Št. 141-3/2016 Ob-1138/17, Stran 153
Na podlagi določb Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 470), Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L št. 298 z dne 26. 10. 2012, str. 1), Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16), Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16), Proračuna Republike Slovenije za leto 2016 (DP2016) (Uradni list RS, št. 96/15), Proračuna Republike Slovenije za leto 2017 (DP2017) (Uradni list RS, št. 96/15), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011 in 3/13), Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15 in 36/16), Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI 2014SI16M8PA001-1.3, z dne 30. 10. 2014, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI 2014SI16MAOP001, z dne 11. 12. 2014, Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13), Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09 in 17/15) in odločitve Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja, o podpori javnemu razpisu, št. 9-1/3/MZ/0, z dne 11. 1. 2017, Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo) objavlja
za izbor operacij »Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev«
Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada (v nadaljevanju: ESS). Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi: 9. »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«, prednostne naložbe: 9.1. »Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti«, specifičnega cilja: 9.1.3: »Preprečevanje zdrsa v revščino oziroma socialno izključenost in zmanjševanje neenakosti v zdravju« Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Javni razpis se bo izvajal kot instrument javni razpis za izbor operacij. Operacijo v okviru tega javnega razpisa predstavlja projekt izbranega prijavitelja.
Posredniški organ in izvajalec razpisa
Ime oziroma naziv in sedež posredniškega organa, ki dodeljuje sredstva: Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
1. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programa celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev strokovnih kompetenc strokovnih delavcev, ki delajo z njimi. Predvideni so ukrepi za razvoj in nadgradnjo programov, ki bodo prispevali k preprečevanju zdrsa v revščino in socialno izključenost ter bodo zmanjševali neenakosti v zdravju.
Opredelitev (celostne) zgodnje obravnave otrok:
Zgodnja obravnava otrok v otroštvu je nabor služb/storitev za otroke od rojstva do obveznega vstopa v šolo in njihove družine, ki so jim na voljo na njihovo prošnjo v določenem obdobju otrokovega življenja ter pokrivajo vsakršne dejavnosti posebne pomoči z namenom, da se zagotovi in spodbudi otrokov osebni razvoj, okrepi zmogljivost same družine in spodbudi socialna vključenost družine in otroka (European Agency for Development in Special Needs Education, 2011).
Izvedbena faza projekta bo potekala z vzpostavitvijo in delovanjem multidisciplinarnih timov, ki bodo izvajali celostno zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin, in sicer predvidoma v obdobju 24 mesecev.
2. Namen javnega razpisa
Namen javnega razpisa je zagotoviti celovito, multidisciplinarno obravnavo otrok s posebnimi potrebami ter podporo otrokovemu razvoju in izboljšanje kvalitete življenja družine otroka s posebnimi potrebami. Namen je tudi spodbuditi učinkovito, hitrejše in bolj fleksibilno nudenje celostne zgodnje pomoči družini in otroku s posebnimi potrebami.
Ključnega pomena je celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin, ki tvegajo socialno izključenost zaradi svojega neznačilnega/pomanjkljivega razvoja ali upočasnjenega razvoja oziroma drugih okvar in zato potrebujejo celostno zgodnjo obravnavo. Predvideni so ukrepi za razvoj in nadgradnjo programov, ki bodo prispevali k preprečevanju zdrsa v revščino in socialno izključenost ter bodo zmanjševali neenakosti v zdravju.
V Sloveniji se v okviru razvojnih ambulant, ki delujejo večinoma v okviru zdravstvenega varstva na primarni ravni, nudijo zgodnja obravnava in nadaljnja pomoč otroku z motnjami v razvoju, vendar ta pomoč ni celostna in ne vključuje pomoči družini, saj so v timu strokovnjakov v razvojnih ambulantah le strokovnjaki medicinske stroke.
Zato je predvideno, da se z dodatnimi strokovnjaki dopolni obstoječi tim v razvojni ambulanti in vzpostavi t. i. multidisciplinarni tim, ki bo omogočil celosten pristop k obravnavi otrok in njihovih družin, ki bodo deležni obsežnejše in rednejše interdisciplinarne obravnave. S pomočjo celostne zgodnje obravnave bo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam nudena medicinska, pedagoška in psihosocialna pomoč.
Multidisciplinarni tim bo sodeloval tudi z vzgojiteljem predšolskih otrok v vrtcu. Ta bo deloval kot mobilna služba, na razpolago otrokom v vrtcu in tudi predšolskim otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Z različnimi oblikami pomoči bo omogočil tudi pravočasno načrtovanje in pripravo na vključevanje otroka v vzgojno-izobraževalne institucije.
Z vzpostavitvijo multidisciplinarnih timov v okviru razvojnih ambulant in vrtcev se bodo nadgradili obstoječi oziroma razvijali in izvajali novi programi, ki bodo bolje odgovarjali potrebam ciljnih skupin in bodo vključevali usposabljanje in izobraževanje izvajalcev v skladu z OP 2014–2020.
Spremljali se bodo naslednji kazalniki učinka in rezultata:
– število vzpostavljenih multidisciplinarnih timov v okviru razvojnih ambulant in vrtcev/vstopnih točk za celostno zgodnjo obravanavo otrok s posebnimi potrebami oziroma delež razvojnih ambulant v Sloveniji, ki ima vzpostavljen multidisciplinaren tim strokovnjakov za celostno zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami;
– število opravljenih celostnih zgodnjih obravnav otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin;
– število izobraženih strokovnjakov in laikov za delo z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami;
– protokoli sodelovanja služb (zdravstvo, vrtci, centri za socialno delo in nevladne organizacije), ki so vključene v zgodnjo celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin;
– klinične poti obravnave otrok z rizičnimi dejavniki in otrok z neznačilnim oziroma pomanjkljivim razvojem ali zaostankom;
– vzpostavitev spletne strani o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami, z informacijami o zgodnji obravnavi za starše, strokovnjake in širšo javnost v Republiki Sloveniji.
3. Cilji in ciljne skupine
V skladu z OP 2014–2020 gre v okviru javnega razpisa za ukrep, ki predvideva razvoj oziroma nadgradnjo in izvajanje preventivnih programov, ki se bodo izvajali s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESS) za sofinanciranje programa celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin, ki tvegajo socialno izključenost zaradi različnih razlogov, s ciljem opolnomočenja in povečanja zmožnosti socialnih in kulturnih kompetenc.
Gre za skupino otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin, ki tvegajo socialno izključenost, in se težje vključujejo v širše okolje in družbo. Navedene aktivnosti celostne zgodnje obravnave namenjene tej populaciji in izobraževanje za krepitev kompetenc strokovnih delavcev, ki delajo z njimi, bodo skladne z OP 2014–2020.
Cilji javnega razpisa so:
– vzpostavitev multidisciplinarne obravnave otroka s posebnimi potrebami in njegove družine;
– krepitev strokovnih kompetenc strokovnih služb s področja zdravstva, šolstva in izobraževanja ter socialnega varstva, ter prenos znanja med službami;
– vzpostavitev povezave razvojnih ambulant z vrtci za večjo inkluzijo ter večjo fleksibilnost nudenja zgodnje pomoči otroku s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju;
– izboljšanje koordinacije med sektorji in znotraj njih, tj. sodelovanje zdravstvenih, vzgojno-izobraževalnih in socialnih ustanov;
– oblikovanje strategije in protokolov za sodelovanje strokovnih služb s področja zdravstva, šolstva in izobraževanja ter socialnega varstva, s svojci, z nevladnimi organizacijami, prostovoljci in drugimi posamezniki in organizacijami, ki lahko pripomorejo k bolj učinkoviti celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami na domu in v lokalnem okolju;
– zagotovitev informacij o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami staršem, strokovnjakom in širši javnosti na enem mestu s pomočjo vzpostavitve posebne spletne strani;
– oblikovanje kliničnih poti obravnave otrok z rizičnimi dejavniki in otrok s pomanjkljivim razvojem ali zaostankom;
– povezati oziroma koordinirati obstoječi tim razvojne ambulante z dopolnilnim timom in krepiti kompetence strokovnih delavcev v multidisciplinarnem timu;
– povezati in vzpostaviti multidisciplinarno sodelovanje različnih organizacij, ki bodo v okviru tega javnega razpisa nastopale kot konzorcijski partnerji ali sodelujoče organizacije.
Ciljne skupine javnega razpisa so otroci s posebnimi potrebami in njihove družine ter strokovni delavci na področju zdravstva, šolstva/predšolske vzgoje, socialnega varstva in nevladnih organizacij ter laiki (nestrokovnjaki).
4. Regija izvajanja
Operacije se bodo izvajale v obeh kohezijskih regijah, in sicer v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija (glej Tabelo 1 v prilogi). Vsebine iz Sklopa 1 (glej točko 5) se bodo izvajale v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, vsebine iz Sklopa 2 (glej točko 5) pa v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija.
Upravičenci bodo upravičeni do sredstev tiste kohezijske regije, na področju katerem imajo sedež in kjer bodo izvajali aktivnosti operacije.
Javni razpis ima, zaradi sistemske narave predvidenih ukrepov in prenosa znanja, vpliv na celotno državo (se pravi tako na Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, kot na Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija).
5. Vsebine
V nadaljevanju sta navedeni dve vsebinski področji, ki se med seboj povezujeta in na kateri je mogoče prijaviti posamezni projekt.
Upravičenci iz obeh vsebinskih področij oziroma sklopov sodelujejo pri doseganju vseh pričakovanih aktivnosti in obveznih rezultatov ter prenosu znanja in izkušenj.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje celostne zgodnje obravnave otrok1 s posebnimi potrebami in njihovih družin, in sicer treh multidisciplinarnih timov v okviru obstoječe mreže razvojnih ambulant in v vrtcih ter sofinanciranje ukrepov za krepitev kompetenc strokovnih delavcev za delo s to populacijo in je razdeljen v dva sklopa.
1Celostna zgodnja obravnava obsega:
1. Celostna zgodnja obravnava za otroke z neznačilnim/pomanjkljivim razvojem ali manjšimi znaki nevrološke disfunkcije (B) obsega:
– skupno najmanj dva pregleda z diagnostično oceno pri pediatru in/ali psihologu in
– skupno najmanj 10 obravnav pri nevrofizioterapevtu, delovnem terapevtu, specialnem pedagogu, logopedu ali socialnemu delavcu v razvojni ambulanti ali obravnava pri specialnemu pedagogu v vrtcu in/ali na domu,
– najmanj dva timska posveta,
– poročilo o obravnavi otroka in družine.
2. Celostna zgodnja obravnava za otroke z nenormalno nevrološko simptomatiko, upočasnjenim ali izrazito disharmoničnim razvojem, prepoznanimi sindromi, senzornimi ali drugimi okvarami (C) obsega:
– skupno najmanj dva pregleda z diagnostično oceno in terapevtsko obravnavo pri pediatru in/ali psihologu in
– skupno najmanj 20 obravnav pri nevrofizioterapevtu, delovnem terapevtu, specialnem pedagogu ali logopedu v razvojni ambulanti ali obravnava pri specialnem pedagogu v vrtcu in/ali na domu,
– najmanj 2 obravnavi pri socialnem delavcu in/ali pri predstavniku družine,
– najmanj trije timski posveti in timsko sodelovanje razvojne ambulante z vrtcem,
– poročilo o obravnavi otroka in družine.
Sklop 1:
»Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija«
Vsebinsko področje je namenjeno zagotovitvi celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, in sicer s pomočjo dopolnitve dveh obstoječih timov v dveh razvojnih ambulantah in vrtcih, ki sodelujejo in se skupaj prijavijo.
V nadaljevanju so navedene vsebinske zahteve oziroma pričakovane aktivnosti in obvezni rezultati v letih 2017, 2018 in 2019:
1. Pripravljalne aktivnosti.
2. Izvedba programa celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin v okviru dveh razvojnih ambulant in vrtcev, ki imajo sedež v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, izvedba aktivnosti bo prav tako potekala v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.
2.a Z namenom izvajanja programa se v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija kadrovsko dopolnita dva obstoječa standardna tima razvojne ambulante (opredeljena v skladu s 34. členom ZD ZAS II/a Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije), in sicer tako, da se oblikuje multidisciplinarni tim razvojne ambulante in vrtca/cev.
Multidisciplinarni tim strokovnjakov/članov (obstoječi in dopolnjeni tim skupaj) bo v naslednji sestavi:
– zdravnik spec. pediater (1),
– dipl. med. sestra (DMS) (1),
– srednja medicinska sestra (SMS) (1),
– nevrofizioterapevt (3),
– delovni terapevt (2),
– klinični logoped ali logoped (2),
– klinični psiholog ali psiholog (1),
– specialni pedagog (1) in
– socialni delavec (1).
Sestavo obstoječega/standardnega tima v skladu s 34. členom ZD ZAS II/a Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 pokriva iz svojih sredstev Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
– zdravnik specialist pediater (1),
– nevrofizioterapevt (2),
– logoped (0,5),
– dipl. delovni terapevt/višji delovni terapevt (0,50),
– dipl. medicinska sestra/višja medicinska sestra (1),
– administrativno tehnični delavec (0,76)*.
*Ni vključen v multidisciplinarni tim.
Obstoječi tim se dopolni z naslednjim profili in predstavlja t. i. dopolnjeni tim, ki bo sofinanciran s sredstvi ESS:
– srednja medicinska sestra (SMS) (1),
– nevrofizioterapevt (1),
– delovni terapevt (1,5),
– klinični logoped ali logoped (1,5),
– klinični psiholog ali psiholog (1),
– specialni pedagog (1) in
– socialni delavec (1).
Delovno razmerje mora biti sklenjeno za polni delovni čas ali za polovični delovni čas.
Pri poklicnih profilih, kjer je predvideno večje število kadrov (npr. fizioterapevtov: 3), je le-teh lahko manj kot navedeno, ob pogoju, da je vsak profil zapolnjen vsaj z enim strokovnim delavcem za polni delovni čas. Hkrati pa se, ob deficitu določenega profila (ni prijav na razpis za delovno mesto), kjer je zadoščeno pogoju, da je vsak profil zapolnjen, lahko dodatno zaposli do največ enega strokovnjaka več, kot je določeno v sestavi dopolnilnega tima.
2.b Član posameznega multidisciplinarnega tima je dodatno tudi 1 predstavnik družine, ki ima vsaj srednjo/V. stopnjo izobrazbe, podporo nevladne organizacije, ki deluje na tem področju, opravljeno dodatno izobraževanje in usposabljanje s področja zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami ter ima osebne izkušnje z otrokom s posebnimi potrebami. Naloga predstavnika družine je, da družini nudi podporo in svetovanje ter jo informira in napoti v ustrezne programe nevladnih organizacij (NVO). Plačilo za delo predstavnika družine v okviru multidisciplinarnega tima bo urejeno s podjemno pogodbo.
2.c V okviru predšolske vzgoje v vrtcih sodelujeta s posameznim multidisciplinarnim timom 2 strokovna delavca/vzgojitelja predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Obravnavala bosta otroke v različnih vrtcih in opravljala obravnave na domu.
Delovno razmerje mora biti sklenjeno za polni delovni čas ali za polovični delovni čas.
V Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija se izvede/opravi/zagotovi najmanj 800 celostnih zgodnjih obravnav otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin v času izvedbene faze projekta.
3. Izvedba izobraževanja strokovnih delavcev na področju zdravstva iz mreže vseh razvojnih ambulant, vrtcev, socialnega varstva in nevladnih organizacij iz celotne Republike Slovenije za delo z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami.
3.a Vsebina izobraževanja vključuje tematske sklope za povečanje kompetenc strokovnih delavcev iz mreže vseh razvojnih ambulant, vrtcev, socialnega varstva in nevladnih organizacij iz celotne Republike Slovenije in laikov/nestrokovnjakov za celostno zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami.
Obseg izobraževanja za različne strokovne delavce in laike/nestrokovnjake obvezno vključuje:
– najmanj 12 pedagoških ur (2-krat po šest pedagoških ur) izobraževanja za strokovne delavce in laike/nestrokovnjake (starše otrok s posebnimi potrebami in predstavnike družin ter predstavnike nevladnih organizacij s tega področja);
– najmanj 18 pedagoških ur (3-krat po šest pedagoških ur) izobraževanja po posameznem področju celostne zgodnje obravnave za strokovnjake;
– najmanj 6 pedagoških ur (1-krat po šest pedagoških ur) izobraževanja za laike/nestrokovnjake (starše otrok s posebnimi potrebami in predstavnike družin ter predstavnike nevladnih organizacij s tega področja).
Izobraziti in usposobiti je potrebno skupaj najmanj 75 strokovnjakov in laikov/nestrokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in skupaj najmanj 50 strokovnjakov in laikov/nestrokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija. Pri pripravi izobraževanja in usposabljanja sodelujejo člani multidisciplinarnega tima.
Minimalno število udeležencev za izvedbo izobraževanja je deset oseb.
Nosilec izobraževanja za navedene strokovne delavce in laike/nestrokovnjake iz celotne države bo upravičenec iz Kohezijske regije Vzhodna Slovenija, aktivnosti bodo prav tako potekale v tej regiji.
3.b Za izboljšanje sodelovanja zdravstvenih, vzgojno-izobraževalnih in socialnih služb: izvedba izobraževanja za diseminacijo protokolov sodelovanja in kliničnih poti obravnave. Priprava protokolov sodelovanja in kliničnih poti sodi sicer med pričakovane aktivnosti in obvezne rezultate v Sklopu 2.
4. Določitev strokovnega koordinatorja aktivnosti za posamezno razvojno ambulanto oziroma multidisciplinarni tim.
Naloga strokovnega koordinatorja bo usklajevanje aktivnosti, priprava potrebnega za izvedbo aktivnosti, vse naloge povezane s koordinacijskimi sestanki, pomoč pri pripravi poročil in druge naloge povezane s projektom. Strokovnega koordinatorja določijo člani multidisciplinarnega tima izmed svojih članov in ne gre za novo zaposlitev.
5. Izvedba skupnih koordinacijskih sestankov (minimalno 4x letno) po predhodnem dogovoru članov multidisciplinarnih timov iz Kohezijske regije Vzhodna Slovenija in Kohezijske regije Zahodna Slovenija. Po vsakem sestanku se pripravi poročilo.
6. Izdelava zaključnega poročila multidisciplinarnega tima o rezultatih projekta, ki ga pripravi vsak posamezni multidisciplinarni tim.
7. Skupno zaključno poročilo projekta se pripravi na podlagi navedenih poročil multidisciplinarnih timov iz Kohezijske regije Vzhodna Slovenija in Kohezijske regije Zahodna Slovenija in mora vsebovati sintezo rezultatov ter utemeljen sistemski predlog in priporočila za celostno zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin v Republiki Sloveniji. Skupno zaključno poročilo izdelajo člani multidisciplinarnih timov s pomočjo strokovnih koordinatorjev aktivnosti.
Sklop 2:
»Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija«
Vsebinsko področje je namenjeno zagotovitvi celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija, in sicer s pomočjo dopolnitve enega obstoječega tima v eni razvojni ambulanti in vrtcu/ih.
V nadaljevanju so navedene vsebinske zahteve oziroma pričakovane aktivnosti in obvezni rezultati v letih 2017, 2018 in 2019:
1. Pripravljalne aktivnosti.
2. Izvedba programa celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin v okviru ene razvojne ambulante in vrtcev, ki imajo sedež v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija, izvedba aktivnosti bo prav tako potekala v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija.
2.a Z namenom izvajanja programa se v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija kadrovsko dopolni en obstoječ standardni tim razvojne ambulante (opredeljen v skladu s 34. členom ZD ZAS II/a Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), in sicer tako, da se oblikuje multidisciplinarni tim razvojne ambulante in vrtca/cev.
Multidisciplinarni tim strokovnjakov/članov (obstoječi in dopolnjeni tim skupaj) bo v naslednji sestavi:
– zdravnik spec. pediater (1),
– dipl. med. sestra (DMS) (1),
– srednja medicinska sestra (SMS) (1),
– nevrofizioterapevt (3),
– delovni terapevt (2),
– klinični logoped ali logoped (2),
– klinični psiholog ali psiholog (1),
– specialni pedagog (1) in
– socialni delavec (1).
Sestava obstoječega/standardnega tima v skladu s 34. členom ZD ZAS II/a Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 pokriva iz svojih sredstev Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
– zdravnik specialist pediater (1),
– nevrofizioterapevt (2),
– logoped (0,5),
– dipl. delovni terapevt/višji delovni terapevt (0,50),
– dipl. medicinska sestra/višja medicinska sestra (1),
– administrativno tehnični delavec (0,76)*.
*Ni vključen v multidisciplinarni tim.
Obstoječi tim se dopolni z naslednjim profili in predstavlja t. i. dopolnjeni tim, ki bo sofinanciran s sredstvi ESS:
– srednja medicinska sestra (SMS) (1),
– nevrofizioterapevt (1),
– delovni terapevt (1,5),
– klinični logoped ali logoped (1,5),
– klinični psiholog ali psiholog (1),
– specialni pedagog (1) in
– socialni delavec (1).
Delovno razmerje mora biti sklenjeno za polni delovni čas ali za polovični delovni čas.
Pri poklicnih profilih, kjer je predvideno večje število kadrov (npr. fizioterapevtov: 3), je le-teh lahko manj kot navedeno, ob pogoju, da je vsak profil zapolnjen vsaj z enim strokovnim delavcem za polni delovni čas. Hkrati pa se, ob deficitu določenega profila (ni prijav na razpis za delovno mesto), kjer je zadoščeno pogoju, da je vsak profil zapolnjen, lahko dodatno zaposli do največ enega strokovnjaka več, kot je določeno v sestavi dopolnilnega tima.
2.b Član multidisciplinarnega tima je dodatno tudi 1 predstavnik družine, ki ima vsaj srednjo/V. stopnjo izobrazbe, podporo nevladne organizacije, ki deluje na tem področju, opravljeno dodatno izobraževanje in usposabljanje s področja zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami ter ima osebne izkušnje z otrokom s posebnimi potrebami. Naloga predstavnika družine je, da družini nudi podporo in svetovanje ter jo informira in napoti v ustrezne programe nevladnih organizacij (NVO). Plačilo za delo predstavnika družine v okviru multidisciplinarnega tima bo urejeno s podjemno pogodbo.
2.c V okviru predšolske vzgoje v vrtcih sodelujeta z multidisciplinarnim timom 2 strokovna delavca/vzgojitelja predšolskih otrok s posebnimi potrebami.
Delovno razmerje mora biti sklenjeno za polni delovni čas ali za polovični delovni čas.
V Kohezijski regiji Zahodna Slovenija se izvede/opravi/zagotovi najmanj 400 celostnih zgodnjih obravnav otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin v času izvedbene faze projekta.
3. Izdelava protokolov sodelovanja služb (zdravstvo, vrtci, centri za socialno delo in nevladne organizacije), ki so vključene v celostno zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin. Protokol sestavljajo pravila oziroma smernice za delovanje in ravnanje institucij (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, socialno varstvo ter sodelovanje z nevladnimi organizacijami) pri delu na tem področju. Protokol jasno opredeljuje vlogo, pričakovane dejavnosti posameznih institucij/organizacij in načine medsebojnega sodelovanja. Predvidena je izdelava štirih protokolov sodelovanja, in sicer enega za vsako službo (zdravstvo, šolstvo, centri za socialno delo in nevladne organizacije). Protokoli sodelovanja služb morajo biti izdelani v sodelovanju z navedenimi službami do dne 30. 4. 2018.
4. Izdelava kliničnih poti obravnave otrok z rizičnimi dejavniki in otrok z neznačilnim oziroma pomanjkljivim razvojem ali zaostankom. Klinična pot je vnaprej določen opis poteka zdravstvene obravnave pacientov z določenim zdravstvenim stanjem. Predvidena je izdelava kliničnih poti obravnave za vsaj tri skupine otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin glede na izražene rizične dejavnike, neznačilen/pomanjkljiv razvoj, prepoznane sindrome in/ali okvare. Klinične poti morajo biti izdelane do dne 30. 4. 2018.
5. Vzpostavitev spletne strani o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami z informacijami o zgodnji obravnavi za njihove starše, strokovnjake in širšo javnost v Republiki Sloveniji.
6. Določitev strokovnega koordinatorja aktivnosti za posamezno razvojno ambulanto oziroma multidisciplinarni tim.
Naloga strokovnega koordinatorja bo usklajevanje aktivnosti, priprava potrebnega za izvedbo aktivnosti, vse naloge povezane s koordinacijskimi sestanki, pomoč pri pripravi poročil, in druge naloge povezane s projektom. Strokovnega koordinatorja določijo člani multidisciplinarnega tima izmed svojih članov in ne gre za novo zaposlitev.
7. Izvedba skupnih koordinacijskih sestankov (minimalno 4x letno) po predhodnem dogovoru članov multidisciplinarnih timov iz Kohezijske regije Vzhodna Slovenija in Kohezijske regije Zahodna Slovenija. Po vsakem sestanku se pripravi poročilo.
8. Izdelava zaključnega poročila multidisciplinarnega tima o rezultatih projekta, ki ga pripravi vsak posamezni multidisciplinarni tim.
9. Skupno zaključno poročilo projekta se pripravi na podlagi navedenih poročil multidisciplinarnih timov iz Kohezijske regije Vzhodna Slovenija in Kohezijske regije Zahodna Slovenija in mora vsebovati sintezo rezultatov ter utemeljen sistemski predlog in priporočila za zgodnjo celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin v Republiki Sloveniji. Skupno zaključno poročilo izdelajo člani multidisciplinarnih timov s pomočjo strokovnih koordinatorjev aktivnosti.
6. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Operacije se bodo izvajale v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in Kohezijski regiji Zahodna Slovenija.
Aktivnosti javnega razpisa se namreč izvajajo v operacijah, ki so celovite za posamezno Kohezijsko regijo in jih je moč izvajati samo v obliki konzorcijskega sodelovanja.
Prijavitelji so v javni zdravstveni zavodi. Prijavitelji morajo k sodelovanju pozvati tudi konzorcijske partnerje, s katerimi oblikuje konzorcij in sklene konzorcijsko pogodbo.
Konzorcijski partnerji v projektu so javni vrtci oziroma vrtci s koncesijo in v okviru Sklopa 1 tudi javni zdravstveni zavod.
Poslovodeči konzorcijski partner/prijavitelj je v imenu konzorcija podpisnik pogodbe o sofinanciranju in je odgovoren za izvedbo projekta ter poroča o izvajanju projekta ministrstvu v skladu s pogodbo o sofinanciranju. Konzorcij svojo namero za pripravo, prijavo in izvedbo projekta opredeli s podpisom konzorcijske pogodbe, ki je priložena k razpisni dokumentaciji (Priloga št. 3 Konzorcijska pogodba).
Sodelujoči v projektu so obvezno centri za socialno delo in nevladne organizacije, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami. Ti sodelujejo v operaciji brez finančnih posledic, to pomeni, da do uveljavljanja stroškov niso upravičeni. Z njimi prijavitelj podpiše dogovor o sodelovanju (Priloga št. 6 Dogovor o sodelovanju).
Popolna prijava na javni razpis mora vsebovati izpolnjeno prijavnico s prilogami iz razpisne dokumentacije. Konzorcij vodi prijavitelj, ki je poslovodeči konzorcijski partner.
Na Javni razpis mora prijavitelj (javni zdravstveni zavod) v okviru Sklopa 1, Kohezijska regija Vzhodna Slovenija, kandidirati skupaj z naslednjimi konzorcijskimi partnerji: drugim javnim zdravstvenim zavodom in z javnima vrtcema oziroma vrtcema s koncesijo (v nadaljevanju vrtec), ki imata sedež v istih statističnih regijah kot posamezni javno zdravstveni zavod, tako, da skupaj podajo eno prijavo.
V okviru Sklopa 2, Kohezijska regija Zahodna Slovenija, mora prijavitelj kandidirati skupaj z vsaj enim konzorcijskim partnerjem, to je vrtcem iz statistične regije, v kateri ima sedež prijavitelj. Aktivnosti javnega razpisa se namreč izvajajo v operacijah, ki so celovite za posamezno Kohezijsko regijo in jih je moč izvajati samo v obliki konzorcijskega sodelovanja.
Način delitve sredstev po regijah: sredstva tega javnega razpisa se delijo glede na sedež prijavitelja in lokacijo izvajanja aktivnosti.
Pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom podpiše prijavitelj. Prijavitelj z vsakim konzorcijskim partnerjem posebej podpiše konzorcijsko pogodbo, v kateri podrobneje opredeli pravice, obveznosti in odgovornosti partnerstva (Priloga št. 1: Vzorec pogodbe o sofinanciranju in Priloga št. 4: Konzorcijska pogodba) pri izvedbi projekta in vsebuje obvezne sestavine, ki so podrobneje navedene v poglavju 5.
6.1. Prijavitelj in konzorcijski partner – javni zdravstveni zavod
Prijavitelj (in tudi konzorcijski partner, ki je javni zdravstveni zavod v okviru Sklopa 1), ki kandidira na vsebinski Sklop 1 ali 2 javnega razpisa, mora izpolnjevati vse spodaj navedene pogoje:
Osnovni pogoji za prijavitelja:
Št. | Pogoji | Dokazila, obrazci, priloge |
1 | ima na dan objave tega javnega razpisa status javnega zdravstvenega zavoda; | Odlok o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda; pogoji se bodo preverili v uradnih evidencah; |
2 | ima sedež v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija za Sklop 1 oziroma v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija za Sklop 2; | pogoji se bodo preverili v uradnih evidencah; |
3 | ima vzpostavljen vsaj en celoten standardni tim razvojne ambulante v skladu s 34. členom ZD ZAS II/a Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 in ima sklenjeno pogodbo z ZZZS za ta tim | izjava o pogodbeno priznanem in vzpostavljenem vsaj enem timu razvojne ambulante v skladu s 34. členom ZD ZAS II/a Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 in predložitev pogodbe |
4 | izkazana je namera o sodelovanju z razvojno ambulanto s strani vrtca/vrtcev; za vsebinski sklop 1 je izkazana namera o sodelovanju dveh razvojnih ambulant | izjava sodelujočega vrtca/vrtcev o nameri; za vsebinski sklop 1 tudi izjava sodelujoče razvojne ambulante o nameri; |
5 | ni prejel sredstev iz državnega ali lokalnega proračuna za isti namen; | izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev; |
6 | ni prejel drugih javnih sredstev financiranja, vključno s sredstvi Evropske unije, za stroške, ki so predmet tega javnega razpisa; | izjava glede dvojnega financiranja; |
7 | ima na dan podpisa izjave Prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev (Obrazec št. 4) poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene z zakonom; | potrdilo FURS; |
8 | prijavitelj ali odgovorna oseba prijavitelja nista bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije; | potrdilo Ministrstva za pravosodje; |
9 | da izkazuje realno izvedljivost, ustreznost in sposobnost za izvedbo projekta. | pogoji se bodo preverili v prijavnici za projekt – terminski načrt elaborata predlaganega projekta in Izjava o izvedljivosti kadrovskega načrta za sestavo multidisciplinarnega tima za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami. |
Zahtevane izjave morajo podpisati zakoniti zastopniki prijavitelja.
Za dokazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev (od točke 1 do točke 9 iz zgornje tabele) prijavitelj oziroma konzorcijski partner, ki je javni zdravstveni zavod, podpiše Obrazec št. 4: Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev, s katerim pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu.
Ministrstvo za potrebe tega javnega razpisa pridobi potrdila glede izpolnjevanja pogojev iz uradnih evidenc, za kar ga prijavitelj oziroma konzorcijski partner pooblašča s podpisom Obrazca št. 4: Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev.
Za hitrejšo obravnavo prijave lahko prijavitelj, ter – v primeru konzorciskega partnerstva – vsak konzorcijski partner, navedena potrdila iz uradnih evidenc priloži sam.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev katerega koli prijavitelja oziroma konzorcijskega partnerja, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Za dokazovanje točke 9 je treba priložiti terminski načrt elaborata predlaganega projekta v Obrazcu št. 2 Prijavnica in Obrazec št. 7 Izjava o izvedljivosti kadrovskega načrta za sestavo multidisciplinarnega tima za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami.
Osnovni pogoji za konzorcijske partnerje – vrtce
Št. | Pogoji | Dokazila, obrazci, priloge |
1 | je na dan objave tega javnega razpisa vpisan v razvid izvajalcev javnoveljavih programov vzgoje in izobraževanja in izvaja svojo dejavnost na območju Republike Slovenije; | pogoji se bodo preverili v razvidu izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport |
2 | ima sedež v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija za Sklop 1 oziroma v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija za Sklop 2; | pogoji se bodo preverili v uradnih evidencah; |
3 | vrtec s koncesijo ima na dan objave tega javnega razpisa veljavno pogodbo o koncesiji; | pogodba o koncesiji; |
4 | ni prejel sredstev iz državnega ali lokalnega proračuna za isti namen; | izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev; |
5 | ni prejel drugih javnih sredstev financiranja, vključno s sredstvi Evropske unije, za stroške, ki so predmet tega javnega razpisa; | izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev; |
6 | ima na dan podpisa izjave poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene z zakonom; | potrdilo FURS; |
7 | konzorcijski partner ali odgovorna oseba konzorcijskega partnerja nista bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije; | potrdilo Ministrstva za pravosodje; |
Zahtevane izjave morajo podpisati zakoniti zastopniki prijavitelja.
Za dokazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev (od točke 1 do točke 6 iz zgornje tabele) prijavitelj podpiše Obrazec št. 5: Izjava konzorcijskega partnerja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev, s katerim pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu.
Ministrstvo za potrebe tega javnega razpisa pridobi potrdila glede izpolnjevanja pogojev iz uradnih evidenc, za kar ga konzorcijski partner pooblašča s podpisom Obrazca št. 5: Izjava konzorcijskega partnerja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev.
Za hitrejšo obravnavo prijave lahko konzorcijski partner, navedena potrdila iz uradnih evidenc priloži sam.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev katerega koli prijavitelja oziroma konzorcijskega partnerja, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
6.2. Ostali pogoji
Št. | Pogoji | Dokazila |
1 | Projekt je skladen s cilji na ravni specifičnega cilja prednostne osi in prednostne naložbe zapisane v OP EKP 2014–2020 | Prijavnica: točka I.2.f |
2 | Realna izvedljivost v obdobju, za katerega velja podpora: aktivnosti projekta upoštevajo časovni in finančni okvir, določen s tem javnim razpisom | Prijavnica: točke I. 2 a, b, c, d Finančni načrt |
3 | Ustreznost ciljnih skupin: predlagane ciljne skupine v projektu so skladne s ciljnimi skupinami v javnem razpisu | Prijavnica: točka I.2 a in b |
7. Merila za izbor projektov
Prijave, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse formalne pogoje v skladu z določbami razpisa in razpisne dokumentacije ter v nadaljevanju navedena izločitvena merila, bo ocenila komisija za vodenje postopka Javnega razpisa za sofinanciranje celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev po merilih za ocenjevanje prijav.
Merila za ocenjevanje prijav na Sklop 1 »Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija« in na Sklop 2 »Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija« so naslednja:
7.1. Izločitvena merila
Če je katero od izločitvenih meril ovrednoteno z NE, komisija za vodenje postopka javnega razpisa prijavo izloči in je ne ocenjuje po merilih za ocenjevanje prijav.
Predlog projekta je skladen s predmetom, namenom in cilji javnega razpisa. Dokazilo: Obrazec št. 2: Prijavnica | DA NE (izločitveno merilo) |
Predlog projekta upošteva aktivnosti v časovnem in finančnem okviru, določenim s tem javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Dokazilo: Obrazec št. 2: Prijavnica | DA NE (izločitveno merilo) |
Predlog projekta vsebuje vse pričakovane aktivnosti, ki so predvidene v posameznem sklopu. Dokazilo: Obrazec št. 2: Prijavnica | DA NE (izločitveno merilo) |
7.2. Merila za ocenjevanje prijav
MERILO | VREDNOTENJE | TOČKE | MOŽNO ŠT. TOČK |
I. KAKOVOST PRIJAVE | | 120 |
1. Strokovna utemeljitev predlaganega projekta | 30 |
| | Vsebinska izhodišča, cilji programa ter potrebe ciljnih skupin ne vsebujejo relevantnih podatkov, niso jasna, so posplošena in niso dovolj uporabna za načrtovanje in izvedbo projekta. | 0 | |
a. | Kakovost predloženih vsebinskih izhodišč in ciljev programa ter opredelitev potreb ciljnih skupin | Vsebinska izhodišča, cilji programa ter potrebe ciljnih skupin deloma vsebujejo relevantne podatke, so splošna in delno uporabna za načrtovanje in izvedbo projekta. | 10 | 20 |
| | Vsebinska izhodišča, cilji programa ter potrebe ciljnih skupin temeljijo na relevantnih podatkih, so jasna in podrobna ter uporabna za načrtovanje in izvedbo projekta. | 20 | |
| | Strokovna utemeljitev prijave se ne navezuje na vsebino programskih dokumentov ter na predlagane rešitve. | 0 | |
b. | Povezava prijave z vsebino programskih dokumentov na vsebinskem področju | Strokovna utemeljitev prijave se deloma navezuje na vsebino programskih dokumentov ter na predlagane rešitve. | 5 | 10 |
| ter s predlaganimi rešitvami zaključenih operacij | Strokovna utemeljitev prijave se jasno navezuje na vsebino programskih dokumentov ter na predlagane rešitve. | 10 | |
2. Kakovost elaborata predlaganega projekta | 90 |
a. | Sistematičnost in preglednost predloga projekta | Predlog projekta ni sistematičen in pregleden. | 0 | 10 |
Predlog projekta je delno sistematičen in pregleden. | 5 |
Predlog projekta je sistematičen in pregleden. | 10 |
b. | Vsebinska celovitost predloga projekta ter načrt sodelovanja | Aktivnosti in načrt sodelovanja so pomanjkljivo predstavljeni in se vsebinsko ne dopolnjujejo. | 0 | 10 |
Aktivnosti in načrt sodelovanja so delno predstavljeni in se vsebinsko le delno dopolnjujejo. | 5 |
Aktivnosti in načrt sodelovanja so podrobno predstavljeni in se vsebinsko ustrezno dopolnjujejo. | 10 |
c. | Jasnost vsebinskega, kadrovskega in organizacijskega načrta projekta | Načrt izvedbe projekta ni dovolj jasno opredeljen in izvedljiv. | 0 | 20 |
Načrt izvedbe projekta je delno jasno opredeljen in izvedljiv. | 10 |
Načrt izvedbe projekta je jasno opredeljen in izvedljiv. | 20 |
d. | Izvedljivost posameznih načrtovanih aktivnosti ter spremljanje projekta | Aktivnosti niso skladne s terminskim, stroškovnim in kadrovskim načrtom, spremljanje ni predvideno. | 0 | 20 |
Aktivnosti so manj skladne s terminskim, stroškovnim in kadrovskim načrtom, načrtovano spremljanje je pomanjkljivo. | 10 |
Aktivnosti so skladne s terminskim, stroškovnim in kadrovskim načrtom, kazalniki za spremljanje so opredeljeni. | 20 |
e. | Kakovost in ustreznost aktivnosti | Predlog projekta ne vsebuje kakovostnih in ustreznih aktivnosti. | 0 | 20 |
Predlog projekta vsebuje manj kakovostne in ustrezne aktivnosti. | 10 |
Predlog projekta vsebuje kakovostne in ustrezne aktivnosti. | 20 |
f. | Jasnost finančnega načrta in ekonomičnost projekta | Načrt izvedbe projekta ni dovolj jasno opredeljen in ekonomičen. | 0 | 10 |
Načrt izvedbe projekta je delno jasno opredeljen in ekonomičen. | 5 |
Načrt izvedbe projekta je jasno opredeljen in ekonomičen. | 10 |
II. USPOSOBLJENOST UPRAVIČENCA ZA IZVEDBO PROJEKTA | 80 |
| Sklop 1 | Sklop 2* | | |
a. | Reference in izkušnje prijavitelja s področja upravljanja projektov; število že izvedenih nacionalnih in/ali mednarodnih projektov prijavitelja v obdobju od 2010 do leta 2016 | 1 do 4 reference | 1 do 2 reference. | 0 | 20 |
6 do 10 referenc | 3 do 5 referenc. | 10 |
12 ali več referenc | 6 ali več referenc. | 20 |
b. | Vključevanje ter povezovanje ključnih deležnikov s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, nevladnih organizacij in drugih v obdobju od leta 2014 do 2016 (dokazljivo s preverljivimi podatki – izjava deležnika) | Prijavitelj se na razpisanem vsebinskem področju ne povezuje s ključnimi deležniki (oziroma se povezuje zgolj z dvema). | Prijavitelj se na razpisanem vsebinskem področju ne povezuje s ključnimi deležniki (oziroma se povezuje zgolj z enim). | 0 | 20 |
Prijavitelj se na razpisanem vsebinskem področju povezuje s 4 do 8 ključnimi deležniki. | Prijavitelj se na razpisanem vsebinskem področju povezuje z 2 do 4 ključnimi deležniki. | 10 |
Prijavitelj se na razpisanem vsebinskem področju povezuje z 10 ali več ključnimi deležniki. | Prijavitelj se na razpisanem vsebinskem področju povezuje s 5 ali več ključnimi deležniki. | 20 |
c. | Strokovne reference prijavitelja Reference morajo biti dokazljive s preverljivimi podatki (število zaposlenih v obstoječem timu v okviru razvojne ambulante skladno s standardom iz Splošnega dogovora, vzpostavitev in izvajanje novih programov in storitev za različne skupine uporabnikov, število izvedenih izobraževanj za zdravstvene delavce) | Prijavitelj nima strokovnih referenc na razpisanem in širšem vsebinskem področju zdravstvene dejavnosti (oziroma ima zgolj dve). | Prijavitelj nima strokovnih referenc na razpisanem in širšem vsebinskem področju zdravstvene dejavnosti (oziroma ima zgolj eno). | 0 | 20 |
Prijavitelj ima 4 do 10 strokovnih referenc na razpisanem in širšem vsebinskem področju zdravstvene dejavnosti. | Prijavitelj ima 2 do 5 strokovnih referenc na razpisanem in širšem vsebinskem področju zdravstvene dejavnosti. | 10 |
Prijavitelj ima 12 ali več strokovnih referenc na razpisanem in širšem vsebinskem področju zdravstvene dejavnosti. | Prijavitelj ima 6 ali več strokovnih referenc na razpisanem in širšem vsebinskem področju zdravstvene dejavnosti. | 20 |
| | Prijavitelj je v letu 2015 opravil do vključno 800 pregledov in obravnav v okviru razvojne ambulante na leto. Priloži se izjava o številu opravljenih pregledov v letu 2015, katere priloge so obrazci poročanja ZZZS za leto 2015 iz splošnega dogovora – iz Priloge ZD ZAS II/a. | Prijavitelj je v letu 2015 opravil do vključno 400 pregledov in obravnav v okviru razvojne ambulante na leto. Priloži se izjava o številu opravljenih pregledov v letu 2015, katere priloge so obrazci poročanja ZZZS za leto 2015 iz splošnega dogovora – iz Priloge ZD ZAS II/a. | 0 | |
d. | Število opravljenih pregledov in obravnav v okviru razvojne ambulante v letu 2015 | Prijavitelj je v letu 2015 opravil od 801 do vključno 1200 pregledov in obravnav v okviru razvojne ambulante na leto. Priloži se izjava o številu opravljenih pregledov v letu 2015, katere priloge so obrazci poročanja ZZZS za leto 2015 iz splošnega dogovora – iz Priloge ZD ZAS II/a. | Prijavitelj je v letu 2015 opravil od 401 do vključno 600 pregledov in obravnav v okviru razvojne ambulante na leto. Priloži se izjava o številu opravljenih pregledov v letu 2015, katere priloge so obrazci poročanja ZZZS za leto 2015 iz splošnega dogovora – iz Priloge ZD ZAS II/a. | 10 | 20 |
| | Prijavitelj je v letu 2015 opravil več kot 1200 pregledov in obravnav v okviru razvojne ambulante na leto. Priloži se izjava o številu opravljenih pregledov v letu 2015, katere priloge so obrazci poročanja ZZZS za leto 2015 iz splošnega dogovora – iz Priloge ZD ZAS II/a. | Prijavitelj je v letu 2015 opravil več kot 600 pregledov in obravnav v okviru razvojne ambulante na leto. Priloži se izjava o številu opravljenih pregledov v letu 2015, katere priloge so obrazci poročanja ZZZS za leto 2015 iz splošnega dogovora – iz Priloge ZD ZAS II/a. | 20 | |
SKUPAJ (vse možne točke) | 200 |
Vsota točk po vseh merilih iz zgornje razpredelnice pomeni skupno število točk posamezne prijave. Najvišje možno skupno število točk je 200. Izbran bo en prijavitelj v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, ki bo dosegel najvišje število točk in en v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija, in sicer tisti, ki bo prejel najvišje število točk.
V primeru, da bi imelo več prijaviteljev enako najvišje skupno število točk, bo izbran tisti, ki bo dosegel več točk pri merilih I.2 »Kakovost elaborata predlaganega projekta«, nadalje pa glede na število točk doseženih pri merilih II. »Usposobljenost upravičenca za izvedbo projekta«. V primeru, da je število še vedno enako, bo izbran tisti, ki bo dosegel več točk pri merilu II. c. »Strokovne reference«, v primeru, da je število točk še vedno enako, bo izbran prijavitelj, ki je prej oddal vlogo na ministrstvo.
8. Obdobje upravičenosti stroškov
Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva (predviden datum začetka in konca črpanja sredstev).
Ministrstvo bo sofinanciralo le upravičene stroške (datum opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga), nastale od objave javnega razpisa v Uradnem listu RS do 31. 7. 2019. Obdobje upravičenosti izdatkov (datum plačila računov oziroma verodostojnih knjigovodskih listin) je od 1. 3. 2017 do 31. 8. 2019.
Upravičeni stroški iz naslova usposabljanj (npr. specializirani strokovni tečaji) za člane v projektu vzpostavljenih multidisciplinarnih timov so časovno omejeni, in sicer lahko navedeni stroški nastanejo samo do 31. 3. 2019.
Upravičeni stroški iz naslova nabave osnovnih sredstev (razen za nabavo didaktičnih pripomočkov, terapevtskih pripomočkov, diagnostičnih/psiholoških testov) znašajo maksimalno 5 % od višine zaprošenih sredstev za sofinanciranje in lahko nastanejo najpozneje do 31. 12. 2018.
Obdobje upravičenosti lahko ministrstvo podaljša zaradi posebej utemeljenih, objektivnih razlogov in na podlagi soglasja organa upravljanja.
9. Financiranje
9.1. Način financiranja
Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz ESS. Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru 9. prednostne osi »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine« in 9.1 prednostne naložbe »Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti«, specifičnega cilja 9.1.3 »Preprečevanje zdrsa v revščino oziroma socialno izključenost in zmanjševanje neenakosti v zdravju« Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Namenska sredstva ESS predstavljajo 80 % celotnih upravičenih javnih izdatkov za upravičene stroške projekta. Namenska sredstva slovenske udeležbe predstavljajo 20 % celotnih upravičenih javnih izdatkov za upravičene stroške projekta.
9.2. Skupna razpoložljiva višina sredstev
Skupna razpoložljiva višina nepovratnih sredstev za leta 2017, 2018 in 2019 znaša 1.921.000,00 EUR. Razpisana sredstva se zagotavlja v okviru proračuna Republike Slovenije – namenskih sredstev kohezijske politike, po spodaj predvideni finančni konstrukciji:
| 2017 | 2018 | 2019 | SKUPAJ |
Za sklop 1: »Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija« |
160310 – PN9.1-Opolnomočenje in zmanjševanje neenakosti v zdravju-14-20-V–EU udeležba | 286.000,00 | 504.920,00 | 208.000,00 | 998.920,00 |
160312 – PN9.1-Opolnomočenje in zmanjševanje neenakosti v zdravju-14-20-V–slovenska udeležba | 71.500,00 | 126.230,00 | 52.000,00 | 249.730,00 |
SKUPAJ SKLOP 1 | 357.500,00 | 631.150,00 | 260.000,00 | 1.248.650,00 |
Za sklop 2: »Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija« |
160311 – PN9.1-Opolnomočenje in zmanjševanje neenakosti v zdravju-14-20-Z–EU udeležba | 154.000,00 | 271.880,00 | 112.000,00 | 537.880,00 |
160313 – PN9.1-Opolnomočenje in zmanjševanje neenakosti v zdravju-14-20-Z–slovenska udeležba | 38.500,00 | 67.970,00 | 28.000,00 | 134.470,00 |
SKUPAJ SKLOP 2 | 192.500,00 | 339.850,00 | 140.000,00 | 672.350,00 |
SKUPAJ STROŠKI OPERACIJE (SKLOP 1 + SKLOP 2) | 550.000,00 | 971.000,00 | 400.000,00 | 1.921.000,00 |
EU DEL 80 % | 440.000,00 | 776.800,00 | 320.000,00 | 1.536.800,00 |
SLO DEL 20 % | 110.000,00 | 194.200,00 | 80.000,00 | 384.200,00 |
Način delitve sredstev po kohezijskih regijah: 65 na Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in 35 % na Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija od okvirne skupne višine sredstev, ki so na razpolago za javni razpis. Sredstva niso prenosljiva med kohezijskima regijama.
Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike.
Sredstva na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko: 80,00 %.
Sredstva na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike: 20,00 %.
9.3. Struktura stroškov
Ministrstvo si pridržuje pravico, da pred podpisom pogodbe s prijaviteljem uskladi strukturo stroškov iz finančnega načrta prijavljenega projekta.
9.4. Omejitev višine zaprošenih sredstev
Prijavitelj lahko zaprosi za 100 % sofinanciranje stroškov projekta.
V primeru, da bo prijavitelj v svoji vlogi prijavil višje vrednosti od dejansko odobrene vrednosti, bo razliko od odobrenih sredstev do nastalih stroškov projekta kril iz lastnih virov.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da glede na razpoložljiva sredstva po posameznih proračunskih letih izbranim prijaviteljem predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja, in sicer v okviru razpoložljivih sredstev.
Izvedba postopka javnega razpisa je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva.
10. Upravičene aktivnosti in upravičenost stroškov
10.1. Upravičene aktivnosti
Do financiranja na podlagi predmetnega javnega razpisa so upravičene aktivnosti projektov, ki so:
– neposredno vezane na projekt, izbran na podlagi tega javnega razpisa in
– v skladu s predmetom in cilji javnega razpisa.
10.2. Upravičeni stroški in izdatki
Stroški in izdatki projektov v okviru tega javnega razpisa so upravičeni, če so:
– neposredno povezani z izvajanjem prijavljenega projekta, potrebni za njegovo izvajanje in v skladu s cilji prijavljenega projekta,
– dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno, oziroma za storitve, ki so bile izvedene v okviru prijavljenega projekta,
– pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– nastali in plačani v obdobju upravičenosti posameznega prijavljenega projekta,
– dokazljivi z verodostojnimi knjigovodskimi listinami oziroma listinami enake dokazne vrednosti,
– v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili.
V primeru, da so dejanski upravičeni stroški nižji od odobrenih oziroma prijavljenih, je upravičenec upravičen do izplačila sredstev v višini dejansko porabljenih stroškov.
Vsa naročila blaga ali storitev je potrebno izvajati v skladu z veljavnim Zakonom o javnem naročanju. V primerih, ko je ocenjena vrednost predmeta naročila brez davka na dodano vrednost nižja od 20.000,00 EUR, mora upravičenec kot naročnik pridobiti več konkurenčnih ponudb (vsaj tri).
10.3. Način določanja višine sofinanciranja in upravičene vrste stroškov
Ministrstvo bo projektom, ki bodo v skladu z merili za izbor dosegli ustrezno število točk, dodelilo sredstva za:
– stroške plač in drugih povračil stroškov v zvezi z delom;
– posredne stroške;
– stroške storitev zunanjih izvajalcev;
– stroške informiranja in komuniciranja;
– stroške za opremo in druga opredmetena osnovna sredstva;
– davek na dodano vrednost (DDV).
A. Stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom
Pogoji upravičenosti za stroške plač:
Stroški plač ter druga povračila stroškov v zvezi z delom zaposlenih na operaciji so upravičeni do sofinanciranja. Kot zaposlene se razume osebe, ki so z upravičencem sklenile pogodbo o zaposlitvi.
Zaposleni lahko dela na operaciji polni delovni čas. Polni delovni čas pomeni osem ur na dan, pet dni v tednu, kar v povprečju znese 174 ur v mesecu. V primeru, da ima oseba sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (bodisi za določen ali nedoločen čas) in dela na operaciji polni delovni čas, je upravičen strošek njegova plača ter druga povračila stroškov v zvezi z delom v celoti.
V primeru, da zaposleni dela na projektu le del delovnega časa, se njegov strošek obračuna v sorazmernem deležu, z upoštevanjem obsega opravljenega dela. Osnova za določanje upravičenih izdatkov je mesečno število opravljenih ur na operaciji. Število opravljenih ur izhaja iz evidence opravljenega dela, ki jo mora upravičenec obvezno voditi posebej za vsako osebo, ki sodeluje na operaciji z delom delovnega časa.
Urna postavka se lahko izračuna na dva načina:
– na podlagi normativnega izračuna tako, da se upošteva povprečni mesečni fond ur (174 ur),
– ali na podlagi dejansko opravljenih ur v posameznem mesecu.
Število ur ne sme presegati omejitev, ki jih določa nacionalna zakonodaja.
Upravičeni stroški lahko zajemajo:
– plače in dodatke z vsemi pripadajočimi davki in prispevki delavca in delodajalca – v celoti ali pa v deležu dela na operaciji;
– povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana med delom, prevoz na delo in z dela) – v celoti ali pa v deležu dela na operaciji;
– povračila in nadomestila (npr. boleznine do 30 dni), če delodajalec ne povrne stroškov dela iz drugih virov;
– druge osebne prejemke v skladu z veljavno zakonodajo (regres za letni dopust, odpravnine v skladu z 79. členom ZDR-1 ipd., v primeru delnega dela na operaciji v sorazmernem deležu);
– jubilejne nagrade v skladu z veljavno zakonodajo (če je za delodajalca zakonsko obvezno, v primeru delnega dela na operaciji v sorazmernem deležu);
– premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (če je za delodajalca zakonsko obvezno).
Stroški, ki niso upravičeni do sofinanciranja, so:
– prispevki za druge zavarovalne premije, ki niso zakonsko določene, kot npr. življenjska, nezgodna in druga zavarovanja, drugo dodatno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, prostovoljno zavarovanje;
– odpravnine (razen v primerih iz prejšnjega odstavka);
– solidarnostne pomoči;
– različne bonitete;
– letne stimulacije in druge nagrade;
– jubilejne nagrade (razen v primerih iz prejšnjega odstavka).
Pogoji upravičenosti za stroške službenih potovanj:
Povračila za stroške za službena potovanja v Republiki Sloveniji ali v tujini, povezanih z operacijo lahko upravičenec uveljavlja samo za pri njem zaposlene osebe.
Pravilo je, da je treba izbrati najbolj ekonomičen način prevoza in bivanja. Dnevnice za potovanje in bivanje so upravičen strošek, če jih upravičenec zaposlenim dejansko tudi izplača.
Če oseba potuje s svojim avtomobilom, se lahko stroški za prevoz priznajo do 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer v skladu s 173. členom ZUJF.
Za vsako osebo posebej in vsako potovanje je treba predložiti pravilno izpolnjen potni nalog z vsemi priloženimi računi, tj. dokazili o nastalih stroških (hotelski račun, vozovnica itd.). Potovanje in njegov namen mora biti razviden tudi v časovnici osebe (kadar je zahtevana kot dokazilo).
Za zunanje sodelavce je treba stroške prevoza v državi ali v tujini in stroške hotelskih in restavracijskih storitev vključiti v pogodbo, ki je sklenjena z njimi in se uveljavlja pod kategorijo stroški storitev zunanjih izvajalcev.
Strošek nakupa tedenske/desetdnevne vinjete je lahko upravičen strošek le v primeru, da je namenjen izključno službenemu potovanju povezanem z operacijo (letne, polletne in mesečne vinjete praviloma niso upravičen strošek, razen v primerih, ko je nakup vinjete za daljše obdobje zaradi večjega števila potovanj v daljših časovnih obdobjih gospodarnejši od nakupa tedenske/desetdnevne vinjete).
Stroški plač in drugih povračil stroškov v zvezi z delom, ki so namenjeni kritju stroškov plač zaposlenih na projektu ter drugih stroškov v zvezi z delom, so upravičeni, če je zaposlenih vsaj polovico dopolnilnega tima, to je 2,5 kadra.
Stroški za službena potovanja v tujini so namenjeni kritju stroškov za službena potovanja v tujini, povezanih z operacijo za zaposlene osebe pri upravičencu v prijavljenem projektu (stroški za službena potovanja zajemajo tudi stroške kotizacij).
A. Pavšalno financiranje posrednih stroškov, določeno z uporabo odstotka
Posredni stroški so stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi operacije, in sicer v višini do 15 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na projektu.
Primeri upravičenih posrednih stroškov so:
– stroški električne energije;
– stroški porabe kuriv in stroški ogrevanja;
– stroški vode in komunalnih storitev;
– stroški odvoza smeti;
– stroški telefona, faksa in elektronske pošte;
– stroški poštnih in kurirskih storitev;
– amortizacija osnovnih sredstev, ki ni izključno vezana na operacijo;
– stroški potrošnega materiala (pisarniški material, čistilni material, posebni material, npr. drobni potrošni material za izvedbo skupin/delavnic) in drobnega inventarja;
– stroški režije, administracije in delo strokovnega koordinatorja;
– stroški tekočega vzdrževanja;
– stroški najema nepremičnin in opreme;
– zavarovalne premije za objekte in opremo.
B. Stroški storitev zunanjih izvajalcev
Stroški storitev zunanjih izvajalcev so namenjeni kritju stroškov dela zunanjih izvajalcev prijavljenega projekta in so za operacijo nujno potrebni. Do teh stroškov niso upravičeni zaposleni in prostovoljci v prijavljenem projektu. Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb z zaposlenimi v prijavljenem projektu ali s konzorcijskimi partnerji je neupravičen strošek. Prav tako je strošek neupravičen, če je zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali zakoniti zastopnik upravičenca ali njegov družinski član, kar velja tako za upravičenca kot za konzorcijske partnerje.
Stroški storitev zunanjih izvajalcev so:
– stroški prilagoditev lokalnega informacijskega sistema za vnos in pošiljanje dokumentov v Centralni register podatkov o pacientih (CRPP) in omogočanje pooblastil različnim zdravstvenim delavcem;
– stroški zunanjih izvajalcev vsebin, ki nastanejo po sklenjeni pogodbi (izobraževanja, tečaji, delavnice ipd.);
– stroški za izvajanje supervizije za zaposlene v projektu, ki nastanejo po sklenjenem supervizijskem dogovoru;
– stroški za administrativno tehnične storitve (npr. uporaba zunanjih računovodskih storitev).
C. Stroški informiranja in komuniciranja
Stroški informiranja in komuniciranja so namenjeni obveščanju javnosti o prijavljenem projektu.
Stroški informiranja in komuniciranja so:
– stroški informiranja in obveščanja javnosti o izvajanju projekta in dejavnosti (npr. objave v medijih, tiskovne konference, informativni dogodki);
– stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska in dostave gradiv;
– stroški izdelave, nadgradnje ali vzdrževanja spletne strani.
D. Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (v nadaljevanju oprema)
Investicije v opremo
V to kategorijo sodijo izdatki za investicije v opremo, ki so neposredno povezane s cilji projekta. V tem primeru je lahko upravičen izdatek polna nabavna cena. Oprema, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500,00 EUR, se lahko v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi izkazuje skupinsko kot drobni inventar ali kot opredmeteno osnovno sredstvo (npr. računalniki, prenosniki, tablice, mobilni telefoni ipd.). Če nam osnovno sredstvo služi za opravljanje temeljne poslovne dejavnosti in se bo uporabljalo dlje kot eno leto, ga je potrebno opredeliti kot osnovno sredstvo (npr. računalnik, katerega vrednost je 400,00 EUR).
Nakup opreme, ki se uporablja kot podpora pri izvajanju projekta
V to kategorijo sodi nakup opreme, ki ni izključno povezana s cilji projekta in ki se ne uporablja 100 % samo za namen operacije. Primer za tako opremo je lahko nakup računalnikov, ki jih zaposleni uporabljajo tudi za druge aktivnosti upravičenca, ki niso del operacije. V tem primeru so kot upravičeni stroški lahko določijo stroški amortizacije v deležu uporabe za aktivnosti pri izvajanju operacije za obdobje trajanja operacije. Celotni stroški amortizacije so upravičeni, kadar je trajanje operacije enako ali daljše kot amortizacijska doba.
Primeri opreme v razvojnih ambulantah in vrtcih:
didaktični pripomočki;
– terapevtski pripomočki;
– diagnostični/psihološki testi.
Upravičeni stroški iz naslova nabave osnovnih sredstev (razen za nabavo didaktičnih pripomočkov, terapevtskih pripomočkov, diagnostičnih/psiholoških testov) znašajo maksimalno 5 % od višine zaprošenih sredstev za sofinanciranje in lahko nastanejo najpozneje do 31. 12. 2018.
E. Davek na dodano vrednost
Pogoji upravičenosti:
DDV se lahko vključi v finančni načrt kot upravičen strošek le v primeru, da upravičenec nima pravice do odbitka DDV, razen če sredstva kohezijske politike za upravičenca predstavljajo državno pomoč. Obračunani DDV tudi ni upravičen strošek, če upravičenec ne uveljavi pravice do odbitka DDV.
Pri načrtovanju upravičenih stroškov in izdatkov je treba biti pozoren na DDV status. Obstajajo 3 možnosti:
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico do odbitka celotnega DDV, se DDV ne sme vključiti med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je DDV neupravičen strošek in se mora financirati iz lastnih virov);
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in nima pravice do odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je celoten znesek DDV upravičen strošek);
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico le do delnega odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke le v višini neodbitnega deleža (to pomeni, da je DDV delno upravičen, delno pa neupravičen strošek oziroma izdatek).
Dokazila:
– potrdilo pristojnega finančnega urada, iz katerega je razvidno ali je upravičenec kot davčni zavezanec v obdobju črpanja sredstev kohezijske politike identificiran za namene DDV ter namen, za katerega se potrdilo izdaja, kadar je to zahtevano v besedilu javnega razpisa ali javnega povabila oziroma na zahtevo PO, IO ali OU;
– če je iz potrdila razvidno, da je upravičenec kot davčni zavezanec identificiran za namene DDV, mora biti iz potrdila razvidno še, kakšne dejavnosti opravlja:
– dejavnosti, od katere ima pravico do odbitka celotnega DDV
– neobdavčljive in/ali oproščene dejavnosti, od katerih nima pravice do odbitka DDV ali
– neobdavčljive in/ali oproščene dejavnosti, od katerih nima pravice do odbitka DDV ter obdavčene dejavnosti, od katerih ima pravico do odbitka DDV (v tem primeru mora biti iz potrdila razviden odbitni delež DDV).
10.4. Neupravičeni stroški in izdatki
Neupravičeni stroški in izdatki niso predmet sofinanciranja in jih krije upravičenec oziroma konzorcijski partner sam.
Med neupravičene stroške spadajo:
– obresti na dolgove, pogodbene kazni in kazni iz naslova izgubljenih tožb;
– nakup infrastrukture, nepremičnin in zemljišč;
– stroški v okviru pavšalnega financiranja, če presegajo 15 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na projektu;
– nakup rabljene opreme;
– jubilejne nagrade (razen v primeru, če niso zakonsko obvezne za upravičenca);
– letne stimulacije, zavarovalne premije (razen v primeru, če niso zakonsko obvezne za upravičenca), različne bonitete in solidarnostne pomoči ter odpravnine;
– stroški, ki so v preteklosti že bili sofinancirani iz javnih virov oziroma stroški, ki so v času trajanja projekta financirani iz drugih javnih virov;
– stroški, ki ne bodo predvideni v pogodbi o sofinanciranju prijavljenega projekta in
– drugi stroški, ki niso v neposredni povezavi z vsebino ter cilji prijavljenega projekta.
10.5. Dokazila za izkazovanje stroškov in izdatkov
Podrobneje so vrste stroškov in dokazila za izkazovanje stroškov in izdatkov določeni v Navodilih posredniškega organa MZ upravičencem o izvajanju operacij in upravičenih stroških v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 (v nadaljevanju: Navodila PO; dostopna na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/evropska_kohezijska_politika/Navodila_posredniskega_organa_Ministrstva_za_zdravje_upravicencem.pdf)
11. Postopek izbora prijaviteljev
11.1. Način in rok za predložitev vlog za dodelitev sredstev
Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 27. 2. 2017 do 10. ure.
Vloga mora prispeti v celoti v enem pisnem izvodu skupaj z vsemi obrazci in v enem elektronskem izvodu na USB ključku, v zaprti ovojnici, opremljeni z obrazcem z vidno oznako »Ne odpiraj – prijava na Javni razpis za izbor operacij 1. »Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev«, ki je del razpisne dokumentacije, z navedbo polnega naziva in naslova pošiljatelja, na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana. V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo pomembna tiskana oblika.
Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo do zgoraj določenega roka, ne glede na način dostave, prispele v glavno pisarno Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, I. nadstropje, soba št. 22.
Vloge v neustrezno označenih in nepravočasno prispelih ovojnicah se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom zavržene in vrnjene prijavitelju.
11.2. Dodatne informacije in obveščanja
Vsa vprašanja za informacije in vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo ali javno objavo morajo biti zahtevana v pisni obliki in poslana na elektronski naslov ministrstva: gp.mz@gov.si. Odgovori se podajajo v pisni obliki na spletni strani ministrstva pod rubriko »Pogoste vsebine za javnost«, »Javne objave«, »Javni razpisi s področja zdravja« v rubriki »Vprašanja in odgovori«. Vsi objavljeni odgovori imajo lahko status dopolnitve razpisne dokumentacije. Vprašanja se smejo postavljati do vključno dne 17. 2. 2017.
Ministrstvo za zdravje bo organiziralo informativno delavnico za potencialne prijavitelje, podatki o tem bodo objavljeni na spletni strani ministrstva: www.mz.gov.si.
11.3. Odpiranje, preverjanje formalne popolnosti prijav in ocenjevanje
Datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev ter postopek in način izbora
Vloge bo odprla in ocenila komisija za vodenje postopka javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje ministrica za zdravje ali od nje pooblaščena oseba.
V prostorih ministrstva bo potekalo javno odpiranje vlog v prisotnosti članov komisije. Vloge se bodo odpirale dne 27. 2. 2017 ob 12. uri. Pri odpiranju vlog bo komisija ugotavljala formalno popolnost vlog. Vloga se bo štela kot formalno popolna, če bodo predloženi vsi dokumenti tako, kot je določeno v 11.6 točki te razpisne dokumentacije.
Komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Izmed vseh prijaviteljev na posameznem vsebinskem sklopu, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bo izbran po en prijavitelj, in sicer tisti, ki bo na podlagi meril zbral najvišje skupno število točk v skladu s 7. točko tega javnega razpisa.
Zavržene bodo vloge, ki ne bodo:
– poslane v roku in na način, ki je določen v 11.1 točki tega javnega razpisa,
– vsebovale vseh dokumentov, kot jih zahteva besedilo tega javnega razpisa in ne bodo dopolnjene v skladu s pozivom za dopolnitev vlog.
Zavrnjene bodo vloge:
– tistih prijaviteljev, ki ne bodo izpolnjevali pogojev iz 6. točke tega javnega razpisa,
– ki bodo v primeru, če bo na posameznem vsebinskem področju podanih več prijav, po številu točk uvrščene na nižje mesto kot ga bodo zasedle ostale prijave.
O izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah bo na podlagi predloga komisije s sklepom odločila ministrica.
Postopek in način izbora je podrobneje opredeljen v 7. točki tega javnega razpisa.
Z izbranimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Vzorec pogodbe in Navodila Ministrstva za zdravje za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, ki jih bo izbrani prijavitelj dolžan spoštovati pri izvajanju operacije, sta sestavni del razpisne dokumentacije.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče, in sicer z objavo v Uradnem listu RS in na spletnem naslovu: http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/javne_objave/javni_razpisi_s_podrocja_zdravja.
Pred potekom roka za oddajo prijav lahko ministrstvo spremeni razpisno dokumentacijo z izdajo sprememb oziroma dopolnitev. Vsaka taka sprememba oziroma dopolnitev bo sestavni del razpisne dokumentacije in bo objavljena tudi na spletnem naslovu: http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/javne_objave/javni_razpisi_s_podrocja_zdravja.
11.4. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo s sklepom ministrice oziroma pooblaščene osebe o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni od prejema zadnje popolne vloge.
Prijavitelji, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje in merila iz javnega razpisa in jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa ministrstva o (ne)izboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije.
11.5. Dostopnost razpisne dokumentacije
Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletnem naslovu ministrstva: http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/javne_objave/javni_razpisi_s_podrocja_zdravja/.
11.6. Seznam prijavnih obrazcev in prilog
11.6.1 Prijavni obrazci
Razpisni dokumentaciji so priloženi obrazci, ki morajo biti v celoti izpolnjeni in so sestavni del prijave:
– Obrazec št. 1: Osnovni podatki o projektu, prijavitelju in konzorcijskih partnerjih;
– Obrazec št. 2: Prijavnica;
– Obrazec št. 3a oziroma Obrazec št. 3b: Finančni načrt projekta za Sklop 1 oziroma Sklop 2;
– Obrazec št. 4: Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev;
– Obrazec št. 5: Izjava konzorcijskega partnerja – vrtca – o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev;
– Obrazec št. 6: Dogovor o sodelovanju;
– Obrazec št. 7: Izjava o izvedljivosti kadrovskega načrta;
– Obrazec št. 8: Izjava o številu opravljenih pregledov in obravnav v okviru razvojne ambulante;
– Obrazec št. 9: Izjava deležnikov o povezovanju z razvojno ambulanto.
11.6.2 Priloge, ki so del razpisne dokumentacije
– Priloga št. 1: Vzorec pogodbe o sofinanciranju;
– Priloga št. 2: Označba prijave;
– Priloga št. 3: Konzorcijska pogodba;
– Tabela 1: Kohezijski regiji Republike Slovenije;
– Navodila posredniškega organa Ministrstva za zdravje upravičencem o izvajanju operacij in upravičenih stroških v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 s prilogami;
– Navodila OU o upravičenih stroških za sredstva EKP v obdobju 2014–2020;
– Navodila organa upravljanja za spremljanje izvajanja OP z informacijskim sistemom ISARR2.
Prijavitelji morajo uporabiti izključno obrazce iz razpisne dokumentacije, ki se jih ne sme spreminjati.
12. Pristojnosti, odgovornosti in naloge prijaviteljev, izbranih na javnem razpisu
12.1. Zahteve glede upoštevanja zakona, ki ureja javno naročanje
Upravičenec bo moral pri porabi dodeljenih sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, v kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu ali pogoji iz Navodil posredniškega organa Ministrstva za zdravje upravičencem o izvajanju operacij in upravičenih stroških v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 s prilogami za izvajanje operacij EKP v programskem obdobju 2014–2020. V primerih, ko je ocenjena vrednost predmeta naročila brez davka na dodano vrednost nižja od 20.000,00 EUR, mora upravičenec kot naročnik pridobiti več konkurenčnih ponudb (vsaj tri).
12.2. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jim morajo zadostiti upravičenci skladno s 115. in 116. členom Uredbe 1303/2013/EU in navodili organa upravljanja
Upravičenec bo moral pri informiranju in obveščanju javnosti upoštevati 115. in 116. člen Uredbe 1303/2013/EU in veljavna Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin na področju evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila).
Sprejetje financiranja s strani upravičenca pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam operacij, ki bo javno objavljen.
12.3. Morebitno dopolnilno financiranje
Dopolnilno financiranje med ESS in ESRR, skladno z 98. členom Uredbe 1303/2013/EU, ni predvideno.
12.4. Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji in spremljanja ter evidentiranja operacije
Upravičenec bo dolžan zagotavljati hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo ter zagotavljati vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in nacionalno zakonodajo.
V skladu s 140. členom Uredbe 1303/2013/EU bo moral upravičenec zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije v obdobju dveh let od 31. decembra po predložitvi obračunov Evropski komisiji, ki vsebujejo končne izdatke končane operacije. O natančnem datumu za hrambo dokumentacije bo upravičenec po končani operaciji pisno obveščen s strani ministrstva.
Upravičenec bo dolžan voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo in za vsako operacijo posebej, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore, za katere pa bo upravičenec dolžan voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo.
12.5. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji nadzornim organom
Upravičenec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva kot posredniškega organa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
V kolikor se bo v okviru kateregakoli preverjanja s strani nadzornih organov ugotovila nepravilnost pri izvajanju operacije, bodo nadzorni organi skladno z veljavnimi Navodili organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila) in Smernicami za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, financiranih s strani Unije v okviru deljenega upravljanja, ki jih izvede komisija zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih (dostopne na http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/cocof/2013/cocof_13_9527 _annexe_sl.pdf), Smernicami o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki se morajo uporabljati v zvezi s finančnimi popravki, ki jih komisija izvede v skladu s členoma 99 in 100 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 oziroma drugimi akti, ki so podlaga za določanje finančnega popravka, določili ustrezne finančne popravke – znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov in izdatkov, upravičenec pa bo dolžan neupravičeno izplačana sredstva vrniti.
12.6. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU
Upravičenec bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU ter 7. in 8. členom Uredbe 1304/2013/EU.
Upravičenec bo moral cilje operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.
12.7. Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti
Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in da se z njo strinja.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15, v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelji morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje takšnih podatkov, ki ne smejo biti razkriti oziroma dostopni javnosti.
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki pokriva varovanje osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
12.8. Zahteve glede spremljanja neto prihodkov operacije
Upravičenec bo moral dokumentirano spremljati in prikazovati neto prihodke operacije skladno s 65. členom Uredbe 1303/2013/EU. Prihodke je potrebno evidentirati in spremljati na posebnem stroškovnem mestu ali ustrezni računovodski kodi, zaradi česar bo možen ločen izpis iz računovodskih evidenc. Če se bodo pri izvajanju operacije ustvarili neto prihodki, bo treba za višino ustvarjenih prihodkov znižati upravičene stroške.
Prihodke, ki nastajajo tekom izvajanja operacije, pa je potrebno upoštevati že pri zahtevku za izplačilo, saj se ustvarjeni neto prihodki odbijejo od zahtevanega zneska. Poračun se izvede najkasneje ob predložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo. O neto prihodkih, ki nastajajo med izvajanjem operacije, je upravičenec dolžan poročati sproti, med izvajanjem operacije.
Za operacije, ki so predmet državnih pomoči, se prihodki spremljajo skladno s priglašeno shemo državnih pomoči.
12.9. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije
Upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja operacije skladno s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe 1303/2013/EU, 5. in 19. členom ter Prilogo I Uredbe 1304/2013/EU dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije. Omejitve glede sprememb operacije morajo biti v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU.
13. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti
V kolikor se ugotovi, da upravičenec ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je bilo takšno ravnanje izvedeno namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
13.1. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije ali da je višina sofinanciranja operacije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo
Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija. Vrnjeni zneski bodo za upravičenca izgubljeni.
