Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 30/2017 z dne 16. 6. 2017

1678. Redakcijski popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica (OPN S 07), stran 4574.

Na podlagi 15. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Sodražica na 16. redni seji dne 7. 6. 2017 sprejel

R E D A K C I J S K I P O P R A V E K

Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica (OPN S 07) (Uradni list RS, št. 49/11, 50/14)

1. člen

Popravi se 60. člen, tako da se glasi:

(območja centralnih dejavnosti – C)

(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »C – območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:

1	Vrste posegov in njihova namembnost
	C Centralne dejavnosti	CU tm, js, vs, zpa Območja centralnih dejavnosti				CD tm, vs, js, vas Druga območja centralnih dejavnosti
	Osnovna dejavnost	Osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju.				Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj.
	Spremljajoče dejavnosti	Dopolnilne so stanovanja.				/
	Izključujoče dejavnosti	Proizvodna dejavnosti, skladiščenje in trgovina na debelo.
2	Vrste objektov:
	Zahtevni in manj zahtevni	1. Dopustni objekti in dejavnosti:				Dopustni objekti in dejavnosti:
		1211		Hotelske in podobne stavbe
		1220		Stavbe javne uprave
		1230		Trgovske stavbe in stavbe storitvenih dejavnosti
		1242		Garažne stavbe
		1261		Stavbe za kulturo in razvedrilo
		1262		Muzeji in knjižnice
		1263		Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
		12640		Stavbe za zdravstvo
		12650		Športne dvorane
		2411		Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas na prostem
		1242		Garažne stavbe
		Na območjih, kjer so že zgrajeni eno- in dvostanovanjski objekti so dopustne gradnje novih, ko gre za zgoščevanje območja in območjih nezazidanih stavbnih zemljišč – dopolnilna gradnja dovoljena gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov do največ 30 % celotne površine EUP.				12721		Stavbe za opravljanje verskih obredov
		11100		Enostanovanjske stavbe
		11210		Dvostanovanjske stavbe
		11220		Tri- in večstanovanjske stavbe, kjer je pritličje namenjeno centralnim dejavnostim
		1130		Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
		211		Ceste
		1274		Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
	Nezahtevni:	Objekti kot majhne stavbe na zaledni strani (za objekti na ulici). – ograje na ulični strani so izjemoma dovoljene, če je celotna ulica tako urejena in ograje ne ovirajo javnih površin in preglednosti prometnih površin, – ograje na zaledni strani ali medsoseske ograje nižje od skupne višine do 1,6 metra, – škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m, oziroma podporni zidovi do višine etaže, če so v sklopu zunanje ureditve objekta na padajočem terenu, – pomožni infrastrukturni objekti, – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, – spominska obeležja, – objekt za telekomunikacijsko opremo.
	Enostavni:	Pomožni infrastrukturni objekti: – cestni, energetski in komunalni, – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja. Vadbeni objekti: le igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot. Urbana oprema. Spominska obeležja. Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke. Na zemljišču je dovoljeno postaviti največ tri enostavne ali nezahtevne objekte.
3	Velikosti, zmogljivost objektov
	Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji		Tip zazidave		FZ			DZP	FI
			CU vas = NA, CU tm = NB, NP, V, VV, E CU js = NB, V CD vs = D, V in VV		izhodišče do 0,8			/	največ 1,5
	Višina objektov		Tip NA, NP: največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+N+M ali K+P+2N) Kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 30 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 150 cm. Maksimalne višine imajo slemena do 10,00 m od kote pritličja. Za nestanovanjske stavbe znaša višina slemena do 13,00 m od kote pritličja. Tip D: cerkev v obstoječih gabaritih, nova je lahko 10 % višja, Ostali tovrstni objekti v okolici so od cerkvenega zvonika nižji 2,00 m.				Tip D – cerkve v obstoječih gabaritih Tip V in VV: Maksimalno 14 m.
			Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
	Velikost zemljišča namenjenega gradnji		Za območja centralnih dejavnosti se zemljišče namenjeno za gradnjo določi glede na dopustno izrabo zemljišča in glede na ostale pogoje tega odloka. V posebnih pogojih so opredeljena izhodišča glede na obstoječo parcelacijo glede na lokacijo.
4	Oblika objektov
	Gabariti		Objekti imajo praviloma podolgovat tloris min. 1:1,2. Dovoljene so sestavljene tlorisne zasnove in gradnja v nizu. Oblikovanje strehe sledi tlorisni in funkcionalni zasnovi objekta. Tip NA in V: podolgovat tloris min 1:1.2. Tip NP in VV: podolgovat tloris min 1:1.4. Tip E: vezano na tehnologijo in konstrukcijske razpone.
	Strehe		Izhodišče je simetrična dvokapna streha: – naklon strešin je med 30° in 45°, – sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, – pri teh strehah je kritina opečna, rjavo rdeča ali temno siva, – v mansardnem delu je možno izvesti frčade, ki sledijo členitvi fasad, – energetske sprejemnike (kolektorje in sončne celice) je možno namestiti na ploskev strešine, – dovoljena je zelena streha nižjega naklona ali prilagojena reliefnim nagibom, – streha je lahko sestavljena, kot na primer: – nad delom objekta je lahko streha enokapnica položena kot strešina osnovne strehe ali pravokotna na osnovno os, – sestavljena in kombinirana streha je lahko z zeleno streho, pohodno ali nepohodno streho z naklonom 2°–10°. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Energetske sprejemnike (kolektorje in sončne celice) je možno namestiti na ploskev strešine, na pohodne strehe pa na konstrukcijo, ki je minimalno 2,0 m oddaljena od obodnih zidov.
	Fasade		Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi koncepti prilagojenimi sodobnim funkcionalnim oblikam. – s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Površina pomožnega objekta ali skupine pripadajočih pomožnih objektov ne sme presegati 30% površine osnovnega objekta.

2. člen

Popravi se 88. člen, tako da se glasi:

(splošna merila oblikovanja pomožnih objektov)

(1) Pomožni objekt je prosto stoječa stavba ali prislonjena na drug objekt, ki naj bo po vlogi v prostoru, oblikovanju in namenu podrejena osnovnim objektom. Pomožni objekti je enoten izraz za enostavne in nezahtevne objekte skladno z veljavno uredbo o razvrščanju objektov na zahtevnost gradnje. Pomožni objekti niso namenjeni bivanju.

(2) Če ni v tem odloku določeno drugače, se za dimenzioniranje in za druge pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo predpisi s področja graditve objektov.

(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dopustno lokacijo v posameznih namenskih rabah so določene v poglavju 3.4.2.1. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo tega odloka.

(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dopustni le tisti nezahtevni in enostavni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje.

(5) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.

(6) Umestitev v prostoru:

– od sosednje stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 3,0 m, od parcelne meje sosednjega zemljišča pa 1,50 m ali pa so lahko ob soglasju soseda postavljene na parcelo mejo,

– postavitev pomožne stavbe ne sme načenjati vaškega roba,

– praviloma so locirane na zalednem delu in se pri gručasti zasnovi domačije navezujejo na dvorišče,

– nadstrešnice za parkiranje vozil se locirajo glede na dovoz in postavitev ostalih objektov, skladno z zahtevami prometne varnosti na javnih cestah.

(1) Oblikovanje pomožnih objektov:

– Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem osnovnega objekta.

– Površina pomožnega objekta ali skupine pripadajočih pomožnih objektov ne sme presegati 30% površine osnovnega objekta.

– Praviloma ima lahko le pritličje (P) ali klet (K).

– Kolenčni zid izkoriščene mansarde je lahko izključno skrit pod kapjo.

– Pomožne stavbe imajo praviloma simetrično dvokapno streho. Glede na vpetost v relief in med grajene strukture je lahko enokapna streha ali ravna streha. Strešni izzidki (frčade), čopi niso dovoljeni. V izjemnih primerih, v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov, je lahko strešna kritina tudi brezbarvna, prosojna. Izjeme so tudi kapelice in vrtne lope velikosti do 20,0 m² – te imajo lahko streho poljubne oblike.

– Sleme strehe naj bo v smeri daljše stranice.

(2) Specifični objekti:

Dvojni kozolec ima tlorisno zasnovo podolgovato v razmerju stranic vas 1:1,3. Sleme strehe mora biti v smeri daljše stranice, strešni naklon med 35 in 45 stopinjami, videz kritine mora biti v rastru in barvi podoben opečni kritini. Objekt je lahko postavljen samo v leseni izvedbi na točkovnih temeljih. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih. Deske pri opaženju so pritrjene vertikalno. V območju naselij je kozolec lahko delno zaprt tako, da ohrani vsaj 60 % vidnih lat. V naselju se kozolec locira v območju domačije vezan na skupno dvorišče ali ob dovozno pot z odmikom potrebnim za manipulacijo.

(3) Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

– antenski drog je lahko visok največ 10,00 m nad višino strehe objekta, – pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na objekt, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,50 m od strešine, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5,00 m od terena in najmanj 1,50 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,50 m,

– prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi, oziroma v stavbi v katerem se ne zadržujejo ljudje. Če je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je lahko do 30,00 m²,

– pri načrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in amaterskih radijskih postaj je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.

(4) Gostinski vrtovi

– Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini mora biti povezan z obstoječim gostinskim obratom.

– Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom, mora biti urejen kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključen na potrebne komunalne vode. Vsi elementi opreme odprtega sezonskega gostinskega vrta na javni površini morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko takoj odstranijo.

– Na zasebni površini je dopustno postaviti odprt sezonski gostinski vrt na podlagi dovoljenja za gostinsko dejavnost in pod pogojem, da so zanj zagotovljena parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka.

– Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini je dopustno postaviti na podlagi soglasja Občine Sodražica.

(5) Urbana oprema in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.

(6) Spominskih obeležij ali nagrobnih znamenj ni dopustno postaviti ob državnih in občinskih cestah.

(7) Pri postavitvi urbane opreme in spominskih obeležij na javnih površinah je treba pridobiti dovoljenje Občine Sodražica.

3. člen

Ta redakcijski popravek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3500-1/06

Sodražica, dne 7. junija 2017

Župan

Občine Sodražica

Blaž Milavec l.r.

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti