje datum nabave oziroma vgradnje ter naziv prodajalca ali izvajalca del,
– izjave o pravilni vgradnji ali namestitvi naprav, iz katerih tudi izhaja, da izvajalec del izpolnjuje zahteve glede ustrezne usposobljenosti iz predpisov o obrtnih dejavnostih, in
– druge podatke, potrebne za izvedbo prvega pregleda.
(6) Dimnikarska družba skupaj z zapisnikom o prvem pregledu hrani dvojnik dokumentacije s podatki iz prejšnjega odstavka.
(7) Prvi pregled naroči uporabnik dimnikarskih storitev, za skupne dele stavbe v večstanovanjski stavbi pa upravnik stavbe ali predstavnik etažnih lastnikov.
(obseg storitve prvega pregleda)
(1) Obseg prvega pregleda naprav je določen v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Dimnikar v okviru prvega pregleda preverja osnovne zahteve, ki jih morajo vgrajene dimovodne naprave izpolnjevati v povezavi s stavbo, v katero so vgrajene in skupaj z malimi kurilnimi, prezračevalnimi in pomožnimi napravami tvorijo sklop oziroma neločljivo celoto ter so opredeljene v izjavi o lastnostih posamezne dimovodne naprave, v pravilih stroke ter v standardih SIST EN 13384 – Dimniki – računske metode termodinamike in SIST EN 15287 – Dimniki – Projektiranje, vgradnja in pregled dimnikov, opisane pa so v standardu SIST EN 1443 – Dimovodne naprave – Splošne zahteve.
(zapisnik o prvem pregledu)
(1) Zapisnik iz prvega odstavka 5. člena te uredbe dimnikar izda ali pošlje v roku 10 delovnih dni od izvedbe prvega pregleda.
(2) Dimnikar v zapisniku o prvem pregledu navede morebitne pomanjkljivosti in uporabniku dimnikarskih storitev predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe.
(3) Če uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti, ugotovljenih pri prvem pregledu, ni odpravil, dimnikar po opravljenem kontrolnem pregledu izda negativen zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.
(4) Dimnikar v zapisniku o prvem pregledu v skladu s pravili stroke natančno navede, v katerem delu je kršena projektna ali tehnična dokumentacija in niso upoštevana navodila proizvajalca oziroma v katerem delu niso izpolnjene osnovne zahteve ali pogoji za neoporečno obratovanje.
(5) Če je bila vgradnja ali rekonstrukcija naprav izvedena kot samogradnja uporabnika dimnikarskih storitev, dimnikar navedeno okoliščino zapiše v zapisnik o prvem pregledu.
(6) Vsebina zapisnika o prvem pregledu male kurilne naprave je določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. Obrazec zapisnika o prvem pregledu male kurilne naprave je določen v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(vsebina rednega pregleda)
Redni pregled naprav je pregled, s katerim dimnikar ugotovi stanje in primernost obstoječih naprav za nadaljnjo neoporečno in varno obratovanje in s katerim ugotovi morebitne spremembe in pomanjkljivosti v pogojih obratovanja naprav iz 2. člena te uredbe.
(obseg storitve rednega pregleda)
(1) Obseg rednega pregleda naprav je določen v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Redni pregled se na napravah izvaja v rokih, določenih v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pristojna inšpekcija iz razlogov iz tretjega odstavka 20. člena te uredbe zahteva pogostejše izvajanje rednega pregleda.
(4) Če dimnikar pri izvajanju rednega pregleda ugotovi, da obstoječe naprave po pravilih stroke niso neoporečne za obratovanje in da je za določitev vseh morebitnih pomanjkljivosti potreben obsežnejši pregled, kot ga obsega redni pregled, dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev predlaga izvedbo dodatnih postopkov in vsebin izrednega pregleda iz prve alineje prvega odstavka 13. člena te uredbe. Če uporabnik dimnikarskih storitev zavrne izvedbo izrednega pregleda iz prejšnjega stavka, dimnikar na podlagi zapisnika o rednem pregledu o ugotovitvah takoj seznani pristojno inšpekcijo.
(5) Dimnikarska družba pri rednem pregledu preveri podatke iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev in njihovo skladnost z dejanskim stanjem ter v primeru neskladnosti vnese spremembe podatkov v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(zapisnik o rednem pregledu)
(1) Dimnikar takoj ob pregledu izda zapisnik o rednem pregledu iz prvega odstavka 5. člena te uredbe.
(2) Dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti na napravah negativen zapisnik in mu predlaga odpravo pomanjkljivosti v roku iz drugega odstavka 5. člena te uredbe.
(3) Če dimnikar pri kontrolnem pregledu ugotovi, da pomanjkljivosti niso odpravljene, izda zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.
(4) Vsebina zapisnika o rednem pregledu male kurilne naprave je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o rednem pregledu male kurilne naprave je določen v prilogi 4 te uredbe.
(vsebina izrednega pregleda)
(1) Izredni pregled naprav je pregled obstoječih naprav po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.
(2) Če pristojni inšpektor ugotovi, da je treba izvesti izredni pregled, njegovo izvedbo odredi z odločbo uporabniku dimnikarskih storitev.
(3) Izredni pregled se opravlja zaradi ugotavljanja odprave ugotovljenih pomanjkljivosti, po izrednih dogodkih ali po ponovni aktivaciji neaktivnih naprav in zaradi ugotavljanja uporabe nedovoljenega goriva.
(4) Izredni pregled naprav zaradi ugotavljanja pomanjkljivosti, ki vplivajo na varstvo pred požarom, se izvede na podlagi zahteve inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Izredni pregled zaradi ugotavljanja pomanjkljivosti, ki vplivajo na emisije snovi v zrak z dimnimi plini ali na tveganje za okolje zaradi onesnaženja z gorivi ali ostanki zgorevanja ali na tveganje za zdravje in življenje ljudi, ali če obstaja sum, da gre za uporabo nedovoljenih energentov v mali kurilni napravi, se izvede na podlagi zahteve inšpekcije, pristojne za okolje.
(5) Stroške izrednega pregleda zaradi ugotavljanja izvedbe z odločbo odrejenih ukrepov s strani inšpektorja plača uporabnik dimnikarskih storitev.
(6) Če ne gre za primer iz prejšnjega odstavka, plača stroške izrednega pregleda, opravljenega na podlagi inšpekcijske odločbe, uporabnik, če so ugotovljene pomanjkljivosti. V primeru, ko ugotovljenih pomanjkljivosti ni in je bil izredni pregled odrejen na zahtevo inšpektorja, plača stroške izrednega pregleda, opravljenega na podlagi inšpekcijske odločbe, pristojna inšpekcija. V primeru, ko ugotovljenih nepravilnosti ni in je bil izredni pregled opravljen na osnovi odločbe inšpektorja, izdane na predlog dimnikarja, stroške izrednega pregleda nosi dimnikarska družba.
(obseg storitve izrednega pregleda)
Izredni pregled male kurilne naprave in z njo povezanih dimovodnih naprav, prezračevalnih naprav in pomožnih naprav je:
– pregled, ki je po postopku in vsebini enak prvemu pregledu, ob tem da se opravi na obstoječih napravah,
– pregled, ki obsega zgolj del postopkov in vsebin prvega pregleda,
– pregled, ki obsega odvzem vzorca za presojo uporabe nedovoljenega goriva v kurilni napravi, ali
– kontrolni pregled.
(zapisnik o izrednem pregledu)
(1) Dimnikar izda ali pošlje zapisnik o izrednem pregledu iz prvega odstavka 5. člena te uredbe v roku 10 delovnih dni od izvedbe izrednega pregleda. Če je dimnikar izvedel izredni pregled na zahtevo pristojne inšpekcije, z zapisnikom seznani tudi njo.
(2) Za zapisnik o izrednem pregledu se smiselno uporabljajo določbe 8. člena te uredbe.
(3) Dimnikar navede morebitne pomanjkljivosti v zapisniku o izrednem pregledu in uporabniku dimnikarskih storitev predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe.
(4) Če uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti, ugotovljenih pri izrednem pregledu ni odpravil, dimnikar po opravljenem kontrolnem pregledu, izda negativen zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.
(5) Dimnikar v zapisniku o izrednem pregledu skladno s pravili stroke natančno navede, v katerem delu je kršena projektna ali tehnična dokumentacija in niso upoštevana navodila proizvajalca oziroma v katerem delu niso izpolnjene osnovne zahteve ali pogoji za neoporečno obratovanje.
(6) Vsebina zapisnika o izrednem pregledu male kurilne naprave je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o izrednem pregledu male kurilne naprave je določen v prilogi 4 te uredbe.
(pregled v primeru izrednega dogodka)
(1) Uporabnik dimnikarskih storitev pred uporabo naprav po izrednem dogodku, ki ga predstavljata dimniški požar in vklop javljalnika prisotnosti ogljikovega oksida, obvesti izbrano dimnikarsko družbo in ji omogoči, da pred ponovno uporabo naprav opravi izredni pregled.
(2) Če izbrana dimnikarska družba izjemoma ne more zagotoviti pregleda iz prejšnjega odstavka, opravi pregled druga dimnikarska družba, s katero izbrana dimnikarska družba sodeluje na podlagi pogodbe.
(3) Dimnikar v okviru pregleda iz prvega odstavka tega člena izvede storitev izrednega pregleda in v primeru dimniškega požara tudi čiščenje naprav. Dimnikar uporabi vso razpoložljivo opremo, da ugotovi, ali so naprave še primerne za nadaljnje neoporečno obratovanje.
(4) Dimnikar po izvedbi pregleda v primeru izrednega dogodka izda zapisnik iz prvega odstavka 5. člena te uredbe z ugotovitvami o pomanjkljivostih in vzrokih izrednega dogodka. S podpisom dimnikar jamči, da mala kurilna naprava izpolnjuje zahtevane pogoje obratovanja in je varna za normalno uporabo, kot določa 16. točka 3. člena te uredbe.
(odvzem vzorca za presojo uporabe nedovoljenega goriva v mali kurilni napravi)
(1) Če dimnikar pri izvajanju storitev oceni, da uporabnik dimnikarskih storitev v mali kurilni napravi uporablja nedovoljeno gorivo, o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.
(2) Izredni pregled nedovoljene uporabe male kurilne naprave iz tretje alineje 13. člena te uredbe vključuje kontrolno kemično analizo pepela in oblog iz male kurilne naprave ter iz pripadajočih dimovodnih naprav, s čimer se določi skladnost uporabljenega trdnega goriva s trdnim gorivom, ki se lahko uporablja v mali kurilni napravi v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak z dimnimi plini iz malih kurilnih naprav.
(3) Kontrolna kemična analiza vzorca iz prejšnjega odstavka mora obsegati analizo onesnaženosti pepela in oblog z arzenom, bakrom, kadmijem, kromom in svincem. Za analizirani vzorec se določi tudi faktor toksične ekvivalentnosti.
(4) Kontrolno kemično analizo izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa, ki je pristojen za izdelavo ocene odpadka v skladu s predpisom o izdelavi ocene odpadka pred odlaganjem, izdelavo ocene nevarnega odpadka pred sežiganjem ter izvedbo kontrolne kemične analize odpadkov. Za določitev faktorja toksične ekvivalentnosti se smiselno uporablja Uredba Komisije (EU) 2017/644 z dne 5. aprila 2017 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za nadzor vsebnosti dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v nekaterih živilih ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 589/2014 (UL L št. 92 z dne 6. 4. 2017, str. 9).
(5) Za namen iz prvega odstavka tega člena pooblaščeni izvajalec iz prejšnjega odstavka ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima akreditacijsko listino za vzorčenje po standardu SIST EN 14899 – Karakterizacija odpadkov – Vzorčenje odpadkov – Okvirno navodilo za pripravo in uporabo načrta vzorčenja, v prisotnosti dimnikarja odvzame vzorec pepela in oblog. Če vzorec odvzame pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ima akreditacijsko listino, se vzorec pepela in oblog preda pooblaščenemu izvajalcu iz prejšnjega odstavka.
(6) S kontrolno kemično analizo pepela iz male kurilne naprave se dokaže uporaba neprimernega goriva v mali kurilni napravi, če vsaj ena od izmerjenih vrednosti težkih kovin ali faktor toksične ekvivalentnosti preseže mejno vrednost na količino pepela, ki je za:
– arzen 25 mg/kg;
– baker 250 mg/kg;
– kadmij 25 mg/kg;
– krom 375 mg/kg;
– svinec 375 mg/kg;
– faktor toksične ekvivalentnosti 500 ng/kg.
(7) S kontrolno kemično analizo oblog iz male kurilne naprave ter iz pripadajočih dimovodnih naprav se dokaže uporaba neprimernega goriva v mali kurilni napravi, če vsaj ena od izmerjenih vrednosti težkih kovin ali faktor toksične ekvivalentnosti preseže mejno vrednost na količino oblog, ki je za:
– arzen 250 mg/kg;
– baker 750 mg/kg;
– kadmij 250 mg/kg;
– krom 375 mg/kg;
– svinec 750 mg/kg;
– faktor toksične ekvivalentnosti 750 ng/kg.
(8) Pooblaščeni izvajalec po opravljeni analizi preda rezultate analize inšpekciji, pristojni za okolje, in z njimi pisno seznani uporabnika dimnikarskih storitev.
(mala kurilna naprava, ki se ne uporablja, in mala kurilna naprava, ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev)
(1) Mala kurilna naprava, ki se ne uporablja, je naprava, za katero je uporabnik dimnikarskih storitev dimnikarski družbi v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, posredoval pisno izjavo, da je ne uporablja, tehnično pa je v takšnem stanju, da jo je mogoče uporabiti.
(2) Dimnikarska družba po prejetju pisne izjave iz prejšnjega odstavka opravi pregled, s katerim preveri dejansko neuporabo male kurilne naprave. Dimnikarska družba pri tem pregledu v zapisnik zapiše tehnične podatke naprav ter način ogrevanja in priprave tople sanitarne vode v stavbi oziroma stanovanjski enoti, iz česar mora izhajati, da predmetna mala kurilna naprava ni nujno potrebni vir toplotne energije.
(3) Dimnikar ob pregledu male kurilne naprave, ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, ugotovi in v zapisnik zapiše:
– ali ima mala kurilna naprava na trdno gorivo odstranjen povezovalni dimovod in ali je priključek na dimovodno tuljavo dimovodne naprave plinotesno zaprt,
– ali je pri mali kurilni napravi na tekoče gorivo odstranjen vsaj dovod goriva, v posameznih primerih pa iz varnostnih razlogov tudi povezovalni dimovod, priključek na dimovodno tuljavo dimovodne naprave pa je plinotesno zaprt, kar omogoča na primer priključitev druge male kurilne naprave na isto dimovodno tuljavo, in
– ali je pri mali kurilni napravi na plinasto gorivo zapečaten vsaj dovod goriva, in sicer s strani pooblaščene osebe, v posameznih primerih pa iz varnostnih razlogov odstranjen tudi povezovalni dimovod, kar omogoča na primer priključitev druge male kurilne naprave na isto dimovodno tuljavo.
(4) Pred ponovno uporabo male kurilne naprave, ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, uporabnik dimnikarskih storitev v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, omogoči prvi pregled.
(5) Naprave, ki se ne uporabljajo in za katere uporabnik dimnikarskih storitev o njihovem nedelovanju ni obvestil dimnikarske družbe v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, se redno pregledajo v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe.
(6) Mala kurilna naprava, ki je v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpisana kot naprava, ki se ne uporablja ali ki se izbriše iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, ne sme obratovati.
(1) Čiščenje se izvaja kot redno in izredno mehansko, generalno čiščenje naprav in čiščenje prezračevalnih naprav ter čiščenje ob izrednih dogodkih.
(2) Dimnikarska družba lahko s predhodnim obvestilom predlaga uporabniku dimnikarskih storitev termin izvajanja čiščenja. Čiščenje se lahko opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev, lahko pa njegovo izvedbo na predlog dimnikarja zahteva pristojni inšpektor.
(3) Dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev po vsakem opravljenem čiščenju podpisan zapisnik o čiščenju. Vsebina zapisnikov o čiščenju je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o čiščenju naprave je določen v prilogi 4 te uredbe.
(redno mehansko čiščenje naprav)
(1) Redno mehansko čiščenje se na napravah iz 2. člena te uredbe izvaja v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe.
(2) Obseg rednega mehanskega čiščenja naprav je določen v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Redno mehansko čiščenje se v okviru dimnikarskih storitev ne opravlja na malih kurilnih napravah izvedbe »A«.
(4) Redno mehansko čiščenje se v okviru dimnikarskih storitev ne opravlja na plinskih malih kurilnih napravah izvedb »B« in »C« z atmosferskim gorilnikom z ali brez ventilatorja, če bi s poseganjem v naprave zaradi izvedbe mehanskega čiščenja spremenili na primer pogoje obratovanja in nastavitev procesa zgorevanja.
(5) Upravnik ali predstavnik etažnih lastnikov pri rednem čiščenju v večstanovanjskih stavbah omogoči redno čiščenje na skupnih delih stavbe.
(pogostejše čiščenje naprav)
(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena se pogostejše čiščenje opravlja v primerih, ko so presežene mejne vrednosti emisij snovi z dimnimi plini, ali iz drugih razlogov, zaradi katerih so obloge na površinah za čiščenje povečane.
(2) Pogostejše čiščenje se opravlja v enkrat krajših časovnih presledkih, kot jih določa ta uredba za redno mehansko čiščenje, in sicer za obdobje do odprave pomanjkljivosti, zaradi katerih nastajajo povečane obloge.
(3) Pomanjkljivosti, zaradi katerih dimnikar pogosteje izvaja čiščenje, so:
a) pri mali kurilni napravi na trdna goriva:
– preseganje mejnih vrednosti za črnino dimnih plinov,
– povečana prisotnost saj in katranskih oblog,
– prisotnost žlindre,
– staljeni pepel,
– prisotnost drugih oblog, ki zmanjšujejo intenziteto prenosa toplotne energije na malo kurilno napravo;
b) pri mali kurilni napravi na tekoča goriva:
– preseganje mejnih vrednosti za dimno število,
– povečana prisotnost saj,
– prisotnost oljnih derivatov, nezgorelega olja, v dimnih plinih,
– prisotnost drugih oblog, ki zmanjšujejo intenziteto prenosa toplotne energije na malo kurilno napravo;
c) pri mali kurilni napravi na plinasta goriva:
– preseganje mejnih vrednosti za dimno število,
– prisotnost drugih oblog, ki zmanjšujejo intenziteto prenosa toplotne energije na malo kurilno napravo.
(4) Pogostejše čiščenje iz razlogov iz prejšnjega odstavka predlaga dimnikar ali zahteva pristojni inšpektor, dimnikar pa ga lahko opravi tudi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.
(čiščenje naprav v občasnem obratovanju)
(1) Na malih kurilnih napravah v občasnem obratovanju se v času obratovanja čiščenje izvaja v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe.
(2) Če se režim uporabe naprave iz občasne uporabe spremeni v redno uporabo, za katero je določeno pogostejše čiščenje naprave, uporabnik dimnikarskih storitev to takoj sporoči dimnikarski družbi.
(odstranjevanje katranskih oblog)
(1) Dimnikar izvede odstranjevanje katranskih oblog po naročilu ali s privoljenjem uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja. Odstranjevanje katranskih oblog je lahko mehansko, kemično ali z izžiganjem ter drugimi postopki oziroma s kombinacijo navedenih postopkov. Če je bilo odstranjevanje katranskih oblog opravljeno v rokih, ki veljajo za redno čiščenje, se šteje, da je bilo opravljeno tudi redno čiščenje.
(2) Odstranjevanje katranskih oblog s površin za čiščenje s kemičnimi postopki ali z izžiganjem se opravi, če katranskih oblog ni mogoče odstraniti z orodjem za mehansko čiščenje oziroma če je za odstranjevanje oblog s kemičnimi postopki ali z izžiganjem potreben bistveno krajši čas kot za mehansko čiščenje.
(3) Uporabnik dimnikarskih storitev na podlagi rednega ali izrednega pregleda dimnikarja ali odločbe pristojnega inšpektorja odpravi vzroke za nastajanje katranskih oblog.
(4) Izžiganje izvaja dimnikar po področjih, praviloma od ustja dimovodne naprave proti iztočnim vratcem dimovodne naprave.
(5) Če se katranske obloge odstranjujejo z izžiganjem, je treba zagotoviti, da:
– dimnikar pred izžiganjem katranskih oblog v dimovodni tuljavi o času in kraju izvajanja te storitve obvesti regijski center za obveščanje na številko 112,
– se obloge ne izžigajo v mraku, ponoči, ob močnem vetru, izredno suhem vremenu ali izredno mrzlem vremenu oziroma v primerih, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost na tem območju,
– ima dimnikar v neposredni bližini izvajanja izžiganja vsaj dva gasilnika na prah (6 EG) ali dva gasilnika na CO2 (5 EG), ki sta potrebna za gašenje v primeru čezmerne intenzivnosti gorenja oblog v dimovodni napravi ali druge požarne nevarnosti,
– uporabnik dimnikarskih storitev in upravnik v primeru izžiganja dimnika ali tuljave v večstanovanjskem objektu zagotovita dostop v vsa stanovanja in prostore na vertikali, skozi katere poteka dimovodna naprava, z namenom preverjanja morebitnih poškodb na stenah dimovodne naprave in preverjanja požarne varnosti,
– dimnikar pred izžiganjem katranskih oblog preveri stanje naprav in stavbe glede požarne varnosti in se na tej podlagi odloči za izžiganje,
– dimnikar izžiganja ne opravi oziroma da preneha z izžiganjem oblog, če ugotovi, da bi lahko prišlo do prevelikih poškodb naprav, ki jih izžiga, ali prevelike požarne nevarnosti,
– po končanem izžiganju dimnikar preveri, ali obstaja morebitna požarna nevarnost in o končanem izžiganju obvesti regijski center za obveščanje na številko 112.
(6) Po končanem izžiganju dimnikar s kamero pregleda notranje stene dimovodne tuljave, da ugotovi morebitne poškodbe in uporabnost dimovodne naprave po izžiganju.
(generalno čiščenje malih kurilnih naprav)
(1) Generalno čiščenje malih kurilnih naprav je čiščenje malih kurilnih naprav nazivne toplotne moči nad 50 kW, ki ga dimnikar izvede v rokih, določenih v prilogi 6 te uredbe.
(2) Če se mala kurilna naprava redno čisti samo enkrat na leto, se takrat opravi tudi generalno čiščenje.
(3) Generalno čiščenje se lahko opravi tudi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo:
– inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če je generalno čiščenje potrebno zaradi pomanjkljivosti, ki vplivajo na varstvo pred požarom, ali
– inšpekcije, pristojne za okolje, če je generalno čiščenje potrebno zaradi pomanjkljivosti, ki vplivajo na emisije snovi v zrak z dimnimi plini ali na tveganje za okolje zaradi onesnaženja z gorivi ali ostanki zgorevanja.
(4) Inšpektor zahteva generalno čiščenje, če sam ugotovi pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka ali če tako odloči na predlog dimnikarja.
(5) Generalno čiščenje se ne izvaja v času kurilne sezone, če se naprava uporablja redno, razen če generalno čiščenje zahteva uporabnik dimnikarskih storitev ali pristojni inšpektor.
(6) Na zahtevo uporabnika dimnikarskih storitev se po generalnem čiščenju opravi tudi protikorozijska zaščita male kurilne naprave.
(kemično čiščenje naprav)
(1) Namesto mehanskega čiščenja se lahko po presoji dimnikarja opravi tudi kemično čiščenje, če uporabnik dimnikarskih storitev s tem soglaša.
(2) Obseg kemičnega čiščenja naprav je določen v prilogi 7 te uredbe.
(3) Kemično čiščenje naprav se opravi v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Če pri kemičnem čiščenju naprav nastanejo nevarni odpadki, dimnikarska družba kot imetnik teh odpadkov ravna z njimi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(redno mehansko čiščenje malih kurilnih in dimovodnih naprav na plinasto gorivo)
Redno mehansko čiščenje malih kurilnih in dimovodnih naprav na plinasto gorivo z medijem za prenos toplote na primer kotlov in grelnikov zraka ter ventilatorskih gorilnikov se opravi enkrat na leto, če se ob rednem pregledu ugotovi, da je čiščenje potrebno.
(redno mehansko čiščenje malih kurilnih in dimovodnih naprav s kombinirano uporabo goriv)
Če mala kurilna naprava obratuje s kombinirano uporabo goriv, se redno mehansko čiščenje opravlja v rokih, ki veljajo za gorivo s pogostejšim čiščenjem, če se to gorivo uporablja več kot tri mesece v kurilni sezoni.
(mehansko čiščenje prezračevalnih naprav)
(1) Mehansko čiščenje prezračevalnih naprav, ki so namenjene dovodu zgorevalnega zraka, se opravi, če dimnikar ob rednem pregledu naprav iz 2. člena ugotovi, da je čiščenje potrebno.
(2) Na prezračevalnih napravah s prisilnim prezračevanjem se, kakor na prezračevalnih napravah z naravnim prezračevanjem, mehansko čiščenje opravlja samo na prezračevalnih tuljavah in kanalih.
(3) Če dimnikar oceni, da je postopek ugotavljanja potrebnosti mehanskega čiščenja v okviru rednega pregleda časovno daljši kot izvedba mehanskega čiščenja, se opravi mehansko čiščenje. To zlasti velja za prezračevalne naprave, če niso vertikalne, če dimenzijsko odstopajo od standardnih izvedb, če imajo majhen svetli presek, če so težje dostopne za izvajanje rednega pregleda in podobno oziroma pri katerih ni mogoče na enostaven način brez dodatne posebne opreme ali večje porabe časa preveriti potrebe po čiščenju.
(4) Namen izvedbe mehanskega čiščenja prezračevalnih naprav je zagotoviti neoviran dovod zgorevalnega zraka in zraka za prezračevanje prostora z malo kurilno napravo ali za prezračevanje sosednjih povezanih prostorov.
(5) Čiščenje prezračevalnih naprav za prezračevanje bivalnih, poslovnih in drugih prostorov brez malih kurilnih naprav se opravi le po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.
(splošne določbe meritev emisij snovi in toplotnih izgub z dimnimi plini)
(1) Meritev emisij snovi z dimnimi plini v zrak na malih kurilnih napravah obsega ugotavljanje rokov merjenja, metodologijo vzorčenja in merjenja emisije snovi z dimnimi plini v zrak, vrednotenje izmerjenih vrednosti, izdajo zapisnikov o izvedenih meritvah in vrste podatkov o malih kurilnih napravah ter opravljenih meritvah emisije snovi z dimnimi plini v zrak, ki jih dimnikarska družba vpiše v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(2) Dimnikar izvede meritev emisij snovi z dimnimi plini v zrak z namenom preprečevanja obratovanja novih ali rekonstruiranih malih kurilnih naprav in obratovanja obstoječih, ki bi presegale mejne vrednosti emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini, ter z namenom preprečevanja neustreznih nastavitev parametrov zgorevanja, slabega vzdrževanja ali delovanja poškodovanih naprav.
(3) Rezultati meritev so osnova za določitev morebitnega pogostejšega izvajanja posameznih dimnikarskih storitev iz razlogov iz tretjega odstavka 20. člena te uredbe.
(4) Z rezultati meritev dimnikar seznani uporabnika dimnikarskih storitev, dimnikarska družba pa jih vpiše v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(5) Meritve emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini se opravijo v času uporabe, kar pomeni v času kurilne sezone, zunaj kurilne sezone pa le, če se mala kurilna naprava uporablja vse leto.
(izvedba meritev emisij snovi)
(1) Izvedba meritev emisij snovi z dimnimi plini obsega:
1. merjenje in vrednotenje emisijskih parametrov, vključno z merjenjem parametrov stanja dimnih plinov in ugotavljanjem obratovalnega stanja naprav,
2. merjenje toplotne izgube z dimnimi plini,
3. izdelavo zapisnika o opravljenem merjenju emisije snovi v zrak iz male kurilne naprave.
(2) Emisijski parametri so vsebnost in količina snovi v dimnih plinih, parametri stanja dimnih plinov in obratovalni parametri male kurilne naprave, ki so predmet meritev.
(3) Parametri iz prejšnjega odstavka so:
1. na malih kurilnih napravah na tekoča in plinasta goriva:
− dimno število,
− vsebnost ogljikovega oksida,
− vsebnost kisika,
− vsebnost dušikovih oksidov,
– oljni derivati za tekoča goriva,
– toplotne izgube z dimnimi plini,
– podtlak, tlačna razlika,
– temperatura zgorevalnega zraka,
– temperatura dimnih plinov;
2. na malih kurilnih napravah na trdna goriva:
– črnina dimnih plinov,
– vsebnost ogljikovega oksida,
– toplotne izgube z dimnimi plini,
– vsebnost kisika,
– podtlak, tlačna razlika,
– temperatura zgorevalnega zraka,
– temperatura dimnih plinov,
– vsebnost vode v gorivu.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pri izvedbi prvih meritev emisij snovi z dimnimi plini iz 32. člena te uredbe ne izvajajo meritve:
– vsebnosti dušikovih oksidov na novih malih kurilnih napravah na tekoča in plinasta goriva ter
– črnine dimnih plinov na novih malih kurilnih napravah na trdna goriva.
V okviru rednih meritev v rokih, ki so določeni v prilogi 6 te uredbe, se meritve v tem odstavku navedenih parametrov na teh napravah pričnejo izvajati po petih letih od vgradnje male kurilne naprave.
(5) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se meritve emisij snovi v zrak z dimnimi plini ne izvajajo na enosobnih malih kurilnih napravah na trdno gorivo:
– ki so navedene v točkah 3.1 do 3.6 tabele meritev v prilogi 6 te uredbe ter
– ki so bile izdelane ali vgrajene pred 1. januarjem 1960.
(6) Meritve se izvedejo na način in v obsegu iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe. Meritve se izvajajo v skladu s standardizacijskima dokumentoma, ki urejata merjenje emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah.
(7) Dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev na podlagi opravljenih meritev podpisan zapisnik o meritvah. V zapisniku se opredeli, ali je naprava neoporečna za obratovanje. Če so naprave neoporečne za obratovanje, se izda pozitiven zapisnik. Zapisniku se priloži kopija izpisa izmerjenih veličin iz merilne naprave.
(8) Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev z zapisnikom predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti.
(9) Uporabnik dimnikarskih storitev v roku iz prejšnjega odstavka odpravi pomanjkljivosti. Uporabnik dimnikarskih storitev takoj po odpravi pomanjkljivosti, ki so pomenile veliko nevarnost, in najkasneje v roku 10 dni po odpravi pomanjkljivosti pozove dimnikarsko družbo h kontrolnemu pregledu in ji omogoči, da ga opravi. Če se pri tem pregledu z meritvijo izkaže, da uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti ni odpravil v roku iz prejšnjega odstavka, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo. Če uporabnik dimnikarskih storitev po preteku predlaganega roka ne pozove dimnikarske družbe k pregledu, ta pisno pozove uporabnika dimnikarskih storitev, da ji v roku sedmih dni sporoči, ali je odpravil predlagane pomanjkljivosti. Če uporabnik sporoči, da pomanjkljivosti ni odpravil, oziroma se na poziv ne odzove, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.
(10) Uporabnik dimnikarskih storitev zagotovi, da meritev, ki se je začela oziroma se vodi na napravah, na katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, opravi in zaključi dimnikarska družba, ki je pregled začela, ne glede ne morebitno kasnejšo menjavo dimnikarske družbe.
(11) Dimnikarska družba pri meritvi iz prejšnjega odstavka vnese podatke o odpravljenih pomanjkljivostih v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev.
(12) Če odprava pomanjkljivosti ni mogoča na noben drug način, uporabnik dimnikarskih storitev, pri katerem so bile pri izvedbi meritve ugotovljene pomanjkljivosti, zagotovi odpravo pomanjkljivosti z ukrepi zamenjave ali vgradnje dodatnih pomožnih naprav male kurilne naprave brez spremembe osnovnega proizvoda ali z vgradnjo naprave za čiščenje dimnih plinov.
(13) Meritve toplotnih izgub z dimnimi plini se izvedejo pri nazivni moči.
(14) Izmerjena vrednost emisijskega parametra je vrednost, ki se prebere iz merilne naprave in običajno vključuje kalibracijo merilne naprave ter pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca dimnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca dimnih plinov.
(1) Merilno mesto je določeno v prilogi 8 te uredbe.
(2) Če mala kurilna naprava nima merilnega mesta, ga lahko za potrebe izvedbe meritev izvede dimnikar ali uporabnik dimnikarskih storitev na pobudo dimnikarja.
(1) Meritve emisijskih parametrov se v skladu s stanjem tehnike izvajajo s standardiziranimi merilnimi metodami z merilno opremo, izdelano po standardu SIST EN 50379 – Specifikacija za prenosne električne naprave za merjenje parametrov vnetljivosti izpušnega plina grelnih naprav.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek merilna oprema za merjenje naslednjih emisijskih parametrov ni izdelana po standardu SIST EN 50379:
– dimno število,
– oljni derivati za tekoča goriva,
– črnina dimnih plinov,
– vsebnost vode v gorivu.
(3) Za merilno opremo iz prvega odstavka tega člena je treba enkrat letno izvesti kalibracijo po navodilih proizvajalca te opreme.
(4) Dimnikarska družba pridobi poročilo o rezultatih letnega preizkušanja merilne opreme in o rezultatih kalibracije merilne opreme.
(prve meritve emisij snovi z dimnimi plini)
(1) Prve meritve po vgradnji naprav naroči uporabnik dimnikarskih storitev, lahko pa njihovo izvedbo na predlog dimnikarja zahteva pristojni inšpektor.
(2) Prve meritve emisij snovi z dimnimi plini so dimnikarska storitev, ki se opravi najkasneje v roku treh mesecev od začetka obratovanja:
– ob prvi uporabi nove male kurilne naprave,
– po zagonu male kurilne naprave po vgradnji,
– po rekonstrukciji ali
– po prvem zagonu naprave za čiščenje dimnih plinov iz male kurilne naprave na trdna goriva.
(3) Dimnikarska družba s prvimi meritvami preveri, ali na novo vgrajene ali rekonstruirane male kurilne naprave presegajo mejne vrednosti emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini glede na mejne vrednosti, določene v predpisu o emisijah snovi z dimnimi plini v zrak iz malih kurilnih naprav.
(občasne meritve emisij snovi z dimnimi plini)
(1) Dimnikar z občasno meritvijo emisij snovi z dimnimi plini preveri, ali obstoječe male kurilne naprave presegajo mejne vrednosti emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini, določene v predpisu, ki ureja emisije snovi v zrak z dimnimi plini iz malih kurilnih naprav.
(2) Občasne meritve emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini se opravijo v rokih iz priloge 6 te uredbe po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev, lahko pa njihovo izvedbo na predlog dimnikarja zahteva pristojni inšpektor.
(izredne meritve emisij snovi z dimnimi plini)
(1) Izvedba izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini je enaka kot pri prvih meritvah, le da gre v tem primeru za obstoječe naprave.
(2) Izvedbo izrednih meritev naroči uporabnik dimnikarskih storitev.
(3) Če pristojni inšpektor na predlog dimnikarja ugotovi potrebo po izrednih meritvah emisij snovi z dimnimi plini, njihovo izvedbo odredi z odločbo uporabniku dimnikarskih storitev.
(4) Stroške izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini, opravljenih na podlagi inšpekcijske odločbe, plača uporabnik dimnikarskih storitev, če so ugotovljene pomanjkljivosti. Če ugotovljenih pomanjkljivosti ni in so bile izredne meritve emisij snovi z dimnimi plini odrejene na zahtevo inšpektorja samega, plača stroške izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini, opravljenih na podlagi inšpekcijske odločbe, pristojna inšpekcija. Če ugotovljenih nepravilnosti ni in so bile izredne meritve opravljene na osnovi odločbe inšpektorja, izdane na predlog dimnikarja, stroške izredne meritve nosi dimnikarska družba.
(1) Če so pri meritvi emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini ugotovljene pomanjkljivosti, dimnikar izda negativen zapisnik z navedbo roka odprave preseganja vrednosti v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe.
(2) Če pomanjkljivosti ob kontrolnem pregledu niso odpravljene, dimnikar izda negativen zapisnik, v katerem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji.
(3) Vsebina zapisnika o meritvah na mali kurilni napravi je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika o meritvah na mali kurilni napravi je določen v prilogi 4 te uredbe.
(kvaliteta goriva na malih kurilnih napravah na trdna goriva)
(1) V okviru meritev emisij snovi z dimnimi plini v zrak se izvaja tudi kontrola vlažnosti drv in preverja primernost velikosti polen za enostavna kurišča oziroma granulacija goriva glede na zahteve proizvajalca male kurilne naprave.
(2) Granulacija trdnega goriva, ki se uporablja za kurjenje v posamezni mali kurilni napravi, mora biti take velikosti, kot jo določa proizvajalec male kurilne naprave.
(občasne meritve emisij snovi v zrak in toplotnih izgub z dimnimi plini na malih kurilnih napravah na plinasto gorivo)
(1) Na mali kurilni napravi, kot je plinski grelnik za pripravo sanitarne vode ali kombinirani plinski grelnik za ogrevanje in pripravo sanitarne vode z atmosferskimi gorilniki in prekinjevalnikom vleka, v kateri je zgorevanje goriva odvisno od zraka v prostoru, se mora enkrat letno, ne glede na njeno nazivno toplotno moč, preveriti kakovost zgorevanja oziroma opraviti meritve vsebnosti ogljikovega oksida v dimnih plinih in bivalnem prostoru.
(2) Če je v dimnih plinih male kurilne naprave iz prejšnjega odstavka presežena vrednost 200 mg/kWh za ogljikov oksid v dimnih plinih, uporabnik dimnikarskih storitev zagotovi odpravo pomanjkljivosti, ponovne meritve pa se opravijo najkasneje v šestih tednih od ugotovitve pomanjkljivosti.
(3) Pristojni inšpektor lahko iz razlogov iz tretjega odstavka 20. člena te uredbe za male kurilne naprave na plinasto gorivo zahteva pogostejše izvajanje občasnih meritev emisij in toplotnih izgub z dimnimi plini.
(4) Če emisije ogljikovega oksida tudi pri ponovnih meritvah presegajo 200 mg/kWh, dimnikarska družba o tem obvesti pristojno inšpekcijo.
(5) Ne glede na določbe drugega do četrtega odstavka tega člena dimnikarska družba nemudoma obvesti pristojno inšpekcijo, če ugotovi, da koncentracija ogljikovega oksida v dimnih plinih presega vrednost 600 mg/kWh.
Inšpekcija, pristojna za okolje, izvaja nadzor nad izvajanjem te uredbe v primeru ugotovljenih in neodpravljenih pomanjkljivosti na napravah ali v primeru tveganja zastrupitve in izvaja ukrepe iz prvega odstavka 39. člena te uredbe, razen:
– kadar gre za pomanjkljivosti, ki se nanašajo na zmanjšano varstvo pred požarom, ko izvaja nadzor in ukrepe iz drugega odstavka 39. člena te uredbe inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– kadar iz dokumentacije posamezne na novo vgrajene naprave ali na novo vgrajenega dela naprav pri rekonstrukciji izhaja, da le-ta ne izpolnjuje osnovnih zahtev, ali ko dokumentacija za novo vgrajene naprave ali za novo vgrajeni del naprav pri rekonstrukciji ni na voljo oziroma ne obstaja; v teh primerih dimnikarska družba o ugotovitvah obvesti inšpekcijo, pristojno za trg.
(1) Inšpekcija, pristojna za okolje, ima, če ugotovi, da so kršene določbe te uredbe, poleg pooblastil, ki jih ima po zakonih, ki urejata inšpekcijski nadzor in dimnikarske storitve, pristojnost:
1. odrediti dimnikarski družbi vpis podatkov v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev v skladu s četrtim odstavkom 4. člena te uredbe;
2. odrediti prepoved opravljanja dimnikarskih storitev dimnikarski družbi iz sedmega odstavka 4. člena te uredbe, ki opravlja dejavnosti, povezane s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih naprav;
3. odrediti odpravo pomanjkljivosti iz tretjega odstavka 8. člena, tretjega odstavka 11. člena, četrtega odstavka 14. člena in drugega odstavka 35. člena te uredbe;
4. odrediti izvedbo izrednega pregleda iz četrtega odstavka 10. člena in drugega odstavka 12. člena, izvedbo odstranjevanja katranskih oblog iz 22. člena, izvedbo generalnega čiščenja iz 23. člena, izvedbo prvih meritev emisij snovi z dimnimi plini iz 32. člena, izvedbo občasnih meritev emisij snovi z dimnimi plini iz 33. člena in izvedbo izrednih meritev emisij snovi z dimnimi plini iz 34. člena te uredbe;
5. odrediti uporabniku dimnikarskih storitev pogostejše izvajanje rednega pregleda iz tretjega odstavka 10. člena, pogostejše čiščenje iz četrtega odstavka 20. člena in pogostejše izvajanje meritev iz tretjega odstavka 37. člena te uredbe;
6. odrediti prepoved uporabe nedovoljenega goriva iz 16. člena te uredbe;
7. odrediti prepoved uporabe male kurilne naprave v primeru preseganja emisij snovi z dimnimi plini, ki pomeni veliko tveganje za zastrupitev v skladu s petim odstavkom 37. člena te uredbe.
(2) Inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ima, če ugotovi, da so kršene določbe te uredbe, poleg pooblastil, ki jih ima po zakonih, ki urejata inšpekcijski nadzor in dimnikarske storitve, pristojnost:
1. odrediti odpravo pomanjkljivosti iz tretjega odstavka 8. člena, tretjega odstavka 11. člena in četrtega odstavka 14. člena te uredbe;
2. odrediti izvedbo izrednega pregleda iz četrtega odstavka 10. člena in drugega odstavka 12. člena, izvedbo odstranjevanja katranskih oblog iz 22. člena in izvedbo generalnega čiščenja iz 23. člena te uredbe;
3. odrediti uporabniku dimnikarskih storitev pogostejše izvajanje rednega pregleda iz tretjega odstavka 10. člena in pogostejše čiščenje iz četrtega odstavka 20. člena te uredbe.
(3) Inšpekcija, pristojna za trg, pošlje ugotovitve v primerih iz druge alineje prejšnjega člena inšpekciji, pristojni za okolje, ki odredi odpravo pomanjkljivosti ali v primeru neposredne nevarnosti za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti prepove uporabo male kurilne naprave.
(prekrški uporabnikov dimnikarskih storitev)
(1) Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je posameznik, če:
1. ne obvesti dimnikarske družbe o izrednem dogodku (prvi odstavek 15. člena),
2. uporablja nedovoljeno gorivo (prvi odstavek 16. člena),
3. uporablja malo kurilno napravo, za katero je sporočil, da se ne uporablja, ali je izbrisana iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev (četrti odstavek 17. člena) oziroma za katero je bila z odločbo inšpektorja odrejena prepoved uporabe,
4. dimnikarske družbe ne obvesti o spremembi režima uporabe naprave iz občasne v redno uporabo (drugi odstavek 21. člena).
(2) Z globo od 250 do 350 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba uporabnika dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(prekrški dimnikarske družbe in odgovornih oseb)
(1) Z globo od 800 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje dimnikarska družba, če:
– ne upošteva pravil stroke v skladu s tretjim odstavkom 4. člena te uredbe;
– na podlagi zapisnika ne vpiše podatkov o napravah, morebitnih pomanjkljivostih na njih in dimnikarskih storitvah v nasprotju s četrtim odstavkom 4. člena te uredbe;
– opravlja dejavnosti, povezane s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih naprav v nasprotju s sedmim odstavkom 4. člena te uredbe;
– ne upošteva časovnih normativov iz osmega odstavka 4. člena te uredbe.
(2) Z globo od 250 do 400 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba dimnikarske družbe.
(3) Z globo od 400 do 650 eurov se za prekršek kaznuje dimnikarska družba, če z odpadki ne ravna v skladu z tretjim odstavkom 24. člena te uredbe.
(4) Z globo od 150 do 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba dimnikarske družbe.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(izvajanje meritev v prehodnem obdobju)
(1) Določbe 28. do vključno 37. člena te uredbe se za meritve na malih kurilnih napravah na trdna goriva začnejo uporabljati 1. oktobra 2018.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 32. člena te uredbe se prve meritve emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah, vgrajenih od začetka veljavnosti te uredbe do 1. oktobra 2018, opravijo do 1. januarja 2019.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 33. člena te uredbe se občasne meritve emisij snovi z dimnimi plini na malih kurilnih napravah na trdna goriva izvedejo:
– do konca leta 2021 za male kurilne naprave, ki so bile izdelane pred letom 1998,
– v letu 2022 za male kurilne naprave, ki so bile izdelane od začetka leta 1998 do konca leta 2011,
– v letu 2023 za male kurilne naprave, ki so bile izdelane od začetka leta 2012 do konca leta 2017.
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št. 128/04, 18/05 – popr. in 68/16 – ZDimS).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03, 41/04 – ZVO-1, 105/08 in 68/16 – ZDimS).
(3) Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati 2., 30., 32. in 35. do 38. ter 40. člen Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08, 94/13, 106/15 in 68/16 – ZDimS).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-61/2017
Ljubljana, dne 21. decembra 2017
EVA 2017-2550-0038
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
