Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 – ZUreP-2) ter 17. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 65/17), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17 – ZIPRS1718), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US in 57/12, 110/13, 101/13 – ZDavNepr, 19/15 in 61/17 – GZ) je Občinski svet Občine Ljubno na 21. redni seji dne 21. 12. 2017 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljubno
V Občini Ljubno se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče.
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov;
2. objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;
3. gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah;
4. objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
(1) Kot zazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, na katerem je gradbena parcela z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tisto zemljišče, na katerem se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določen objekt gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšen objekt (fundus), pomnožen s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(2) Za nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, za katero je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njem dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(3) Na območjih, kjer ni natančno določena gradnja posameznih objektov, se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče tisto zemljišče, na katerem je na podlagi prostorskega akta možno postaviti objekt minimalne velikosti 150 m2 na stiku z zemljiščem in oddaljenostjo najmanj 8 m od sosednjih objektov.
(1) Nadomestilo se plačuje od:
1. stanovanjskih objektov;
2. počitniških objektov;
3. poslovnih objektov;
4. nezazidanega stavbnega zemljišča.
(2) Površina stanovanj, stanovanjskih in počitniških objektov je neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov ter neto tlorisna površina garaž, določenih skladno z SIST ISO 9836.
(3) Poslovna površina je neto tlorisna površina vseh poslovnih prostorov v vseh etažah (pisarne, hodniki, sanitarije, umivalnice, garderobe, garaže in drugi zaprti poslovni prostori) in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (parkirišča, pokrita in nepokrita skladišča, dovozne poti, dvorišča, odprte športno rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, razstavno-prodajne površine, tržnice, delavnice na prostem in podobno).
(4) Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem aktu določena za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal gradbeno dovoljenje.
(5) Občinska uprava za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabi podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Uporabi lahko tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, na poziv Občinske uprave Občine Ljubno (v nadaljnjem besedilu: Občinska uprava), v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.
(1) Nadomestilo je dolžan plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik, zakupnik in drugi imetnik pravice razpolaganja).
(2) Za pobiranje, izterjavo, nadziranje plačevanja in evidentiranje plačevanja nadomestila je pristojno Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Velenje (v nadaljevanju: davčni urad).
(3) Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje Občinska uprava.
(4) Občinska uprava pridobiva podatke na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča, davčnega urada ter gradbenega dovoljenja od pristojnega upravnega organa. Če Občinska uprava izve za obstoj stavbnega zemljišča, za katerega ni prijela prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.
(5) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena mora prijaviti Občinski upravi zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče in vse spremembe v 30 dneh po tem, ko postane neposredni uporabnik ali ko nastanejo spremembe.
(6) Zavezancem za plačilo nadomestila, ki podatkov Občinski upravi ne sporočijo in podatkov ni v uradnih evidencah, ta odmeri nadomestilo:
– v stanovanjskem bloku za stanovanjsko površino v velikosti 100 m2 površine;
– za počitniške objekte v velikosti 100 m2 površine;
– za individualne stanovanjske objekte v velikosti 200 m2 površine;
– za poslovne objekte 500 m2 površine oziroma, če Občinska uprava oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
(7) Spremembe, nastale po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upoštevajo pri odmeri nadomestila v naslednjem letu.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, se razvrstijo v tri kakovostne skupine. Kakovostne skupine so določene po kriterijih, ki upoštevajo lokacijsko ugodnost posameznih stavbnih zemljišč, in sicer gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi, opremljenost s komunalno infrastrukturo in ustrezno namensko rabo po prostorskem dokumentu:
I. območje: del naselja Ljubno (ulice: Foršt, Rosuljska cesta, Loke, Prod, Plac, Podter, Za Ljubnico, Janezovo polje, del Cesta v Rastke, del Na Pečeh, del Rore);
II. območje: ostali deli naselja Ljubno (ulice: Kolovrat, del Cesta v Rastke, del Na Pečeh, del Rore, Cesta v Savino) in naselja Radmirje, Okonina, Juvanje, Meliše, del naselja Ter in del naselja Savina;
III. območje: vsa ostala zemljišča, ki niso zajeta v zgoraj navedenih območjih.
Območja iz prejšnjega člena tega odloka so vrisana na grafični karti, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občinske uprave Občine Ljubno.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno javno infrastrukturo ter dejanska možnost priključitve na le-to.
2. Lega in namembnost ter smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča.
3. Izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih.
4. Nedograjenost in neuporaba objekta.
Opremljenost stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo in dejanska možnost priključka na gospodarsko javno infrastrukturo se vrednoti z naslednjim številom točk:
| Vrsta opremljenosti | Št. točk |
1. | omrežje državnih in občinskih cest v oddaljenosti 200 m (razdalja, merjena po cesti) | |
| v asfaltni izvedbi | 20 |
| v makadamski izvedbi | 10 |
2. | kanalizacijsko omrežje | 20 |
3. | električno omrežje | 20 |
4. | vodovodno omrežje | 20 |
5. | javna razsvetljava | 10 |
6. | omrežje elektronskih komunikacij | 10 |
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost:
(1) priključka na javno cesto, kanalizacijsko, električno, vodovodno in omrežje elektronskih komunikacij, če je omrežje na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 60 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve,
(2) uporaba javne razsvetljave, če je objekt oddaljen od meje stavbnega zemljišča največ 60 m.
(1) Namen uporabe stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego, namembnost in smotrno uporabo zemljišča v vseh treh kakovostnih skupinah in se jim določi naslednje število točk:
Kakovostna skupina | Vrsta dejavnosti | I. območje | II. območje | III. območje |
1 | stanovanjska gradnja (objekti namenjeni stalnemu prebivanju) | 90 | 60 | 30 |
2 | počitniški objekti (objekti za občasno rabo) | 300 | 300 | 300 |
3 | negospodarska dejavnost – izobraževanje, zdravstvo, osebne storitve | 300 | 200 | 100 |
4 | gospodarske dejavnosti: | | | |
| – gospodarska dejavnost majhnih družb | 350 | 250 | 125 |
| – gospodarska dejavnost srednjih in velikih družb | 600 | 400 | 200 |
5 | nezazidana stavbna zemljišča | 60 | 40 | 20 |
– Za stanovanjske objekte oziroma prostore se po tem odloku štejejo stanovanja v blokih, družinske hiše ter drugo objekti in prostori, ki so namenjeni stalnemu prebivanju.
– Za počitniške objekte oziroma prostore se po tem odloku štejejo počitniške hišice (vikendi), počitniška stanovanja, počitniški domovi, počitniški apartmaji, stanovanjske hiše in stanovanja ter drugi prostori, ki so namenjeni začasnemu prebivanju.
– Za negospodarske objekte oziroma prostore se po tem odloku štejejo stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (domovi starejših, stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji ipd.), stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (stavbe žičniških naprav, garaže, pokrita parkirišča itd.), objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (igrišča za šport na prostem in drugi podobni objekti).
– Za gospodarske (poslovne) objekte oziroma prostore se po tem odloku štejejo objekti in prostori v katerih se opravlja kakršnakoli poslovna, storitvena ali gospodarska dejavnost ter prostori v družinskih in kmečkih hišah, ki so namenjeni oddajanju prenočevanja turistov.
Za smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se objekti razvrstijo v pet razredov objektov ter se točkujejo z naslednjim številom točk:
| I. območje | II. območje | III. območje |
1. enodružinske hiše, počitniški objekti | 40 | 20 | 10 |
2. večstanovanjski objekti do 20 stanovanj | 20 | 10 | 5 |
3. večstanovanjski objekti nad 20 stanovanj | 10 | 5 | 0 |
4. gospodarski objekti, proizvodne hale itd. do 200 m2 tlorisne površine | 40 | 20 | 10 |
5. gospodarski objekti, proizvodne hale itd. nad 200 m2 tlorisne površine | 30 | 15 | 10 |
(1) V posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki so posledica izrazito ugodne lokacije stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije so na stavbnih zemljiščih znotraj I. kakovostne skupine iz 7. člena tega odloka.
(2) Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah iz prvega odstavka tega člena se obračunajo naslednjim dejavnostim:
bančništvo, zavarovalništvo, poslovne storitve, bencinski servisi | 150 točk |
trgovina na debelo in gostinske storitve | 100 točk |
obrtne storitve in popravila, osebne storitve | 50 točk |
(1) Vsi nedograjeni objekti in objekti, ki niso v uporabi na stavbnih zemljiščih na območju I. in II. kakovostne skupine, se ovrednotijo z naslednjim številom točk:
– v območju I. in kakovostne skupine 400 točk.
– v območju II. kakovostne skupine 200 točk.
(2) Za nedograjen objekt se šteje objekt, ki ni vseljen več kot 7 let od izdaje gradbenega dovoljenja ali pa se v njem ni pričela odvijati poslovna dejavnost več kot 2 leti.
(3) Za objekt, ki ni v uporabi, se šteje objekt, ki ni naseljen več kot 3 leta ali pa se v njem ne odvija poslovna dejavnost več kot 1 leto.
IV. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
(1) Nadomestilo se ne odmeri za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2) Nadomestila se na lastno zahtevo za dobo 5 let oprosti zavezanec, ki je kupil prvo novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil prvo družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča (komunalni prispevek) po določbah zakona. Oprostitev lahko zavezanec uveljavi najkasneje 1 leto po nakupu stanovanja ali 1 leto po vselitvi v novozgrajeno hišo.
(3) Nadomestila se na lastno zahtevo za dobo 2 let oprosti gospodarski subjekt od dneva pridobitve uporabnega dovoljenja novega objekta, če je v celoti plačal stroške za urejanje stavbnih zemljišč po določbah zakona. Oprostitev lahko zavezanec uveljavi najkasneje 1 leto po pričetku uporabe novega objekta.
(4) Nadomestilo se ne odmeri za zemljišča in objekte, ki jih uporabljajo društva, ki delujejo v javnem interesu.
(5) Nadomestila se ne odmeri od kmetijskih objektov. Vendar se tudi v takšnih primerih nadomestilo plačuje, če se v navedenih objektih opravlja druga pridobitna dejavnost.
(6) Nadomestila so oproščeni zavezanci, ki jih prizadene škodni dogodek iz razlogov višje sile (poplava, potres, požar ipd.) do odprave posledic, za dobo največ do 2 leti, če so posledice na stanovanjskem objektu takšne, da v njem ni mogoče več bivati, pri poslovnem objektu pa takšne, da v njem ni mogoče več opravljati dejavnosti, za katero je bil objekt namenjen.
(7) Nadomestilo se ne odmeri za zemljišča in objekte v lasti občine, ki so namenjeni za opravljanje njene lastne dejavnosti (šole, vrtci).
(8) Nadomestila se lahko oprostijo prejemniki stalne oblike socialne ali materialne denarne pomoči po predhodnem ugotovitvenem postopku dejanskega stanja.
(9) Vlogo za oprostitev plačila nadomestila in dokazila vložijo zavezanci pri Občinski upravi Občine Ljubno najkasneje do 31. 12. tekočega leta za naslednje leto. Občinska uprava pregleda vlogo za oprostitev plačila nadomestila in na podlagi dostavljenih dokazil zavezanca oprosti plačila nadomestila za določen čas skladno z določbami tega odloka. Oprostitev zaradi enakega razloga je možno uveljavljati samo enkrat.
(10) Odpis, obročno plačilo in odlog plačila lahko zavezanec zahteva pri davčnem organu v skladu z Zakonom o davčnem postopku.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča po merilih iz 9. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk iz 10., 11., 12., 13., 14. in 15. člena pomnoži z neto tlorisno površino zavezančevega objekta in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
(2) Za zemljišča znotraj območja zazidanih stavbnih zemljišč se za izračun odprtih poslovnih površin (nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem) določi vrednost točke v višini 30 % od polne vrednosti točke nadomestila.
(3) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, ki so opredeljena z veljavnim prostorsko izvedbenim aktom kot stavbišča, se določi tako, da se skupno število točk iz 10., in 12. člena pomnoži z 200 % vrednosti točke in neto tlorisno površino predvidenega objekta. Pri izračunu neto tlorisne površine objekta se upošteva podatek iz prostorsko izvedbenega akta, če je znan, če pa le ta ni znan, pa se za stanovanjske objekte vzame pavšalna neto stanovanjska površina predvidenega objekta 200 m2 za poslovne objekte pa 500m2 površine oziroma, če občinska uprava oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
Vrednost točke za izračun nadomestila se sprejme s sklepom Občinskega sveta Občine Ljubno najkasneje do 31. 12. tekočega leta za naslednje leto. V primeru, da sklep ni sprejet, velja vrednost točke iz prejšnjega leta.
(1) Z globo 2.500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v predpisanem roku ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila,
– prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.
(2) Z globo 250 EUR se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 125 EUR se kaznuje tudi občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, opravlja Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo ZSO, št. 9/00, 1/02, Uradni list RS, št. 49/07).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2018.
Št. 007-14/2017-1
Ljubno, dne 21. decembra 2017
Franjo Naraločnik l.r.