Št. 5442-134/2016/9 Ob-1108/17, Stran 74
Na podlagi določb Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU), Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 470), Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L št. 298 z dne 26. 10. 2012, str. 1), Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 65/14 – ZVRS-H, 90/14 in 51/16), Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 /ZIPRS 1617/ (Uradni list RS, št. 96/15 in 46/16), Proračuna Republike Slovenije za leto 2016 /DP2016/ (Uradni list RS, št. 96/15), Proračuna Republike Slovenije za leto 2017 /DP2017/ (Uradni list RS, št. 96/15), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011 in 3/13), Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16 in 69/16 – popr.), Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI 2014SI16M8PA001-1.3, z dne 30. 10. 2014, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI 2014SI16MAOP001, verzija 2.0 z dne 4. 7. 2016 in sprememba z dne 29. 7. 2016, Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16 in 49/16 – popr.), Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1; Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF in 90/12), Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13), Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13), Pravilnika o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 22/16), Kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (http://www.zrss.si/?rub=9129), Kriterijev za usmerjanje otrok z avtističnimi motnjami (http://www.zrss.si/pdf/051113080917_priloga7.pdf), Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K) in odločitve Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja, o podpori javnemu razpisu, št. 9-1/2/MIZŠ/0, z dne 10. 1. 2017, Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, Ljubljana, objavlja
za izbor operacij »Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje«
1. Ime oziroma naziv in sedež posredniškega organa, ki dodeljuje sredstva: Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. Predmet, namen in cilj javnega razpisa ter regija izvajanja
Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, 9. prednostne osi: »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«; prednostne naložbe 9.1: »Aktivno vključevanje, tudi za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe, ter povečanje zaposljivosti«, specifičnega cilja 9.1.2: »Opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje trgu dela«.
2.1. Cilj in predmet javnega razpisa
a) Cilj javnega razpisa
Cilj operacije je razvoj modularnih in drugih oblik izobraževanja oziroma usposabljanja za spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje s pomočjo izvajanja aktivnosti, namenjenih otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami, predvsem tistih, ki zaključujejo oziroma zapuščajo formalne oblike izobraževanja oziroma usposabljanja, saj se le-ti pri vstopu na trg dela ali v samostojno življenje srečujejo z več ovirami in so zato socialno izključeni. Z omenjenimi aktivnostmi bomo povečali njihovo socialno vključenost in jih dodatno opolnomočili. Nujno je povezovanje med institucijami (izobraževanje, družina, lokalna skupnost, infrastruktura/okolje itd.). Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami se namreč ob koncu formalnega izobraževanja oziroma usposabljanja vrnejo v lokalno okolje, ki mora nuditi ustrezno podporo za nadaljnje samostojno življenje, zato je pomembno, da se poskuša aktivnosti čim bolj izvajati v sodelovanju s starši ter lokalnim okoljem. Cilj je torej, da bodo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami ob zaključku programov vključeni v čim bolj samostojno življenje, iskanje zaposlitve, izobraževanje/usposabljanje, pridobivanje kvalifikacij ali v zaposlitev.
V okviru drugega specifičnega cilja bomo zasledovali oziroma izvajali naslednji ukrep:
– izvajanje programov socialne aktivacije in socialnega vključevanja, ki so posebej prilagojeni specifičnim težavam otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pri vključevanju v družbo in na trg dela, s ciljem opolnomočenja in zaposlitvenega kapitala še pred vstopom na trg dela oziroma pred iskanjem zaposlitve. Pri tem se bo spodbujalo:
– povezovanje programov socialne aktivacije z razvojem prilagojenih oblik dela, kamor se bodo lahko vključili navedeni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami.
Za ciljno skupino bodo na ta način razviti novi oziroma nadgrajeni obstoječi programi socialne aktivacije in socialnega vključevanja, ki bodo vključenim zagotovili podporo in omogočili dodatna znanja in veščine, s katerimi bodo sami ustrezneje prepoznavali priložnosti tako pri vključevanju v družbo kot tudi na trg dela. Programi bodo prilagojeni njihovim potrebam, zaradi česar bodo učinkovitejši in splošno boljše sprejeti.
V programskem obdobju 2014–2020 je potrebno razviti in povezati mehanizme, ki bodo pripomogli k učinkovitejšemu socialnemu vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje. Tranzicijski model omogoča celovito obravnavanje te ranljive skupine v njihovem lokalnem okolju ter spodbuja, da lažje najdejo svoje talente, ki jim omogoča razvoj samozavesti in lastne identitete. Vse to pa zagotovo lahko privede tudi do samozaposlitve ter vsaj delne oziroma občasne zaposlitve ali pa vsaj omogoči posameznikom kakovostnejše in samostojnejše življenje.
Gre torej za podporo razvoju in izvajanju programov socialnega vključevanja in socialne aktivacije, s čimer bomo dosegli namen, da bo čim večje število vključenih otrok in mladostnikov pridobilo kompetence, ki jih bodo približale vstopu na trg dela.
Z javnim razpisom bomo tako v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OP 2014–2020) prispevali k opolnomočenju ciljne skupine z namenom zmanjšati socialno izključenost in jih približati trgu dela.
Rezultat, določen z OP 2014–2020, je povečanje deleža ranljivih skupin, ki so ob zaključku programov vključene v iskanje zaposlitve, izobraževanje/usposabljanje, pridobivanje kvalifikacij ali v zaposlitev.
b) Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti, namenjenih razvoju novih modelov oziroma prilagoditev in nadgradnja modelov za povečevanje zmožnosti socialnih in poklicnih kompetenc otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, s čimer bomo spodbudili te otroke in mladostnike k večjemu vključevanju v širšo lokalno skupnost ter ustvarjanjem priložnosti za delovna okolja in s tem za bolj kakovostno samostojno oziroma neodvisno življenje.
2.2. Namen javnega razpisa
Namen javnega razpisa je zatorej povečevanje zmožnosti socialnih in poklicnih kompetenc otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki bi jih dosegli z naslednjimi aktivnostmi:
– nadgradnja obstoječih tranzicijskih modelov za gibalno ovirane otroke in mladostnike (http://www.cirius-kamnik.si/projekti, http://www.cirius-kamnik.si/uploads/cms/file/Knjige%20in%20clanki/Tranzicijski%20model%20prelom_compressed.pdf, http://www.cirius-vipava.si/center/projekti/pduo-program-dodatnega-usposabljanja-odraslih ter Tranzicijski model – program dodatnega usposabljanja odraslih PDUO / CIRIUS Vipava (urednik Erna Žgur, 2015, Vipava)) ter razvoj novih modelov oziroma prilagoditev in nadgradnja modelov na podlagi preteklih izkušenj še za druge skupine otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,
– oblikovanje programov modularnih in drugih oblik izobraževanja oziroma usposabljanja z namenom socialne vključenosti v širše okolje in spodbujanja znanja, višje izobrazbe in vseživljenjskega učenja,
– različne aktivnosti za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, predvsem spodbujanje socialnih in kulturnih kompetenc ter s posebnim poudarkom na poklicnih kompetencah,
– povezovanje šol oziroma zavodov z lokalnim okoljem ter vsemi pristojnimi deležniki (npr.: nevladne organizacije, ki delajo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, občine, obrtno-gospodarske zbornice itd.) ter starši,
– oblikovanje mreže deležnikov, ki lahko tej ranljivi skupini pomagajo pri večjem socialnem vključevanju ter morebitnih priložnosti za vstop v delovno okolje,
– usposabljanje izvajalcev (zaposleni pri upravičencu in konzorcijskih partnerjih) za kakovostno izvedbo aktivnosti, ki bodo pripomogle k vključevanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v lokalno okolje.
Omenjene aktivnosti bodo prispevale k uresničevanju specifičnega cilja 9.1.2: »Opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje trgu dela«, in sicer k povečevanju zmožnosti socialnih in poklicnih kompetenc oseb s posebnimi potrebami, s čimer bomo spodbudili te osebe k večjemu vključevanju v širšo lokalno skupnost ter ustvarjanjem priložnosti za delovna okolja in s tem za kakovostno samostojno oziroma neodvisno življenje teh ranljivih skupin.
2.3. Utemeljitev vsebine
Za uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in razvoj njihovih potencialov do te mere, da so lahko kar se da samostojni in se vključujejo v vsakdanje življenje in/ali na trg dela, so potrebni usposobljeni strokovni delavci, ustrezne prilagoditve in pripomočki. Pomembno je dobro razvito podporno okolje, ki skrbi za celovito obravnavo otroka s posebnimi potrebami, najpomembnejša pa je njegova matična družina oziroma izobraženi starši. V skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah (1989) morajo vsi organi pri svojem delu uporabiti načelo največje koristi otroka. To na področju dela z otroki s posebnimi potrebami pomeni, da se zagotavlja zgodnja in takojšnja pomoč, pri čemer je potrebno upoštevati različne potrebe otroka, ki omogočajo njegov optimalni razvoj. Pri obravnavi otroka je treba zagotoviti čim večjo strokovnost dela, kar lahko dosežemo le z vključitvijo strokovnjakov različnih strok in tako zagotovimo interdisciplinarno obravnavo otroka. S takšnim pristopom pa se otroku s posebnimi potrebami zagotavlja najboljša možna pomoč, ki omili ali celo odpravi njegove primanjkljaje.
V okviru že izvedenih ESS projektov Tranzicijski model – Program dodatnega usposabljanja odraslih oseb, ki sta ga izvajala CIRIUS Kamnik in CIRIUS Vipava, je bil za gibalno ovirane otroke in mladostnike razvit tranzicijski model, ki otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami omogoča dodatno usposabljanje za samostojnejše življenje, v določenih primerih pa tudi v delno/občasno zaposlitev. Evalvacija že izvedenih projektov, je pokazala številne koristi omenjenega tranzicijskega modela, med katerimi je bila visoko izražena tudi stopnja zadovoljstva uporabnikov, zato smo prepričani, da je nujno potrebno razvoj ter delo nadaljevati v tej smeri. Spodbudilo se je njihovo aktivnejše vključevanje v lokalno skupnost, predvsem pa so pridobili znanja in veščine, ki jim bodo v pomoč pri izstopu iz izobraževalnega sistema. Pilotno razvit tranzicijski model dodatnega usposabljanja gibalno oviranih otrok in mladostnikov je zato nujno potrebno nadgraditi ter razviti in povezati mehanizme, ki bodo pripomogli k učinkovitejšemu vključevanju tudi drugih skupin otrok s posebnimi potrebami v lokalno skupnost ter samostojnejše življenje. Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami namreč potrebujejo razvoj modularnih in drugih oblik usposabljanja in izobraževanja za pridobitev veščin, spretnosti in znanj, ki jim bodo omogočale kakovostno samostojno oziroma neodvisno življenje, v določenih primerih pa tudi vključitev v delovno okolje. Veščine ter znanja, ki jih je potrebno povezati v takšne prilagojene programe usposabljanja, so npr.: reševanje problemov, uporaba računalnika, socialne in medosebne spretnosti, komunikacijske veščine, okupacijske in poklicne veščine itd. Za lažji prehod iz izobraževalnih ustanov v lokalna okolja, potrebujemo vzpostavitev močne povezave z lokalnim okoljem ter vseh potrebnih deležnikov za izvedbo različnih aktivnosti, s katerimi se otroci in mladostniki s posebnimi potrebami umestijo v lokalno okolje ter se jih poskuša spodbuditi k aktivnejšemu samostojnemu življenju.
Glede na navedeno je predmetni javni razpis namenjen nadgradnji navedenega pilotno razvitega tranzicijskega modela dodatnega usposabljanja gibalno oviranih otrok in mladostnikov ter širjenju te dobre prakse tudi na druge skupine otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Skupine otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se med seboj zelo razlikujejo, tako po značilnostih, še bolj pa po svojih potrebah. Prav zato potrebujejo nekatere skupine otrok in mladostnikov prilagojene izobraževalne programe. To so otroci in mladostniki:
– z motnjami v duševnem razvoju,
– slepi in slabovidni oziroma z okvaro vidne funkcije,
– gluhi in naglušni,
– z govorno-jezikovnimi motnjami,
– gibalno ovirani ter
– z avtističnimi motnjami.
Prav te skupine otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami so še posebej ranljive, saj se otroci in mladostniki z najtežjimi motnjami vključujejo v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, v šole s prilagojenim programom in kasneje morda v programe nižjega poklicnega izobraževanja.
2.4. Ciljne skupine
Javni razpis je zato namenjen omenjeni populaciji otrok oziroma mladostnikov s posebnimi potrebami, ki se vključuje v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami za gluhe, gibalno ovirane, slepe in slabovidne otroke in mladostnike, v osnovne šole s prilagojenim programom ali v srednješolske programe nižjega poklicnega izobraževanja, saj gre za ranljivo skupino, ki je še posebej socialno izključena oziroma težje pridobi ustrezne socialne ter poklicne kompetence.
Ciljna skupina so torej otroci in mladostniki:
– z motnjami v duševnem razvoju,
– slepi in slabovidni oziroma z okvaro vidne funkcije,
– gluhi in naglušni,
– z govorno-jezikovnimi motnjami,
– gibalno ovirani ter
– z avtističnimi motnjami.
Pri tem so aktivnosti omejene na vključenost otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v zaključnih letnikih ali zaključni stopnji posebnih programov, prilagojenih programov oziroma programov nižjega poklicnega izobraževanja.
Poseben poudarek bo na vključevanju otrok in mladostnikov z lažjo motnjo v duševnem razvoju, saj omenjeno skupino posebej izpostavlja že sam OP 2014–2020, poleg tega pa praksa v skladu s potrebami kaže na to, da gre za skupino, ki je še posebej ranljiva oziroma ji je potrebno nameniti še dodatno pozornost. Pri približevanju trga dela se srečujejo s številnimi ovirami, zaradi česar so še toliko bolj ranljivi kot sicer. Iz tega razloga so nujne dodatne aktivnosti za to ciljno skupino, pri čemer je ključno povezovanje različnih institucij, saj gre za povezan sistem.
2.5. Prijavitelji in konzorcijski partnerji
Glede na navedeno, ter predvsem z namenom, da se institucije med seboj povezujejo, se v okviru javnega razpisa predvideva vzpostavitev konzorcija.
a.) Upravičenec oziroma prijavitelj
Kot upravičenec oziroma prijavitelj se lahko prijavi zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami za gluhe, gibalno ovirane, slepe in slabovidne otroke in mladostnike (v nadaljevanju zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami) ter osnovna šola s prilagojenim programom.
b.) Konzorcijski partner
Vsak konzorcij mora sestavljati zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, osnovna šola s prilagojenim programom in vsaj ena nevladna organizacija, ki se ukvarja s področjem otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Kot konzorcijski partnerji pa lahko sodelujejo tudi srednje šole, ki izvajajo programe nižjega poklicnega izobraževanja ter druge ustanove, ki lahko s svojim delom in udejstvovanjem pripomorejo k izvajanju operacije (npr.: občine, obrtne zbornice itd.).
Na javnem razpisu bo izbranih največ 6 konzorcijev.
2.6. Pričakovani rezultati in kazalniki
Ključni pričakovani rezultat javnega razpisa je vključitev najmanj 120 otrok oziroma mladostnikov s posebnimi potrebami v program aktivnosti javnega razpisa, in sicer:
– Kazalnik učinka:
ID | Kazalnik (naziv kazalnika) | Merska enota | Sklad | Kategorija regije | Mejnik 2018 | Ciljna vrednost (2023) | Vir podatka | Pogostost poročanja |
9.8 | Število oseb iz ranljivih ciljnih skupin, vključenih v program | Število | ESS | V | 9 | 43 | spremljanje | Letno |
9.8 | Število oseb iz ranljivih ciljnih skupin, vključenih v program | Število | ESS | Z | 15 | 77 | spremljanje | Letno |
– Kazalnik rezultata:
ID | Kazalnik | Kategorija regije | Merska enota za kazalnik | Izhodiščna vrednost | Merska enota za izhodišče in cilj | Ciljna vrednost (2023) | Vir podatkov | Pogostost poročanja |
9.3 | Delež oseb iz ranljivih skupin, vključene v iskanje zaposlitve, izobraževanje / usposabljanje, pridobivanje kvalifikacij ali v zaposlitev ob izhodu | V | odstotek | 22 | razmerje | 50 | Spremljanje | Enkrat letno |
Z | odstotek | 22 | razmerje | 50 | Spremljanje | Enkrat letno |
– Okvir uspešnosti:
ID | Vrsta kazalnika | Kazalnik | Merska enota | Regija | Mejnik 2018 | Cilj 2023 |
9.8 | Kazalnik učinka | Število oseb iz ranljivih ciljnih skupin, vključenih v program | Število | Vzhod | 9 | 43 |
9.8 | Kazalnik učinka | Število oseb iz ranljivih ciljnih skupin, vključenih v program | Število | Zahod | 15 | 77 |
Z namenom spremljanja specifičnih podatkov, bomo spremljali še naslednje kazalnike:
– število vključenih vzgojno izobraževalnih zavodov (VIZ) (najmanj 12),
– število mrež deležnikov, ki delujejo na področju dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami (najmanj 1),
– število vključenih otrok in mladostnikov z lažjo motnjo v duševnem razvoju (najmanj 5 % vseh otrok in mladostnikov, vključenih v projekt),
– število poročil o rezultatih operacije (najmanj 6) in
– število posvetov (vključno z zaključno konferenco; najmanj 6).
2.7. Regija izvajanja
Operacije se bodo izvajale v obeh kohezijskih regijah. Način delitve sredstev po regijah na ravni operacije je: 35,59 % KRVS in 64,41 % KRZS.
Navedeni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavljajo podporo vsem že navedenim skupinam otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in njihovim družinam ne glede na lokacijo (kohezijsko regijo) izvajanja, zato so ključnega pomena. V ta namen bo najmanj 40 % sredstev namenjenih navedenim zavodom, upoštevaje lokacijo sedeža navedenega zavoda, in sicer v razmerju 16,67 % KRVS in 83,33 % KRZS, saj imamo 1 zavod v KRVS ter 5 zavodov v KRZS. Preostala sredstva pa se bodo delila v razmerju 50,59 % KRVS in 49,41 % KRZS, pri čemer se bo tudi za ostale vključene institucije upoštevala lokacija sedeža institucije oziroma konzorcijskega partnerja.
Za konzorcij, ki bo torej vključeval zavod iz vzhodne kohezijske regije, velja razmerje 72,43 % KRVS in 27,57 % KRZS, in sicer:
– za leto 2017: 71,03 % KRVS in 28,97 % KRZS;
– za leto 2018: 81,71 % KRVS in 18,29 % KRZS;
– za leto 2019: 70,00 % KRVS in 30,00 % KRZS;
– za leto 2020: 70,00 % KRVS in 30,00 % KRZS;
– za leto 2021: 70,00 % KRVS in 30,00 % KRZS;
– za leto 2022: 70,00 % KRVS in 30,00 % KRZS.
Za konzorcij, ki bo vključeval zavod iz zahodne kohezijske regije, pa velja razmerje 28,22 % KRVS in 71,78 % KRZS, in sicer:
– za leto 2017: 21,03 % KRVS in 78,97 % KRZS;
– za leto 2018: 31,71 % KRVS in 68,29 % KRZS;
– za leto 2019: 30,00 % KRVS in 70,00 % KRZS;
– za leto 2020: 30,00 % KRVS in 70,00 % KRZS;
– za leto 2021: 30,00 % KRVS in 70,00 % KRZS;
– za leto 2022: 30,00 % KRVS in 70,00 % KRZS.
3. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Posamezni prijavitelj lahko odda le eno prijavo. V kolikor bo prijavitelj oddal več prijav, se bo upoštevala prva prispela na ministrstvo, ostale pa bodo s sklepom zavržene. Popolna prijava mora vsebovati izpolnjeno prijavnico s prilogami iz razpisne dokumentacije.
Prijavitelj oziroma poslovodeči konzorcijski partner:
– je lahko le zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami za gluhe, gibalno ovirane, slepe in slabovidne otroke in mladostnike ali osnovna šola s prilagojenim programom.
Prijavitelj v imenu konzorcija partnerjev prijavi operacijo. Predstavniki konzorcija svojo namero za pripravo, prijavo in izvedbo operacije opredelijo s podpisom konzorcijske pogodbe, ki je priložena k razpisni dokumentaciji. V imenu konzorcija se na javni razpis prijavi prijavitelj, ki je v imenu konzorcija podpisnik pogodbe in je odgovoren za izvedbo operacije ter poročanje o izvajanju operacije v skladu s pogodbo. S konzorcijsko pogodbo so opredeljene tudi ključne naloge posameznega konzorcijskega partnerja.
Zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se lahko prijavi le v okviru enega konzorcija. V kolikor bo zavod kot prijavitelj ali konzorcijski partner v večih prijavah se bo upoštevala prva prispela prijava na ministrstvo, ostale pa bodo s sklepom zavržene.
3.1. Osnovni pogoji
Prijavitelj, ki kandidira na javni razpis, in vsak njegov konzorcijski partner mora izpolnjevati naslednje pogoje:
| Pogoji | Dokazila |
1 | Prijavitelj je vpisan v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja. | – Pogoji se bodo preverili v razvidu izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja pri ministrstvu. |
2 | Prijavitelj in konzorcijski partnerji niso za isti namen sofinancirani iz drugih sredstev državnega ali lokalnega proračuna. | – Pogoji se bodo preverili v aplikaciji ERAR. – Izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev |
3 | Prijavitelj in konzorcijski partnerji niso prejeli drugih javnih sredstev financiranja, vključno s sredstvi Evropske unije, za stroške, ki so predmet tega javnega razpisa. | – Pogoji se bodo preverili v aplikaciji ERAR. – Izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev |
4 | Prijavitelj in konzorcijski partnerji imajo na dan oddaje prijave poravnane vse davke in prispevke. | – Dokazilo FURS-a* – Izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev |
5 | Konzorcij mora biti oblikovan tako, da vključuje najmanj: 1 zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, 1 osnovno šolo s prilagojenim programom ter 1 nevladno organizacijo, ki se ukvarja s področjem otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. | – Pogoj se bo preveril v konzorcijski pogodbi in točki 1.4 prijavnice za projekt. |
* Če prijavitelj ali konzorcijski partner ne bo predložil dokazila FURS-a, ga bo ministrstvo pridobilo iz uradnih evidenc.
Izpolnjevanje zgoraj naštetih pogojev bodo prijavitelji, konzorcijski partnerji ali njihovi zakoniti zastopniki potrdili s podpisano izjavo.
3.2. Ostali pogoji
| Pogoji | Dokazila |
1 | Predlog projekta izkazuje realno izvedljivost v obdobju, za katerega velja podpora (predlog projekta upošteva aktivnosti v časovnem in finančnem okviru, določenim s tem razpisom in razpisno dokumentacijo). | Točka 2.4. prijavnice za projekt in Finančni načrt. |
2 | Predlog projekta je skladen s cilji prednostne osi in prednostne naložbe. | Točka 2.3. prijavnice za projekt. |
3 | Predlog projekta naslavlja ustrezne ciljne skupine. | Točka 2.5. prijavnice za projekt. |
4 | Prijavitelj izkazuje kadrovske, tehnične ter prostorske zmogljivosti (sposobnost prijavitelja). | Točka 1.6. in 5. prijavnice za projekt. |
5 | Prijavitelj mora predložiti analizo stanja na razpisanem področju, ki vsebuje najmanj pregled potreb po razpisanih aktivnostih ter kratek pregled delovanja institucij, ki so konzorcijski partnerji. | Točka 2.1. prijavnice za projekt. |
6 | Skupno prijavo na javni razpis je oddal v imenu vseh članov konzorcija poslovodeči partner konzorcija. | Točka 6. prijavnice za projekt. |
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev kateregakoli prijavitelja oziroma konzorcijskega partnerja, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
4. Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje (navedba, opis, ovrednotenje meril po vrstnem redu od bolj k manj pomembnemu)
Prijave, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse formalne pogoje v skladu z določbami razpisa in razpisne dokumentacije ter v nadaljevanju navedena izločitvena merila, bo ocenila komisija za izvedbo postopka javnega razpisa po merilih za ocenjevanje prijav.
Ocenjevalci bodo pri podeljevanju točk upoštevali naslednjo ocenjevalno lestvico, razen če je pri posameznem merilu navedeno drugače:
Št. točk | Ocena |
4 | povsem ustrezno |
3 | v večji meri ustrezno |
2 | v srednji meri ustrezno |
1 | v manjši meri ustrezno |
0 | povsem neustrezno |
MERILO | Število točk |
1. KAKOVOST PRIJAVE | Možnih največ 36 točk |
1.1. Kakovost predložene analize stanja na razpisanem področju v RS Projekt, ki bo pri tem merilu dosegel 0 točk, bo zavrnjen. | Analiza stanja celovito povezuje rezultate preteklih projektov ali dejavnosti prijavitelja in konzorcijskih partnerjev na razpisanem področju, ugotavlja primanjkljaje, predlaga rešitve oziroma potrebne dejavnosti za nadgradnjo obstoječega stanja, temelji na aktualnih podatkih, je jasna ter je uporabna za načrtovanje in izvedbo projekta. | 0–4 |
1.2. Utemeljitev predloga projekta Projekt, ki bo pri tem merilu dosegel 0 točk, bo zavrnjen. | Predlog projekta je ustrezno utemeljen in skladen s prepoznanimi potrebami otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami glede na namen in cilj javnega razpisa, hkrati pa je jasno navedeno na kakšen način bo konzorcij z aktivnostmi prispeval v največjo korist otroka oziroma mladostnika. Cilji predloga projekta so razumljivi, natančno opredeljeni in dosegljivi. Predlog projekta predvideva izvajanje vseh aktivnosti iz točke 2.2 javnega razpisa, iz navedenih aktivnosti pa je jasno razvidna tudi dodana vrednost projekta. | 0–8* *pri tem merilu se točke zaradi pomembnosti štejejo dvojno. |
1.3. Sistematičnost in preglednost predloga projekta Projekt, ki bo pri tem merilu dosegel 0 točk, bo zavrnjen. | Predlog projekta je sistematičen in pregleden, kar pomeni, da vsi zapisi v prijavnici konkretno odgovarjajo na zastavljena vprašanja, upoštevajo navodila, stavki so logični in smiselno povezani. | 0–4 |
1.4. Vsebinska celovitost predloga projekta | Vsi elementi predloga projekta so podani tako, da tvorijo celoto, iz katere je razviden natančen potek projekta. Aktivnosti so ustrezno predstavljene in se vsebinsko ustrezno dopolnjujejo oziroma povezujejo. | 0–4 |
1.5. Jasnost vsebinskega, organizacijskega in finančnega načrta projekta Projekt, ki bo pri tem merilu dosegel 0 točk, bo zavrnjen. | Načrt izvedbe projekta je jasno opredeljen in izvedljiv (vsebinski, časovni in finančni načrt izvedbe so natančno opredeljeni, izvedljivi in usklajeni; vodenje in organizacija projekta ter vloga in odgovornosti konzorcijskih partnerjev v projektu so natančno oziroma jasno opredeljene. | 0–4 |
1.6. Zagotavljanje trajnosti načrtovanih rezultatov | Iz načrta projekta je razvidna trajnost načrtovanih rezultatov (kako bodo institucije oziroma ustanove že med izvajanjem projekta zagotovili, da po koncu projekta ne bodo opustili novih pristopov oziroma modelov dela ter da bodo razvili modele in pristope, ki se jih bo lahko implementiralo v različnih okoljih ter pripravili predloge rešitev za morebitno umestitev teh modelov in pristopov v redno delovanje institucije oziroma organizacije). | 0–4 |
1.7. Izmenjava izkušenj, rezultatov in dobrih praks | Predlog projekta predvideva izvedljivo izmenjavo izkušenj, rezultatov in dobrih praks doma in v tujini ter upošteva vključenost tako strokovne kot tudi širše javnosti. | 0–4 |
1.8. Sprotno spremljanje projekta | Projekt ima načrtovane aktivnosti oziroma ukrepe za ugotavljanje uspešnosti projekta, iz katerih je razvidno doseganje ciljev projekta, pokrivanje potreb ciljnih skupin in doslednost izvedbe aktivnosti. Predvideno je spremljanje ciljev in rezultatov projekta najmanj enkrat na leto. | 0–4 |
2. USPOSOBLJENOST ZA IZVEDBO PROJEKTA | Možnih največ 8 točk |
2.1. Število že izvedenih nacionalnih ali mednarodnih projektov prijavitelja oziroma konzorcijskih partnerjev na razpisanem vsebinskem področju v zadnjih petih letih. | Prijavitelj in konzorcijski partnerji imajo izkušnje oziroma reference s področja vodenja, koordiniranja, izvajanja ali sodelovanja v nacionalnih ali mednarodnih projektih, sofinanciranih s strani EU ali drugih mednarodnih virov, povezanih z delom z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami s področja javnega razpisa. | 0 – 0 referenc 1 – 1 do 2 referenci 2 – 3 do 5 referenc 3 – 6 do 8 referenc 4 – 9 in več referenc |
2.2. Strokovne reference strokovnih delavcev, vključenih v projekt so s področja: praktičnega dela z otroki s posebnimi potrebami, izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter razvojnega oziroma raziskovalnega dela za celostno obravnavo določene skupine otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. | Predlagani strokovni delavci imajo strokovne reference na razpisanem vsebinskem področju. Reference morajo biti dokazljive s preverljivimi podatki, kot so predavanja, referati, objave prispevkov v strokovnih revijah in publikacijah ali na spletnih straneh strokovnih združenj in organizacij (istovrstno predavanje oziroma objava se šteje samo enkrat) ter strokovno delo v projektih na vsebinskem področju (štejejo tudi reference, kjer so sodelovali kot partner). | 0 – 0 referenc 1 – 1 do 5 referenc 2 – 6 do 10 referenc 3 – 11 do 15 referenc 4 – 16 in več referenc |
3. VKLJUČEVANJE IN POVEZOVANJE VKLJUČENIH DELEŽNIKOV | Možnih največ 8 točk |
3.1. Prijavitelj in konzorcijski partnerji imajo organizirano mrežo sodelovanja in povezovanja z zunanjimi institucijami: vključevanje nevladnih organizacij, vključenost v zunanje okolje, sodelovanje/ povezovanje z javnimi zavodi na vzgojno-izobraževalnem področju | Prijavitelj in konzorcijski partnerji aktivno sodelujejo in se povezujejo z zunanjimi institucijami. | 0 – 0 do 1 zunanjih institucij 1 – 2 ali 3 zunanje institucije 2 – 4 ali 5 zunanjih institucij 3 – 6 ali 7 zunanjih institucij 4 – 8 ali več zunanjih institucij |
3.2. Vključenost otrok in mladostnikov z lažjo motnjo v duševnem razvoju Projekt, ki bo pri tem merilu dosegel 0 točk, bo zavrnjen. | Delež otrok in mladostnikov z lažjo motnjo v duševnem razvoju glede na celotno število oseb iz ranljivih ciljnih skupin, vključenih v program. | 0 – do 5 % vključenih otrok 1 – 6 do 10 % vključenih otrok 2 – 11 do 15 % vključenih otrok 3 – 16 do 20 % vključenih otrok 4 – 21 in več % vključenih otrok |
Vsota točk po vseh merilih iz zgornje razpredelnice pomeni skupno število točk posamezne prijave. Najvišje možno skupno število točk je 52. Izbranih bo največ 6 konzorcijev, ki bodo izmed vseh prijav prejeli najvišjih 6 ocen oziroma skupnega števila točk, pri čemer bo izbran 1 konzorcij iz KRVS ter 5 konzorcijev iz KRZS. Za konzorcij iz KRVS šteje v skladu s točko 2.7 tega razpisa konzorcij, ki vključuje zavod iz vzhodne kohezijske regije in za katerega velja razmerje 72,43 % KRVS in 27,57 % KRZS. Za konzorcij iz KRZS pa šteje tisti konzorcij, ki vključuje zavod iz zahodne kohezijske regije in za katerega velja razmerje 28,22 % KRVS in 71,78 % KRZS. Posamezen konzorcij lahko prejme največ 463.000,00 EUR.
V primeru, da bi imelo več prijaviteljev enako najvišje skupno število točk, bo izbran tisti, ki bo dosegel več točk pri merilu 1.1. »Kakovost predložene analize stanja na razpisanem področju v RS«, nadalje pa glede na število točk doseženih pri merilih pod točko 2. »Usposobljenost za izvedbo projekta«. V primeru, da je število še vedno enako, bo izbran tisti, ki bo dosegel več točk pri merilu pod točko 3. »Vključevanje in povezovanje vključenih deležnikov«.
Vse popolne prijave bosta ločeno ocenila po dva člana razpisne komisije. Če se bosta oceni razlikovali za 10 točk ali več, bo prijavo ocenil še tretji ocenjevalec, član razpisne komisije. Ocena se bo oblikovala na podlagi povprečja ocen vseh treh ocenjevalcev.
5. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za javni razpis
Skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša največ do 2.778.000,00 EUR, od tega je predvidena vrednost sofinanciranja po posameznih programskih območjih in po posameznih proračunskih letih naslednja:
– za proračunsko leto 2017: 650.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 190.882,81 EUR, od tega:
– 152.706,25 EUR s PP 150060 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-V-EU (80,00 %) in
– 38.176,56 EUR PP 150062 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih-14-20-V-slovenska udeležba (20,00 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 459.117,19 EUR, od tega:
– 367.293,75 EUR s PP 150061 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-EU (80,00 %) in
– 91.823,44 EUR s PP 150063 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-slovenska udeležba (20,00 %),
– za proračunsko leto 2018: 520.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 208.243,19 EUR, od tega:
– 166.594,55 EUR s PP 150060 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-V-EU (80,00 %) in
– 41.648,64 EUR PP 150062 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih-14-20-V-slovenska udeležba (20,00 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 311.756,81 EUR, od tega:
– 249.405,45 EUR s PP 150061 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-EU (80,00 %) in
– 62.351,36 EUR s PP 150063 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-slovenska udeležba (20,00 %),
– za proračunsko leto 2019: 335.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 122.833,34 EUR, od tega:
– 98.266,67 EUR s PP 150060 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-V-EU (80,00 %) in
– 24.566,67 EUR PP 150062 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih-14-20-V-slovenska udeležba (20,00 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 212.166,66 EUR, od tega:
– 169.733,33 EUR s PP 150061 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-EU (80,00 %) in
– 42.433,33 EUR s PP 150063 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-slovenska udeležba (20,00 %),
– za proračunsko leto 2020: 335.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 122.833,34 EUR, od tega:
– 98.266,67 EUR s PP 150060 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-V-EU (80,00 %) in
– 24.566,67 EUR PP 150062 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih-14-20-V-slovenska udeležba (20,00 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 212.166,66 EUR, od tega:
– 169.733,33 EUR s PP 150061 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-EU (80,00 %) in
– 42.433,33 EUR s PP 150063 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-slovenska udeležba (20,00 %),
– za proračunsko leto 2021: 335.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 122.833,34 EUR, od tega:
– 98.266,67 EUR s PP 150060 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-V-EU (80,00 %) in
– 24.566,67 EUR PP 150062 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih-14-20-V-slovenska udeležba (20,00 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 212.166,66 EUR, od tega:
– 169.733,33 EUR s PP 150061 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-EU (80,00 %) in
– 42.433,33 EUR s PP 150063 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-slovenska udeležba (20,00 %),
– za proračunsko leto 2022: 603.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 221.100,00 EUR, od tega:
– 176,880,00 EUR s PP 150060 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-V-EU (80,00 %) in
– 44.220,00 EUR PP 150062 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih-14-20-V-slovenska udeležba (20,00 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 381.900,00 EUR, od tega:
– 305.520,00 EUR s PP 150061 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-EU (80,00 %) in
– 76.380,00 EUR s PP 150063 – PN9.1-Opolnomočenje ciljnih skupin-14-20-Z-slovenska udeležba (20,00 %).
– konto: 4133.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da glede na razpoložljiva sredstva po posameznih proračunskih letih, izbranim prijaviteljem predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja. Kolikor se izbrani prijavitelj ne strinja s predlogom ministrstva se šteje, da odstopa od prijave.
Končni finančni načrt bo usklajen z ministrstvom pred podpisom pogodbe o sofinanciranju.
Izvedba postopka javnega razpisa je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva.
6. Shema in stopnja intenzivnosti ali najvišja dovoljena višina sofinanciranja v skladu s shemo državnih pomoči ali pomoči de minimis: ni relevantno.
7. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva (predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev)
Ministrstvo bo sofinanciralo le upravičene stroške (datum opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga), nastale od dne objave javnega razpisa v Uradnem listu RS do dne 30. 9. 2022.
Obdobje upravičenosti izdatkov (datum plačila računov oziroma verodostojnih knjigovodskih listin) je od dne objave javnega razpisa v Uradnem listu RS do dne 31. 10. 2022.
Obdobje upravičenosti lahko ministrstvo podaljša zaradi posebej utemeljenih, objektivnih razlogov in na podlagi soglasja organa upravljanja.
8. Vsebina in priprava vloge na javni razpis
Javni razpis obsega naslednje dokumente:
1. Javni razpis za izbor operacij Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje
2. Obrazec za oddajo prijave
3. Navodila za prijavo na javni razpis
4. Prijavnica za projekt
5. Priloge k prijavnici:
a. Izračun urne postavke stroškov osebja
b. Finančni načrt
c. Vzorec konzorcijske pogodbe
d. Izjava o izpolnjevanju pogojev
6. Vzorec pogodbe o sofinanciranju
7. Ocenjevalni list
8. Seznam kazalnikov
9. Obračun stroška na enoto
10. Navodila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij EKP v programskem obdobju 2014–2020 s prilogami
11. Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020
12. Navodila OU za spremljanje izvajanja OP z informacijskim sistemom ISARR 2
Vloga se šteje kot formalno popolna, če vsebuje naslednje popolno izpolnjene, podpisane in žigosane obrazce ter dokazila:
– Prijavnica za projekt
– Priloge k prijavnici:
a) Izračun urne postavke stroškov osebja
b) Finančni načrt
c) Podpisana konzorcijska pogodba
d) Izjave o izpolnjevanju obveznih pogojev
Prijavitelji morajo uporabiti izključno obrazce iz razpisne dokumentacije, ki se jih ne sme spreminjati.
9. Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike
Sredstva na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko: 80,00 %.
Sredstva na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike: 20,00 %.
10. Delež prispevka EU: delež prispevka EU je 80,00 %.
11. Upravičeni stroški, način financiranja in predplačila
V skladu s pravili evropske kohezijske politike in zakonodaje s področja javnih financ se financiranje operacij izvaja po principu povračil za nastale in plačane stroške. Izjema so predplačila in izjeme, določene v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Upravičenec bo prejel sredstva sofinanciranja na osnovi pravilno izdanih in popolnih zahtevkov za izplačila za upravičene stroške izvajanja operacije, ki so nastali in bili plačani v preteklem (in upravičenem) obdobju.
Upravičeni stroški so:
– Standardne lestvice stroškov na enoto – urna postavka stroškov osebja
– Stroški za službena potovanja
– Stroški storitev zunanjih izvajalcev:
– Delo po pogodbi o opravljanju storitev
– Delo po podjemni pogodbi
– Delo po avtorski pogodbi
– Delo preko študentskega servisa
– Drugi stroški storitev zunanjih izvajalcev1
1Podrobneje opredeljeno v tč. 14 Navodil za prijavo.
– Stroški informiranja in komuniciranja:
– Stroški organizacije in izvedbe konferenc, seminarjev in simpozijev (npr. stroški najema prostorov in opreme, stroški brezalkoholnih pijač in prigrizkov na seminarjih oziroma usposabljanjih, stroški za izvedbo zaključne konference le pri prijavitelju kot poslovodečemu konzorcijskemu partnerju)
– Stroški izdelave ali nadgradnje spletnih stani (le pri prijavitelju)
– Stroški oglaševalskih storitev in stroški objav (le pri prijavitelju)
– Stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska in dostave gradiv
– Drugi stroški informiranja in obveščanja (npr. nakup strokovnih gradiv in podpornih materialov)
– Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (oprema, ki je nujno potrebna za izvajanje aktivnosti operacije, največ v višini 10 % celotne pogodbene vrednosti)
– Pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več kategorij stroškov (pavšalna stopnja v višini 15 % neposrednih upravičenih stroškov osebja; brez dokazil)
– Davek na dodano vrednost (DDV)
ali
– Standardne lestvice stroškov na enoto – urna postavka stroškov osebja
– Stroški storitev zunanjih izvajalcev:
– Delo po pogodbi o opravljanju storitev
– Delo po podjemni pogodbi
– Delo po avtorski pogodbi
– Delo preko študentskega servisa
– Drugi stroški storitev zunanjih izvajalcev
– Pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več kategorij stroškov (pavšalna stopnja v višini 30 % neposrednih upravičenih stroškov osebja2; brez dokazil).
2Delež je bil izračunan na podlagi preteklih, že izvedenih, projektov Tranzicijski model – PDUO, ki sta glede na aktivnosti vsebinsko primerljiva predmetnemu javnemu razpisu.
Davek na dodano vrednost (DDV)
Pri uveljavljanju upravičenega stroška davka na dodano vrednost (DDV), mora izbrani prijavitelj pred podpisom pogodbe o sofinanciranju pridobiti in predložiti potrdilo pristojnega finančnega urada. Pogoji glede upravičenosti stroška davka na dodano vrednost so navedeni v tč. 2.6 veljavnih Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila in razpisni dokumentaciji (tč. 3.3.5 Navodil Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020).
Pavšalno financiranje v višini 15 oziroma 30 % neposrednih upravičenih stroškov za osebje: znesek pavšalnega financiranja v višini 15 oziroma 30 % neposrednih upravičenih stroškov za osebje se izračuna od vrednosti Standardne lestvice stroškov na enoto – urna postavka stroškov osebja in stroškov osebja zunanjih izvajalcev (avtorska, podjemna pogodba ter študentsko delo).
Standardne lestvice stroškov na enoto – urna postavka stroškov osebja: v skladu z drugim odstavkom 68. člena Uredbe 1303/2013/EU ter Smernicami o poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov naj prijavitelj, ki kandidira na javni razpis, določi urno postavko stroška za osebje. Urna postavka, ki se uporablja, se izračuna tako, da se zadnji evidentirani letni bruto bruto stroški za zaposlene delijo s 1.720 urami. Navodila za izračun so podrobneje opredeljena v razpisni dokumentaciji, in sicer v obrazcu »Izračun urne postavke stroškov osebja«, zavihek št. 2. Dokazilo o nastanku navedenega stroška za posamezni mesec je časovnica (Priloga 3 Navodil Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020), in pogodba o zaposlitvi oziroma aneks k pogodbi posamezne osebe. Upravičenec bo strošek uveljavljal na podlagi izstavljenega obračuna ter zahtevka za izplačilo s prilogami. Zaradi pričakovanih rasti cen (inflacije) ter iz razloga, da gre za večletni projekt, se bo metodologija skladno s Smernicami o poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov januarja 2019 ter januarja 2021 revidirala in prilagodila glede na zadnje letne bruto bruto stroške zaposlenih. Z revidiranjem metodologije bo posledično določena in uporabljena nova višina standardnega stroška na enoto za izvedbo projekta, navedena sprememba pa bo stopila v veljavo z dnem 1. 2. 2019 oziroma 1. 2. 2021.
V skladu z namenom javnega razpisa je najmanj 40 % upravičenih sredstev namenjenih zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami za gluhe, gibalno ovirane, slepe in slabovidne otroke in mladostnike, kar je potrebno upoštevati tudi pri načrtovanju stroškov operacije.
Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za dokazovanje upravičenih stroškov so navedena v razpisni dokumentaciji (tč. 14 Navodil za prijavo na javni razpis, tč. 3 in 4 Navodil Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–-2020 in tč. 2 veljavnih Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila).
Ministrstvo in izbrani prijavitelj bosta s pogodbo o sofinanciranju podrobneje dogovorila obseg in dinamiko sofinanciranja operacije na osnovi načrtovanih aktivnosti, podanih v prijavi na javni razpis.
V skladu z določili Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 lahko ministrstvo upravičencu za namen izvajanja operacije izplača predplačilo v višini do 30 % od vrednosti predvidenih izplačil sredstev, na osnovi predloženega zahtevka za izplačilo predplačila s strani upravičenca. Upravičene prejemnike in pogoje za izplačilo predplačila določa veljavni zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Predplačila se izvajajo po sistemu izplačila večkratnih predplačil pri izvajanju operacije, s sprotnim poračunavanjem vsakega posameznega predplačila v celoti. Upravičenec bo v primeru prejetega predplačila dolžan ministrstvu predložiti zahtevek/e za izplačilo z obveznimi dokazili v višini izplačanega predplačila v roku najkasneje 120 dni po prejemu predplačila. To pomeni, da se bodo predplačila iz proračuna Republike Slovenije izplačevala največ v višini kot je v prihodnjem obdobju 120 dni dejansko potrebno za izvajanje operacije, pri čemer višina posameznega predplačila ne sme presegati odstotka, določenega v veljavnem zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Po celotnem poračunu predhodnega predplačila upravičenec lahko pridobi novo predplačilo za pokrivanje izdatkov za prihodnje obdobje 120 dni. Za vsako predplačilo v višini nad 100.000,00 EUR je potrebno pred podpisom pogodbe o sofinanciranju oziroma pred podpisom aneksa k pogodbi o sofinanciranju v primeru uveljavljanja več predplačil nad 100.000,00 EUR, pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. Soglasje se izda pod pogoji, navedenimi v veljavnem zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije (pogoji, ki jih mora izpolnjevati prejemnik predplačila so: pozitivno poslovanje v preteklem letu, poravnane davčne obveznosti in solventnost v preteklih treh mesecih). Izbrani prijavitelj, ki želi uveljavljati predplačilo v višini nad 100.000,00 EUR, bo hkrati s sklepom o izboru pozvan k predložitvi ustreznih dokazil.
12. Zahteve glede upoštevanja zakona, ki ureja javno naročanje: upravičenec bo moral pri porabi teh sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, v kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu ali pogoji iz Navodil Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020.
13. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jim morajo zadostiti upravičenci skladno s 115. in 116. členom Uredbe 1303/2013/EU in navodili organa upravljanja
Upravičenec bo moral pri informiranju in obveščanju javnosti upoštevati 115. in 116. člen Uredbe 1303/2013/EU in veljavna Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin na področju evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila).
Sprejetje financiranja s strani upravičenca pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam operacij, ki bo javno objavljen.
14. Morebitno dopolnilno financiranje: dopolnilno financiranje med ESS in ESRR, skladno z 98. členom Uredbe 1303/2013/EU, ni predvideno.
15. Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji in spremljanja ter evidentiranja operacije
Upravičenec bo dolžan zagotavljati hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo ter zagotavljati vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in nacionalno zakonodajo.
V skladu s 140. členom Uredbe 1303/2013/EU bo moral upravičenec zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije v obdobju dveh let od 31. decembra po predložitvi obračunov Evropski komisiji, ki vsebujejo končne izdatke končane operacije. O natančnem datumu za hrambo dokumentacije bo upravičenec po končani operaciji pisno obveščen s strani ministrstva.
Upravičenec bo dolžan voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo in za vsako operacijo posebej, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore, za katere pa bo upravičenec dolžan voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo.
16. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji nadzornim organom
Upravičenec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva kot posredniškega organa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
V kolikor se bo v okviru kateregakoli preverjanja s strani nadzornih organov ugotovila nepravilnost pri izvajanju operacije, bodo nadzorni organi skladno z veljavnimi Navodili organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila) in Smernicami za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, financiranih s strani Unije v okviru deljenega upravljanja, ki jih izvede Komisija zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih (dostopne na http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/cocof/2013/cocof_13_9527_annexe_sl.pdf), Smernicami o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki se morajo uporabljati v zvezi s finančnimi popravki, ki jih komisija izvede v skladu s členoma 99 in 100 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 oziroma drugimi akti, ki so podlaga za določanje finančnega popravka, določili ustrezne finančne popravke – znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov in izdatkov, upravičenec pa bo dolžan neupravičeno izplačana sredstva vrniti.
17. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU
Upravičenec bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU ter 7. in 8. členom Uredbe 1304/2013/EU.
Upravičenec bo moral cilje operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.
Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami potrebujejo drugačne, njim prilagojene, načine vzgoje in izobraževanja, s čimer se jim poskuša zagotoviti enake možnosti. Že Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10 in 50/14) določa, da je cilj ustvarjati enake možnosti za invalide na vseh področjih življenja. Z javnim razpisom bomo izboljšali socialno vključenost ter možnosti na trgu dela otrokom s posebnimi potrebami, ki obiskujejo navedene posebne oziroma prilagojene programe, ter jim tako poskušali zagotovili čim bolj enake pogoje za izobraževanje ter kasnejše samostojno življenje, kot jih imajo drugi otroci.
V skladu s smernicami gre torej v predmetnem javnem razpisu za t. i. vertikalni ukrep, saj kot je navedeno v prejšnjih odstavkih, je za navedeno ciljno skupino nujno potrebno zagotavljali udejanjanje načela enakih možnosti s pomočjo posebnih ciljno naravnanih ukrepov.
Pri samem izvajanju aktivnosti pa mora upravičenec kljub temu upoštevati tudi horizontalna načela, in sicer predvsem načelo enakosti spolov ter nediskriminacije, saj je ukrep namenjen celotni populaciji otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ne glede na njihove druge osebne okoliščine, kot so spol, rasno ali etnično poreklo, starost, vera ali prepričanje in spolna usmerjenost.
18. Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti
Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in da se z njo strinja.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelji morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje takšnih podatkov, ki ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti.
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki pokriva varovanje osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
19. Zahteve glede spremljanja neto prihodkov operacije
Upravičenec bo moral dokumentirano spremljati in prikazovati neto prihodke operacije skladno s 65. členom Uredbe 1303/2013/EU. Prihodke je potrebno evidentirati in spremljati na posebnem stroškovnem mestu ali ustrezni računovodski kodi, zaradi česar bo možen ločen izpis iz računovodskih evidenc. Če se bodo pri izvajanju operacije ustvarili neto prihodki, bo treba za višino ustvarjenih prihodkov znižati upravičene stroške.
Prihodke, ki nastajajo tekom izvajanja operacije, pa je potrebno upoštevati že pri zahtevku za izplačilo, saj se ustvarjeni neto prihodki odbijejo od zahtevanega zneska. Poračun se izvede najkasneje ob predložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo. O neto prihodkih, ki nastajajo med izvajanjem operacije, je upravičenec dolžan poročati sproti, med izvajanjem operacije.
20. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije
Upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja operacije skladno s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe 1303/2013/EU, 5. in 19. členom ter Prilogo I Uredbe 1304/2013/EU, dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije, vključno s podatki po Vprašalniku za spremljanje podatkov o udeležencih na operacijah, ki je Priloga 8 Navodil Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–-2020.
Kazalniki (vključno s podatki po Vprašalniku za spremljanje podatkov o udeležencih na operacijah), ki jih bo potrebno zbirati za namene spremljanja in vrednotenja operacije, so natančneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji (tč. 17 Navodil za prijavo na javni razpis).
21. Omejitve glede sprememb operacije v skladu s 71. členom Uredbe 1303/2013/EU: ni relevantno.
22. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: v kolikor se ugotovi, da upravičenec ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
23. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije ali, da je višina sofinanciranja operacije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili oziroma bi lahko bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira oziroma so bila odobrena, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
24. Način in rok za predložitev prijav za dodelitev sredstev
Rok za oddajo prijav za dodelitev sredstev je 6. 3. 2017 do 12. ure. Prijave z zahtevano vsebino morajo v zaprti ovojnici, opremljene z obrazcem z vidno oznako »Ne odpiraj – prijava na javni razpis za izbor operacij »Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje««, ki je del razpisne dokumentacije, prispeti na naslov: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.
Kot pravočasne bodo upoštevane prijave, ki bodo, v določenem roku, ne glede na način dostave, prispele v vložišče ministrstva.
Neustrezno označene in nepravočasno prispele prijave se ne bodo obravnavale, s sklepom bodo zavržene in vrnjene prijavitelju.
25. Datum odpiranja prijav za dodelitev sredstev ter postopek in način izbora
Prijave bo odprla in ocenila komisija za izvedbo postopka javnega razpisa, ki jo imenuje minister za izobraževanje, znanost in šport ali od njega pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: razpisna komisija).
Odpiranje prispelih prijav bo dne 7. 3. 2017 ob 9. uri, v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, Ljubljana (sejna soba 117) in bo javno.
Razpisna komisija bo v roku osmih dni od odpiranja prijav pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih prijave niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela prijave, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta prijave ali tistih elementov prijave, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove prijave glede na preostale prijave, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Nepopolne prijave, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Postopek in način izbora je podrobneje opredeljen v razpisni dokumentaciji, in sicer v Navodilih za prijavo na javni razpis.
Z izbranimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Vzorec pogodbe in Navodila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–-2020, ki jih bo izbrani prijavitelj dolžan spoštovati pri izvajanju operacije, sta sestavni del razpisne dokumentacije.
V kolikor prijavitelj ne bo pristopil k podpisu pogodbe v roku osmih dni od prejema pisnega poziva s strani ministrstva ali s pisnim obvestilom odstopil od svoje zahteve za pridobitev sredstev in so na voljo še razpoložljiva sredstva, lahko razpisna komisija razdeli sredstva med prijave, ki so dosegle najmanj 20 točk, glede na število doseženih točk, po padajočem vrstnem redu, do razdelitve celotnih razpoložljivih sredstev za javni razpis.
V kolikor se je operacija začela izvajati pred oddajo prijave na ministrstvo, bo po podpisu pogodbe o sofinanciranju in pred izplačilom prvega rednega zahtevka za izplačilo iz proračuna, ministrstvo izvedlo preverjanje v skladu z Navodili organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe (EU) št. 1303/2013 za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila), da se prepriča, ali je bila upoštevana relevantna zakonodaja, pomembna za operacijo, tudi za obdobje pred opravljenim izborom oziroma pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče, z objavo v Uradnem listu RS.
26. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo s sklepom ministrice oziroma pooblaščene osebe o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku šestdesetih dni od izteka roka za oddajo prijav.
Prijavitelji, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje in merila iz javnega razpisa in jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa ministrstva o (ne)izboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije.
27. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirane osebe dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu ministrstva, http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/javni_razpisi/. Razpisno dokumentacijo lahko dvignete tudi osebno na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, 2. nadstropje, Urad za razvoj izobraževanja, vsak delovni dan med 10. in 12. uro. Za dodatne informacije lahko pišete na elektronski naslov gp.mizs@gov.si z navedbo zadeve: »JR za izbor operacij Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje«.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
