Št. 8021-2/2017-3 Ob-1224/17, Stran 212
Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju: Sklad) na podlagi Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02), 10. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16, v nadaljevanju: ZSRR–2), Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območjih (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12 in 24/15), Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/13 in 78/15), Uredbe o metodologiji za določitev razvitosti občin (Uradni list RS, št. 103/15, v nadaljevanju: UMZDRO), Pravilnika o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 34/14), Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (Uradni list EU L, št. 187, z dne 26. 6. 2014, str. 1 – v nadaljevanju: Uredba o skupinskih izjemah), Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 93/14 in 77/16), Splošnih pogojev poslovanja sklada z dne 19. 3. 2015 s spremembami in dopolnitvami z dne 23. 9. 2016 (v nadaljevanju: Splošni pogoji sklada), Pravilnika o dodeljevanju spodbud sklada z dne 19. 3. 2015 s spremembami in dopolnitvami ter rebalansa Poslovnega in finančnega načrta Slovenskega regionalno razvojnega sklada za leti 2016 in 2017 (postavka za leto 2017 – v nadaljevanju: PFN) objavlja
za ugodna posojila podjetniškim projektom in projektom na področju obdelave in predelave lesa v letu 2017 – B/BL
Posamezni izrazi imajo naslednji pomen:
– B – podjetniški projekti
– BL – projekti s področja obdelave ali predelave lesa
– Vlagatelj – se uporablja za gospodarsko družbo, samostojnega podjetnika, zadrugo …, ki na javni razpis odda vlogo in v kolikor tekom obravnave pridobi status upravičenca do posojila
– ROM – veljavna referenčna obrestna mera za izračun državne pomoči
– Sklop 1 – dodeljevanje sredstev po pravilih državne pomoči
– Sklop 2 – dodeljevanje sredstev brez elementov državnih pomoči
– MSP – mikro, mala in srednje velika podjetja
– UMZDRO – Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin
– TNP – Triglavski narodni park
1. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada podjetniškim projektomin projektom na področju obdelave in predelave lesa na območju Republike Slovenije, in sicer za naslednja namena:
Namen | B – podjetniški projekti | BL – projekti s področja obdelave ali predelave lesa |
Namen dodeljevanja | spodbujanje razvoja začetnih podjetniških investicij, ki se izvajajo na območju Republike Slovenije in ustvarjajo pozitivne učinke na področju konkurenčnosti, novih delovnih mest in rasti dodane vrednosti na zaposlenega. | spodbujanje razvoja slovenske lesno predelovalne industrije na področju začetnih investicij. |
Cilj razpisa je spodbujanje | – podjetniške aktivnosti, – konkurenčnosti, tržne naravnanosti in tehnološkega razvoja podjetij, – skladnega regionalnega razvoja. | – obdelave in predelave lesa, – konkurenčnosti, tržne naravnanosti in tehnološkega razvoja podjetij, – skladnega regionalnega razvoja. |
Projekti vlagateljev morajo biti povezani z vzpostavitvijo novega proizvodnega obrata (poslovne enote ali podružnice), razširitvijo zmogljivosti obstoječega proizvodnega obrata (poslovne enote ali podružnice), diverzifikacijo proizvodnje proizvodnega obrata na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajal ali bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječem proizvodnem obratu.
2. Skupna višina razpisanih ugodnih posojil za projekte po obeh namenih je 5.000.000,00 EUR.
3. Razpisana posojila po obeh namenih (B in BL) bo Sklad dodeljeval v dveh sklopih, in sicer kot:
Namen | SKLOP 1 vsebuje elemente državne pomoči | SKLOP 2 ne vsebuje elementov državne pomoči |
B | Sklop 1 nudi vlagateljem posojila z obrestno mero, ki je nižja od ROM in zato vsebujejo elemente državnih pomoči, njihovo dodeljevanje pa se izvaja v skladu z veljavnimi pravili na tem področju. Na Sklop 1 se lahko prijavijo vlagatelji s projekti za oba namena, B ter BL, za stroške po Sklopu 1 v skladu s 6. poglavjem tega razpisa, ki pri prijavljenem projektu še niso dosegli najvišje stopnje intenzivnosti državne pomoči oziroma lahko iz virov Sklada pri projektu še prejmejo dodatna sredstva (v obliki posojila), a le do višine, s katero ne bodo presegli najvišje dovoljene stopnje intenzivnosti državnih pomoči. Posojila za Sklop 1 se dodelujejo v skladu z upoštevanjem pravil državnih pomoči oziroma regionalnima shemama državnih pomoči: regionalna shema državnih pomoči št.: – BE02-2399245-2014 z dne 24. 12. 2014 in regionalna shema državnih pomoči MSP št. – BE03-2399245-2014 z dne 24. 12. 2014; (v nadaljevanju za obe: regionalni shemi državnih pomoči). | Sklop 2 nudi vlagateljem posojila z obrestno mero, ki je višja od veljavne ROM in zato ne vsebuje elementov, ki se uporabljajo za izračun državne pomoči, vendar je ugodnejša od trenutnih tržnih obrestnih mer. Na Sklop 2 se lahko prijavijo vlagatelji s projekti za oba namena, B in BL, za stroške po Sklopu 2 v skladu s 6. poglavjem tega razpisa oziroma tudi tisti vlagatelji, ki so za prijavljeni projekt že prejeli sredstva, oziroma so v fazi pridobivanja le-teh iz virov Evropske unije in/ali javna sredstva Republike Slovenije ter so že dosegli najvišjo možno stopnjo intenzivnosti državne pomoči. Posojila po Sklopu 2 lahko predstavljajo finančni vir za zapiranje finančne konstrukcije, tudi nad najvišjo stopnjo intenzivnosti državne pomoči. |
BL |
2. Razpisna dokumentacija
1. Razpisna dokumentacija vsebuje:
– Povabilo k oddaji vloge, ki povzema vsebino javnega razpisa.
– Prijavni obrazec B/BL, ki se izpolnjen, skupaj z zahtevanimi prilogami po javnem razpisu, posreduje na Sklad.
– Prilogo razpisne dokumentacije, ki vključuje podrobnejša merila za ocenjevanje, navodila za ureditev dokumentacije za prijavo na javni razpis ter vzorce dokumentacije, in sicer:
– vzorec posojilne pogodbe, ki ga je potrebno parafiranega s strani odgovorne osebe priložiti ob prijavi,
– vzorec zahtevka za nakazilo, ki je izdelan v elektronski obliki in ga je potrebno predložiti ob črpanju posojila in je dosegljiv na spletni strani Sklada http://www.regionalnisklad.si/razpisi/obrazci, skupaj z navodili za črpanje posojil,
– vzorec poročil o projektu, ki jih je potrebno po zaključku projekta ter za čas spremljanja projekta posredovati na Sklad in bo po zaprtju javnega razpisa dosegljiv na spletni strani Sklada http://www.regionalnisklad.si/razpisi/obrazci,
– vzorec ovojnice za prijavo na javni razpis.
2. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani Sklada http://www.regionalnisklad.si/podjetnistvo, prav tako se ju lahko v času od objave do zaprtja javnega razpisa osebno pridobi na sedežu Sklada, vsak delovni dan, od 9. do 12. ure, razen prijavnega obrazca B/BL, ki je izdelan v elektronski obliki.
3. Zainteresirani lahko informacije pridobijo v času uradnih ur v Sektorju za izvajanje spodbud, na tel. 01/836-19-53.
1. Roki za oddajo prijav so: 6. 3. 2017, 27. 4. 2017, 11. 6. 2017, 31. 8. 2017.
2. Način prijave:
– Vlagatelj vloži vlogo na naslov: Slovenski regionalno razvojni sklad, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica.
– Vlagatelj mora vlogo oddati v zaprti in ustrezno opremljeni ovojnici z oznako »ne odpiraj s pripisom »vloga B – Sklop 1 oziroma Sklop 2 ali BL – Sklop 1 oziroma Sklop 2«. V primeru večjega obsega prijavne dokumentacije, Sklad predlaga vlagateljem, da oddajo prijavo s prilogami v registratorju velikosti A4/80 (praviloma rdeče barve).
– Na ovojnici mora biti razviden naziv in naslov vlagatelja ter datum in čas (ura in minuta) oddaje vloge, označen s strani pošte, v kolikor se vloga odda priporočeno po pošti, ali s strani vložišča Sklada, če je vloga oddana osebno na sedežu Sklada.
– Vlagatelj lahko odda vlogo priporočeno po pošti ali osebno na sedežu Sklada, pri čemer mora biti v primeru osebne oddaje vloge na sedežu Sklada, vloga oddana do posameznega roka, do 14. ure.
1. Vlagatelji oziroma upravičenci do posojil so lahko:
B | BL |
velika, srednje velika, mala in mikro podjetja, in sicer: |
– gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, registrirani z dejavnostjo po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB s spr. in dop.; v nadaljevanju: ZGD-1), – zadruge, registrirane po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – UPB2, v nadaljevanju: ZZad). Javni razpis dopušča, da na javnem razpisu kandidirajo tudi tuje gospodarske družbe, vendar bo Sklad sklenil posojilno pogodbo le s podjetjem (podružnico), ki je registrirano v Republiki Sloveniji. |
| Razpisana posojila so namenjena vlagateljem, ki opravljajo registrirano dejavnost (glavno ali stransko) in prijavljeni projekt z registracijo skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) na in znotraj klasifikacije (v skupinah, razredih in podrazredih) C 16 ter C 31 (razen razreda C 31.03 – proizvodnja žimnic). |
2. Za opredelitev velikosti vlagateljev se uporabljajo določbe iz Priloge I Uredbe o skupinskih izjemah (v nadaljevanju: Priloga I).
Vlagatelji morajo glede na določila Priloge I ob določanju velikosti podjetja upoštevati podatke vezane na status podjetja (neodvisno, povezano, partnersko) ter računovodsko obdobje zajema teh podatkov.
Za povezane družbe se štejejo tudi podjetja, ki so povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb z upoštevanjem določil Priloge I.
3. Za projekte vlagateljev, ki prijavljajo projekt za sofinanciranje na področju državnih pomoči (Sklop 1) veljajo tudi naslednja določila:
a. Projekti velikih podjetij na območju Osrednje Slovenije, Gorenjske, Goriške in Obalno-kraške regije lahko prejmejo posojilo le za potrebe nove gospodarske dejavnosti, ki pomeni:
– vzpostavitev nove poslovne enote ali diverzifikacijo dejavnosti poslovne enote pod pogojem, da nova dejavnost ne spada v isti razred po štirimestni številčni oznaki Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08; v nadaljnjem besedilu: Uredba o SKD), kot dejavnost, ki se je prej izvajala v podjetju na zadevnem območju.
b. Pri posojilu, ki je dodeljeno za diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih ta poslovna enota prej ni proizvajala, morajo upravičeni stroški za najmanj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo. Upošteva se knjigovodska vrednost sredstev v poslovnem letu pred začetkom del.
c. Pri posojilu, ki je dodeljeno za bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih s proizvodnim procesom, ki naj bi se posodobil, v zadnjih treh poslovnih letih.
4. V trenutku izplačila posojila mora imeti tuje podjetje, ki prejme posojilo, v sodnem registru RS registrirano vsaj podružnico.
5. Velikemu podjetju je mogoče dodeliti posojilo le, če bo vlagatelj s prejetim posojilom izpolnil najmanj enega od naslednjih meril:
– dejansko povečal stvarno velikost projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal,
– dejansko povečal obseg projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, v stvarni ali finančni obliki,
– zaradi prejetega posojila Sklada pomoči skrajšal čas, ki ga bo porabil za dokončanje projekta,
– dejansko povečal finančno vrednost projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal,
– projekta brez posojila Sklada ne bi mogel izpeljati.
6. Prijavljeni projekt mora predstavljati tehnično-tehnološko zaključeno celoto in zagotavljati izvajanje poslovnega procesa, ki je predmet projekta, takoj po datumu zaključka odobrenega projekta.
7. Iz predložene prijavne dokumentacije mora biti razvidno, da za končni proizvod, ki izhaja iz poslovno-proizvodnega procesa vlagatelja, v povezavi s prijavljenim projektom, obstaja trg in zmožnost prodaje predvidenih izdelkov.
8. Prijavljeni projekt vlagatelja mora izkazovati pozitivne učinke na vlagateljevo poslovanje.
9. Do spodbud niso upravičeni vlagatelji, ki:
– so imeli delež skupnega kapitala v obveznostih do virov sredstev (po uradni objavi letnih poročil oziroma bilančnih izkazov) v letu 2015 (podatki za leto 2015 se uporabljajo le za projekte oddane na roke za oddajo vlog oziroma za obdobje obravnave vlog po posameznem roku v času, ko iz javno dostopne evidence še ni moč razbrati podatkov za leto 2016) oziroma 2016 manjši od 20,00 % (omejitev ne velja za vlagatelje ustanovljene po 1. 7. 2016);
– imajo bonitetno oceno, določeno na podlagi podatkov iz IBONA oziroma izračunano po metodologiji Sklada, 1, 2 ali 3 (omejitev ne velja za vlagatelje, ustanovljene po 1. 7. 2016). Metodologija za izračun bonitete pri vlagateljih, je objavljena na spletni strani Sklada, v razdelku predpisi;
– prijavljajo projekt, ki je že bil sofinanciran s strani sredstev Sklada;
– nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Sklada, zaposlenih, Republike Slovenije oziroma do Finančne uprave RS;
– prijavljajo projekt z več kot dveletnim kumulativnim negativnim denarnim tokom ali ekološko sporen projekt;
– ne izkazujejo možnosti za zavarovanje posojila po presoji Sklada;
– so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na osnovi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU;
– izvajajo dejavnost, ki je izločena iz shem državnih pomoči v Evropski uniji;
– poslujejo na področju oziroma projekt, ki ga želijo izvesti, sodi v sektor:
– ribištva in akvakulture, kakor ga določa Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1379/2013 z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP in pomoči za prikrajšane in invalidne delavce po Uredbi 651/2014/EU ter pomoči de minimis,
– premogovništvu po opredelitvi v Sklepu Sveta št. 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24), z izjemo pomoči de minimis,
– primarni kmetijski proizvodnji, opredeljeni v prilogi I Pogodbe o delovanju Evropske unije, z izjemo nadomestila za dodatne stroške, ki niso stroški prevoza v najbolj oddaljenih regijah, kakor je določeno v točki (b) drugega odstavka 15. člena Uredbe 651/2014/EU, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije v MSP, pomoči za varstvo okolja, pomoči za usposabljanje in pomoči za prikrajšane delavce in invalide po Uredbi 651/2014/EU ter pomoči de minimis,
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je:
– znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine kmetijskih proizvodov, ki so kupljeni pri primarnih proizvajalcih ali jih je na trg dalo zadevno podjetje, ali
– pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
– v proizvodnji in distribuciji energije ter energetski infrasktrukturi,
– jeklarstva in železarstva za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 43. točki 2. člena uredbe EU o skupinskih izjemah,
– industrije sintetičnih vlaken za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 44. točki 2. člena uredbe EU o skupinskih izjemah,
– prometa in s tem povezani infrastrukturi, naštetih v 45. točki 2. člena Uredbe o skupinskih izjemah;
– delujejo v dejavnosti, povezani z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo;
– prijavljajo projekt, ki daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega;
– so na zadevnem območju prenehali z enako ali podobno dejavnostjo v Evropskem gospodarskem prostoru pod pogoji, določenimi v točki d) 13. člena Uredbe o skupinskih izjemah. Prenehanje dejavnosti se ugotavlja na ravni štirimestne številčne oznake po Uredbi o SKD;
– so insolventni glede na 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 ZFPPIPP-UPB8, s spremembami in dopolnitvami);
– so v težavah, kot jih opredeljuje zakonodaja s področja reševanja in prestrukturiranja gospodarskih subjektov v težavah po 18. točki 2. člena Uredbe EU o skupinskih izjemah ali v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah, oziroma je to pomoč prejel in še ni ali je neuspešno zaključil prestrukturiranje podjetja ali pa je v prestrukturiranju;
– Mala, mikro in srednja podjetja, ki delujejo manj kot 3 leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij;
– so v postopku prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije;
– prijavljajo projekt, ki ni v povezavi z obdelavo in predelavo lesa ali proizvodnjo izdelkov iz lesa (pri namenu BL);
– ne izpolnjujejo ostalih pogojev, določenih v tem razpisu.
1. Vlagatelj mora predložiti vlogo za posojilo na predpisanem obrazcu B/BL s pripadajočimi prilogami, ki so navedene v 12. poglavju tega razpisa.
2. Za formalno popolno vlogo šteje vloga, oddana v rokih in na predpisani način, ki vsebuje vso zahtevano dokumentacijo, navedeno v 12. poglavju z naslovom vsebina vloge.
3. Vloga vlagatelja mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost vlagatelja oziroma podjetja,
– opis projekta, vključno z dnevom začetka in dokončanja,
– lokacijo projekta,
– seznam ter opredelitev vrste in višine upravičenih ter neupravičenih stroškov projekta,
– vse predvidene vrste in višine pomoči (instrumenti) pri projektu, vključno s posojilom Sklada.
4. Dokumentacija ter priloge se morajo glasiti na vlagatelja ter na prijavljen projekt.
5. Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku, finančni zahtevek pa izražen v EUR.
6. Odgovorna oseba vlagatelja mora podati po razpisu zahtevane izjave in razkriti zahtevane podatke tako, da jih je mogoče preveriti. V primeru posredovanja lažnih podatkov ali druge ugotovljene zlorabe bo Sklad nemudoma začel z ustreznimi odškodninskimi in kazenskimi postopki.
7. Vlagatelj mora v času obravnave vloge na poziv Sklada osebno predstaviti svoje poslovanje ter prijavljeni projekt.
8. V primeru dokazila v tujem jeziku je vlagatelj dolžan predložiti krajši prevod predloženega dokazila, ki ga s podpisom potrdi odgovorna oseba vlagatelja. Iz dokazil mora biti razviden predmet nakupa, vrednost z in brez DDV-ja.
9. Začetek projekta po:
SKLOPU 1 (z elementi državnih pomoči) | SKLOPU 2 (brez elementov državnih pomoči) |
Projekt ne sme biti začet pred vložitvijo vloge na javni razpis. Prvi možni datum, določen za začetek projekta, je datum oddaje vloge. | Projekt se lahko prične od vključno 1. 9. 2016 naprej. |
Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek dejavnosti v zvezi s projektom. Začetek izvajanja del pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru investicije bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo (npr. sklenitev pogodbe, avans, plačilo are ipd.), zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če do nje pride pred začetkom gradbenih del, razen pripravljalnih del, kakor so nakup zemljišča, pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti. V kolikor je bil projekt pred tem že začet, ne bo več upravičen do posojila. |
Za del enotnega investicijskega projekta se šteje vsaka začetna investicija, ki jo je začel isti investitor in z njim povezana podjetja v obdobju treh let od datuma začetka del na drugi investiciji, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni trimestne številčne oznake po uredbi o SKD.
10. Vlagatelj mora biti registriran za dejavnost oziroma mora imeti vsa ustrezna dovoljenja za izvedbo projekta ter (odvisno od narave del) po zaključku projekta pridobiti uporabno dovoljenje, kar bo Sklad preverjal pri izvajanju rednih pregledov.
11. V primeru, da se projekt izvaja na nepremičnini, v lasti drugih pravnih ali fizičnih oseb, mora imeti vlagatelj za opravljanje dejavnosti v njej sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo (z veljavnostjo najmanj do dokončnega vračila posojila) in soglasje lastnika k izvedbi projekta.
6. Upravičeni in neupravičeni stroški
1. Upravičeni stroški projekta za dokazovanje upravičenih stroškov projekta (brez DDV):
SKLOP 1 (z elementi državnih pomoči) | SKLOP 2 (brez elementov državnih pomoči) |
vlagatelj mora predložiti nezavezujoče predračune, predpogodbe oziroma ponudbe za celoten prijavljen projekt. | vlagatelj lahko predloži račune, pogodbe, predračune, predpogodbe oziroma ponudbe za celoten prijavljen projekt. |
1.1. Nakup nepremičnin:
– objekti s pripadajočimi zemljišči ter poslovni prostori,
– nepremičnine morajo biti ob nakupu v celoti hipotekarnih bremen ter osebnih služnosti proste.
1.2. Gradbeno-obrtniška-instalacijska dela za potrebe novih ali obstoječih objektov, kar vključuje:
– pripravljalna dela na zemljiščih in objektih, rušitvena dela, gradbena dela, obrtniška dela ipd.,
– stroške nadzora, ki so lahko do največ 1 % vrednosti upravičenih gradbenih del,
– stroške dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža pri posameznih gradbenih in obrtniških delih.
1.3. Nakup strojev in opreme (z montažo in s prevozom):
SKLOP 1 (z elementi državnih pomoči) | SKLOP 2 (brez elementov državnih pomoči) |
pri velikih podjetjih morajo biti izključno novi, pri MSP pa so lahko tudi rabljeni, vendar proizvedeni po 1. 1. 2012. | stroji in oprema so lahko ne glede na velikost podjetja tudi rabljeni, vendar proizvedeni po 1. 1. 2012. |
Nakup rabljenih strojev in/ali opreme ne sme biti predhodno sofinanciran z javnimi sredstvi.
1.4. Nakup nematerialnih naložb:
– ki vključuje nakup patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja, a največ do 20 % upravičenih stroškov projekta.
1.5. Stroški svetovanj MSP-jem, ki so upravičeni le pri posojilih z elementi državnih pomoči (Sklop 1):
– upravičeni stroški so stroški svetovalnih storitev MSP-jem, kot so svetovanje, pomoč in usposabljanje za izmenjavo znanja in izkušenj ter izboljšanje sodelovanja MSP, ki jih zagotovijo zunanji svetovalci. Zadevne storitve niso trajne ali občasne dejavnosti, niti se ne nanašajo na običajne stroške poslovanja podjetja, kot so rutinske storitve davčnega svetovanja, redne pravne storitve ali oglaševanje. Upravičeni stroški iz tega sklopa lahko predstavljajo največ do 10 % upravičenih stroškov projekta.
1.6. Obratna sredstva (nakup materiala, blaga, storitve, plače), ki so upravičena le pri posojilih brez elementov državnih pomoči (Sklop 2), a največ do 20 % upravičenih stroškov projekta.
2. Financirani projekti oziroma upravičeni stroški na področju osnovnih sredstev se morajo:
– vključiti v aktivo podjetja ter se obravnavati kot osnovna sredstva, ki se amortizirajo,
– kupiti od tretje osebe po tržnih pogojih od nepovezanih oseb (tretja oseba ne sme biti 25 % in več kapitalsko povezana z vlagateljem; lastniški deleži ali glasovalne pravice morajo biti manjše od 25 %). Nakup investicijskih sredstev tudi ni dovoljen v primerih, ko gre za nakup med sorodniki prvega, drugega in tretjega dednega reda ali med fizično osebo, ki je ustanovitelj s.p.-ja in ali med lastnikom gospodarske družbe in gospodarsko družbo ali med povezanimi družbami po Uredbi o skupinskih izjemah. Omejitve zaradi sorodstvenih povezav se upoštevajo tudi med prodajalcem in vlagateljem, katerih lastniki so v sorodstvenem razmerju in imajo več kot 25 % lastništvo v pravnih osebah, (navedeno velja tudi za obratna sredstva razen plač),
– ohraniti v statistični regiji in v lasti vlagatelja vsaj 5 let po zaključku projekta za velika podjetja, oziroma vsaj 3 leta za mikro, mala in srednja podjetja,
– v primeru nematerialnih investicij, uporabljati izključno v poslovni enoti, ki je prejela regionalno državno pomoč oziroma posojilo Sklada, in ostati povezane s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, vsaj 5 let v primeru velikega podjetja in 3 leta v primeru mikro, malega ali srednje velikega podjetja.
3. Osnovna sredstva, ki so predmet sofinanciranja, se lahko prodajo tretji osebi pred potekom roka, pod pogojem, da podjetje nabavi druga osnovna sredstva, ki predstavljajo sodobnejšo tehnologijo za enak namen ter pod pogojem, da se ohrani gospodarska dejavnost na določenem območju za obdobje 5 let oziroma 3 leta, upoštevaje velikost podjetja. Vlagatelj mora o tem predhodno pridobiti soglasje Sklada.
4. Neupravičeni stroški:
– nakup rabljenih osnovnih sredstev, če so ta že bila sofinancirana z javnimi sredstvi,
– stroški, katerih povračilo je bilo za isti namen že pridobljeno iz drugih javnih virov (s čimer bi skupna državna pomoč presegla dovoljeni delež projekta) – velja za Sklop 1,
– stroški davka na dodano vrednost ter drugih davkov in dajatev,
– stroški aktivnosti, povezanih z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo,
– samostojen nakup zemljišč ter stanovanjska gradnja,
– sofinanciranje sredstev za nadaljnjo prodajo,
– stroški nakupa osebnih vozil,
– stroški dokumentacije,
– stroški zavarovanja,
– stroški pripravljalnih študij, usposabljanj (z izjemo stroškov svetovalnih storitev MSP-jem, kot so opredeljeni v okviru upravičenih stroškov po tem razpisu za Sklop 1),
– vlaganja za zasebno rabo in
– sredstva namenjena za refinanciranje oziroma nadomeščanje starih posojil in zakupov.
7. Pravila državnih pomoči
V primeru posojil, ki se izvajajo na področju državnih pomoči (Sklop 1), veljajo s področja državnih pomoči sledeča določila:
1. Državna pomoč se pri posojilu izraža v obliki bruto ekvivalenta dotacije in se sešteva z drugimi prejetimi državnimi pomočmi pri projektu, do dovoljenih meja pomoči.
2. Državna pomoč po shemi državnih pomoči ima spodbujevalni učinek samo v primeru, če je prijavitelj predložil vlogo za sofinanciranje pred začetkom izvajanja projekta in po oddaji vloge na javni razpis.
3. Državna pomoč za projekt se ne sme združevati z drugo državno pomočjo ali pomočjo, dodeljeno po pravilu »de minimis« glede na iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu z regionalnima shemama državnih pomoči, navedenima v 3. točki v 1. poglavju javnega razpisa.
3. V primeru velikih investicijskih projektov, z upravičenimi stroški nad 50 mio EUR, pri stroških svetovanj za MSP in pri vlagateljih, ki so v treh letih pred objavo razpisa prejeli pomoč v obliki tveganega kapitala, je potrebno upoštevati še dodatna pravila s področja državnih pomoči.
4. Znesek državne pomoči pri posojilu ne predstavlja celotnega posojila, temveč je to sedanja vrednost razlike med skupnim zneskom obresti, ki bi jih vlagatelj plačal v obdobju skupne dobe vračanja, če bi za posojilo veljala veljavna referenčna obrestna mera, in skupnim zneskom obresti, ki jih bo v enakem obdobju plačal Skladu.
Za vse upravičence javnega razpisa (Sklop 1 ter Sklop 2), pa veljajo še sledeča določila:
5. Vlagatelj mora podati izjavo, da za prijavljeni projekt ni pridobil drugih javnih sredstev, ni prejel sredstev državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah in da ni v fazi pridobivanja pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah, oziroma da je tako pomoč prejel ter uspešno zaključil prestrukturiranje ter v primeru Sklopa 1, da z dodeljenim zneskom državne pomoči ne bodo presežene dovoljenje intenzivnosti državnih pomoči ali pomoči »de minimis«.
6. V kolikor je vlagatelj v fazi pridobivanja ali je prejel sredstva državnih pomoči za isti projekt ali sredstva iz morebitnega drugega javnega vira, mora navesti vir, višino prejetih sredstev in številko sheme, po kateri bo oziroma je pridobil ta sredstva ter predložiti ustrezen sklep oziroma odločbo, iz katere je razviden prejem teh sredstev. V kolikor pa ta sredstva prejme kasneje v času trajanja projekta, pa je o tem nemudoma dolžan obvestiti Sklad.
1. Projekt je lahko sofinanciran s strani Sklada do največ 75 % upravičenih stroškov projekta (brez DDV) ter hkrati pri posojilih z elementi državnih pomoči (Sklop 1) do najvišjega dovoljenega odstotka državne pomoči, ki znaša kot sledi:
Intenzivnost regionalnih državnih pomoči |
Velikost podjetja ↓ | 1. 7. 2014–31. 12. 2017 |
Območje → | Vzhodna SLO | Zahodna SLO |
Regije → | Pomurje, Podravje, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija in Primorsko-notranjska | Osrednja Slovenija, Gorenjska, Goriška, Obalno-kraška |
velika | 25 % | 15 % |
srednja | 35 % | 25 % |
mala | 45 % | 35 % |
2. Posojilo se dodeli v EUR.
3. Vlagatelj mora zagotoviti razliko med dodeljenimi sredstvi in dejansko investicijsko vrednostjo projekta ter prispevati najmanj 25 % lastnih sredstev v upravičeni vrednosti projekta, v katera niso vključena javna sredstva.
4. V kolikor ima vlagatelj v finančni konstrukciji poleg lastnih virov predvidene tudi druge vire, mora k vlogi priložiti ustrezna dokazila o zagotovitvi teh virov (npr. izjava banke) ter podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, v kolikor ti viri dejansko ne bodo pridobljeni.
5. Vlagatelj mora pri projektu izkazati zaprto finančno konstrukcijo in za dodeljeno posojilo izkazovati sposobnost izpolnjevanja obveznosti ves čas trajanja pogodbenega razmerja, kar dokazuje z ustrezno dokumentacijo o projektu.
6. Vlagatelju je lahko po javnem razpisu odobren le en projekt za največ 1.000.000,00 EUR posojila oziroma vlagatelju, ustanovljenem:
Datum vpisa vlagatelja v sodni register | Maksimalna višina posojila v EUR |
po 1. 7. 2016 | 75.000,00 |
po 1. 1. 2015 | 150.000,00 |
pred 1. 1. 2015 | 1.000.000,00 |
7. Najnižja upravičena višina projekta (brez DDV) ne sme biti nižja od 20.000,00 EUR, najnižja višina zaprošenega posojila pa ne nižja od 15.000,00 EUR. Kot celotna upravičena vrednost projekta se šteje projekt v višini predloženih upravičenih predračunov, ponudb, predpogodb (brez DDV).
8. Skupna višina zadolženosti vlagatelja do Sklada ne sme presegati 10 % vrednosti namenskega premoženja Sklada. Vrednost namenskega premoženja Sklada na dan 31. 12. 2016 znaša 98.196.909,59 EUR
9. Posojilni pogoji:
9.1 za namen B:
– obrestna mera Z elementi državnih pomoči: | 3-mes. EURIBOR + pribitek od 0,60 % do 1,00 % letno |
– obrestna mera BREZ elementov državnih pomoči: | ROM+ pribitek od 0,60 % do 0,80 % letno. |
9.2 za namen BL:
– obrestna mera Z elementi državnih pomoči: | 3-mes. EURIBOR + pribitek od 0,60 % do 0,80 % letno |
– obrestna mera BREZ elementov državnih pomoči: | ROM+ pribitek od 0,10 % do 0,50 % letno. |
9.3 Skupni posojilni pogoji za oba namena (B in BL):
– % (odstotek) letnega pribitka je odvisen od koeficienta razvitosti občine, v kateri se projekt nahaja, za leto 2017 glede na UMZDRO.
– V primeru, da je izhodiščna obrestna mera negativna, se zanjo uporabi vrednost 0,00 %.
– Obresti se plačujejo mesečno.
– Skupna doba vračanja posojila je do 15 let (z vključenim moratorijem).
– Skupna doba vračanja posojila ne sme biti daljša od ekonomske dobe projekta.
– Znotraj skupne dobe vračanja posojila, ki je sestavljena iz moratorija na odplačevanje glavnice ter odplačilne dobe, lahko upravičenec pridobi oziroma koristi največ 36 mesecev moratorija.
– Pred podpisom posojilne pogodbe se lahko upravičenec moratoriju odpove in skrajša skupno dobo vračanja posojila, vendar le-ta ne more znašati manj kot 1/3 prvotne skupne dobe vračanja.
– Skupna doba vračanja in dolžina moratorija sta odvisni od višine dodeljenega posojila in ekonomske dobe projekta.
9. Pogoji sklepanja posojilne pogodbe in urejanje zavarovanja
1. Upravičenec, ki bo prejel odločbo o dodelitvi posojila, bo s Skladom sklenil posojilno pogodbo.
2. Zaradi veljavnosti intenzivnosti državnih pomoči morajo biti vse pogodbe sklenjene v letu objave javnega razpisa. Rok sklenitve posojilne pogodbe je do 75 dni od datuma odločbe o dodelitvi posojila upravičencu. Ob utemeljenem razlogu lahko Sklad na prošnjo upravičenca rok tudi podaljša.
3. Sklad ne zaračunava stroškov postopka dodelitve posojila. Stroški sklepanja posojilne pogodbe, sklenitve dodatka k posojilni pogodbi, zavarovanja posojila in vodenja posojila bremenijo upravičenca ter so opredeljeni v povabilu k oddaji vloge in na povezavi http://www.regionalnisklad.si/predpisi – Izsek iz Tarifnega pravilnika Sklada.
4. V kolikor upravičenec predčasno vrne posojilo, plača stroške v skladu s cenikom (Tarifni pravilnik Sklada), veljavnim v času predčasnega vračila.
5. Posojilo se obvezno zavaruje s 5 bianco podpisanimi menicami skupaj s 5 meničnimi izjavami s pooblastili za izpolnitev in unovčenje menic, overjeno izvršnico ter z enim ali več zavarovalnimi instrumenti v skladu z 20. členom Splošnih pogojev Sklada, ki so dostopni na povezavi http://www.regionalnisklad.si/predpisi.
6. O ustreznosti zavarovanja odloča izključno Sklad, in sicer pred podpisom posojilne pogodbe. Sklad ima pravico, da kadarkoli od vlagatelja zahteva dodatno dokumentacijo ali pojasnila v zvezi z zavarovanjem. Posojilo Sklada ne more biti zavarovano z jamstvom Republike Slovenije ali občine.
7. V kolikor upravičenec, ki mu je bilo dodeljeno posojilo, ne bo pristopil k podpisu posojilne pogodbe v določenem roku, se bo upoštevalo, da je upravičenec enostransko odstopil od dodelitve posojila in od sklenitve posojilne pogodbe.
10. Pogoji črpanja posojila
1. Črpanje posojila:
– upravičenec mora dokumentacijo za črpanje posojila pred izvedbo črpanja čim prej in najkasneje 5 delovnih dni pred iztekom roka posredovati Skladu. Vsi predloženi dokumenti morajo biti v skladu z določili javnega razpisa in navodili za črpanje posojil, ki so objavljena na povezavi http://www.regionalnisklad.si/razpisi/obrazci;
– je dokumentarno z možnostjo nakazila posojila izvajalcem oziroma dobaviteljem ali v obliki refundacije ob predložitvi potrdil o že opravljenih plačilih iz lastnih virov ali z nakazilom upravičencu v primeru dokumenta v tuji valuti. V slednjem primeru mora upravičenec v roku 5 delovnih dni Skladu predložiti bančno potrdilo o plačilu celotnih obveznosti;
– je možno izvesti tudi po fazah;
– se začne po ureditvi zavarovanja in podpisu posojilne pogodbe ter predložitvi:
– izpolnjenega in podpisanega zahtevka (original), ki vključuje tudi izjavo, da so vsa dokazila in izvedena dela v skladu z določili javnega razpisa, da so kopije priloženih dokumentov enake originalom in da so priloženi dokumenti verodostojni ter izdani skladno s pogodbami in/ali naročilom in/ali dobavo;
– kopije računov, situacij in plačilnih list oziroma druge ustrezne dokumentacije (pogodbe o zaposlitvi, dodatki) z datumom opravljene storitve oziroma odpreme blaga po datumu vložitve vloge na javni razpis za Sklop 1 ter od vključno 1. 9. 2016 naprej za Sklop 2; kopije pogodb in predračunov (le v primeru, da natančno predstavljajo predmet nakupa in vsebujejo določilo o veljavnosti), izstavljenih po datumu oddaje vloge na javni razpis za Sklop 1 ter od vključno 1. 9. 2016 naprej za Sklop 2. V kolikor so dokazila v tujem jeziku, upravičenec priloži njihov prevod, ki ga potrdi s svojim podpisom. Vsakemu dokumentu, ki se nanaša na pogodbena dela, je potrebno priložiti tudi kopijo pogodbe z izvajalcem. Dela pri projektu, kar vključuje tudi naročila ter plačila avansov, ne smejo biti pričeta pred datumom oddaje vloge na javni razpis za Sklop 1, za Sklop 2 pa so lahko pričeta od vključno 1. 9. 2016 dalje;
– potrdila o plačilih (npr: bančni izpiski, avansni računi, potrjene kompenzacije …) kot dokazila o zagotavljanju lastne udeležbe (najmanj 25 %) pri posameznem dokumentu za črpanje posojila oziroma kot dokazila o že opravljenih plačilih računov, situacij, pogodb in predračunov, ki so podlaga za izvršitev refundacije;
– v primeru izvajanja pogodbenih del kopija pogodb z izvajalci;
– upoštevajo se zneski brez DDV, in sicer največ do 75 % posameznega dokumenta za črpanje.
2. Upravičenec lahko izjemoma uveljavlja razširitev upravičenih stroškov, ki jih ob prijavi še ni bilo mogoče predvideti in so neposredno povezani s prijavljenim projektom, in sicer največ do 5 % od dodeljenega posojila, s predhodnim soglasjem Sklada.
3. Rok črpanja dodeljenega posojila je do 75 dni od dneva sklenitve posojilne pogodbe. Ob utemeljenem razlogu lahko Sklad na prošnjo upravičenca rok tudi podaljša.
4. V kolikor upravičenec v določenem roku in na dogovorjen način ne bo dostavil ustrezne dokumentacije za črpanje, se upošteva, da je enostransko odstopil od dodeljenega posojila.
11. Pogoji spremljanja in zaključka projekta
1. Projekt mora biti zaključen v skladu s podano prijavo na javni razpis, a ne kasneje kot 31. 12. 2019. Rok za zaključek projekta se opredeli v odločbi o dodelitvi posojila in v posojilni pogodbi. Za zaključek projekta se šteje končanje investicijskih del na projektu oziroma vključitev strojev ali opreme v objektih v proizvodni proces.
2. Upravičenec mora o poteku projekta poročati Skladu najkasneje v roku 2 mesecev po zaključku projekta, o učinkih pri projektu pa po zaključku projekta enkrat letno, do 30. 4. vsako leto, za ves čas spremljanja projekta (3 leta za mikro, mala in srednje velika podjetja oziroma 5 let za velika podjetja, po pogodbenem roku za zaključek projekta), za kar se zaveže tudi v posojilni pogodbi. V poročilih mora upravičenec poročati o projektu na način, da bodo opredeljeni doseženi cilji, zastavljeni pri projektu iz vsebinskega in finančnega vidika. Poročilo o zaključku projekta vključuje tudi izjavo upravičenca, da je projekt dejansko zaključil ter datum zaključka projekta. Sklad bo spremljal realizacijo ciljev s kazalniki učinkov dodeljenega posojila.
3. Upravičenec mora opravljati dejavnost, ki je predmet projekta, še vsaj naslednjih 5 let po končanem projektu za velika podjetja oziroma še naslednja 3 leta v primeru mikro, malih in srednje velikih podjetij. Neizpolnjevanje te zahteve je mogoče le v izjemnih primerih s soglasjem Sklada.
4. Upravičenec mora z odobrenim projektom 2 leti po njegovem zaključku doseči pozitivne učinke na področju konkurenčnosti (npr. zaradi uvajanja novih tehnologij ali njenih posodobitev, uvajanja novih proizvodov oziroma proizvodnih izboljšav, proizvodnje izdelkov z visoko dodano vrednostjo, širjenja trga, učinkovitega trženja, rasti dodane vrednosti na zaposlenega, novih delovnih mest, okoljskega vpliva investicije) in izpolnjevati sledeča kvantitativna merila:
– za 5 % povečati število zaposlenih oziroma za najmanj 1 zaposlenega, v kolikor 5 % predstavlja manj kot 1 zaposlenega, ali ohraniti število zaposlenih ob bistvenem povečanju konkurenčnosti in izboljšanju tehnološkega procesa,
– ter poskušati doseči 3 % povečanje kosmatega donosa od poslovanja in 3 % povečanje dodane vrednosti na zaposlenega.
5. Povečanje števila zaposlenih se meri kot absolutna razlika med povprečnim številom zaposlenih v zadnjem obračunskem obdobju pred oddajo vloge (podatek AJPES oziroma iz potrjenega izkaza uspeha na dan 31. 12. 2016) in številom zaposlenih na dan 31. 12. najkasneje 2 leti po zaključku projekta na račun povečanja števila zaposlenih pri vlagatelju zaradi izvedbe projekta. Prezaposlitve delavcev med povezanimi podjetji ne štejejo kot novo ustvarjena delovna mesta.
6. Upravičenec se v pogodbi zaveže, da bo omogočil nadzor nad porabo posojila tako, da je vsak čas možna kontrola realizacije projekta ter vpogled v poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na projekt. Upravičenec mora hraniti dokumentacijo najmanj do dokončnega vračila posojila.
7. Upravičenec mora omogočiti Skladu pregled projekta in ogled predmeta zavarovanja.
8. Sklad lahko od vlagatelja oziroma upravičenca na njegove stroške ali na stroške Sklada zahteva dodatno dokumentacijo (npr. dokumentacija za ugotovitev skladnosti vloge z določili tega razpisa, izdelava strokovnega mnenja, preveritev zavarovanja …).
9. Sklad ima pravico odpovedati ali odložiti črpanje posojila in ne glede na pogodbeno dogovorjeni rok zapadlosti posojila odstopiti od posojilne pogodbe ter zahtevati predčasno vračilo posojila s pripadajočimi zamudnimi obrestmi po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07), v kolikor ugotovi kršitve v skladu s 26. členom Splošnih pogojev Sklada ali določil javnega razpisa.
10. Upravičenec se v pogodbi zaveže, da bo zagotovil primeren prostor za namestitev oznake Sklada, pri čemer lahko upravičenec, po predhodnem soglasju Sklada, na svoje stroške namesti oznako ali označevalno tablo drugačnih dimenzij. Hkrati se zaveže, da bo Sklad obvestil o otvoritvi projekta ter ob informiranju širše javnosti (npr. v člankih, na tiskovnih konferencah …) podal informacijo o sodelovanju Sklada pri projektu.
12.1 Obvezna dokumentacija za oba namena B in BL:
Oznaka priloge | Opis priloge |
1 OBR | Ustrezno izpolnjen in s strani odgovorne osebe podpisan in žigosan prijavni obrazec B/BL. Prijavni obrazec mora biti skladen s predloženo investicijsko dokumentacijo o projektu. |
2. POG | S strani odgovorne osebe parafiran vzorec pogodbe. |
3. INV | Investicijska dokumentacija, in sicer za projekte z upravičeno vrednostjo brez DDV: – do vključno 50.000,00 EUR zadostuje skladno z navodili izpolnjen Prijavni obrazec (OBR), – od 50.000,00 EUR poslovni načrt in – nad 500.000,00 EUR investicijski program v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16). Investicijska dokumentacija mora biti skladna s prijavnim obrazcem in ne sme biti starejša od 1. 1. 2017, pri njeni pripravi je potrebno izhajati iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za leto 2016 in splošne diskontne stopnje, ki je 4 %. Vsi finančni izračuni morajo biti izdelani najmanj za dobo vračila posojila. Sklad vlagatelje opozarja, da mora poslovni načrt vsebovati osnovne podatke o vlagatelju, njegovi dejavnosti, finančni in predračunski konstrukciji projekta, opis ter lokacijo projekta, predstavitev poslovnega dela projekta (strategija trženja, analiza tveganj s SWOT analizo, ocena konkurence in trga, reference, analiza kadrov, terminski plan, vpliv projekta na okolje) ter oceno učinkov projekta z analizo njegove upravičenosti in izračuni v njegovi ekonomski dobi oziroma najmanj za obdobje vračila posojila (izračun finančnih in ekonomskih kazalcev (doba vračanja vloženih sredstev, neto sedanja vrednost projekta, interna stopnja donosnosti, analiza bilance uspeha in stanja, denarni tok projekta)). Iz investicijske oziroma poslovne dokumentacije mora biti razvidno doseganje ciljev po javnem razpisu v skladu s 4. točko iz 11. poglavja javnega razpisa. |
4. REG | Dokazilo o registraciji dejavnosti vlagatelja – Sklad bo iz baze AJPES-a za vlagatelja pridobil dokazila o njegovi registraciji. V kolikor podatki v AJPESU ne bodo dosegljivi oziroma bodo nepopolni ali neustrezni, jih bo moral vlagatelj predložiti sam, in sicer: – izpisek iz sodnega/poslovnega registra za gospodarske družbe ali izpis iz poslovnega registra za samostojne podjetnike, ne starejši od 1. 1. 2017, z označbo registrirane dejavnosti vlagatelja oziroma projekta (pri namenu BL tudi z označbo registrirane glavne ali stranske dejavnosti, skladne z javnim razpisom ter druga dokazila, iz katerih je razvidna registracija glavne dejavnosti vlagatelja za prijavljeni projekt), skladne z javnim razpisom ter druga dokazila, iz katerih je razvidna registracija dejavnosti vlagatelja za prijavljeni projekt. – V kolikor potrebuje vlagatelj za izvajanje dejavnosti posebna dovoljenja (npr. koncesijo ipd.), jih priložijo k vlogi. – Priloga REG-SOC: Dokazilo o pridobljenem statusu socialnega podjetja po Zakonu o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/11 in 90/14 – ZDU-1). Podatke bo Sklad pridobil iz Evidence socialnih podjetij objavljene na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v kolikor pa podatki ne bodo dosegljivi, jih bo moral predložiti vlagatelj sam. |
5. OBV | Potrdilo o plačanih davkih in drugih obveznostih, ki jim je potekel rok plačila, ki ga izda krajevno pristojna Finančna uprava RS, ki ni starejše od meseca dni od dneva oddaje vloge na javni razpis. |
6. ZKL | Zemljiško knjižni izpisek lokacije projekta, ki ne sme biti starejši od 1 meseca od oddaje vloge na razpis. V primeru, da vlagatelj ni lastnik prostorov oziroma nepremičnine, kjer je lokacija projekta, pa še kopijo pogodbe o najemu (z veljavnostjo najmanj do dokončanja vračila posojila) in soglasje lastnika(ov) k predvidenemu projektu. V kolikor Sklad zemljiško knjižnih izpiskov ne bo mogel pridobiti iz uradnih evidenc, bo k temu pozval vlagatelja. |
7. AVP | Velika podjetja morajo predložiti tudi analizo možnosti izvedbe projekta s prejetim posojilom Sklada in brez njega, iz katere mora biti razvidno izpolnjevanje pogoja iz 5. točke 4. poglavja tega razpisa. Vlagatelji v ta namen napravijo tudi dva modela izračuna, in sicer enega, ki upošteva pridobljeno posojilo po tem razpisu, in drugega, ki tega posojila ne vključuje. |
8. NAK | Nezavezujoči predračuni, predpogodbe oziroma ponudbe za celotni prijavljeni projekt (upravičene ter neupravičene stroške pri projektu). V primeru sofinanciranja projektov izven pravil državnih pomoči (Sklop 2), pa lahko vlagatelji predložijo tudi račune ali pogodbe. Dokazila se morajo glasiti na vlagatelja in morajo biti izdana po 1. 9. 2016. V primeru nakupa rabljenih strojev, opreme ali nepremičnin je potrebno opredeliti, ali gre za nakup rabljene ali nove opreme ter predložiti dokazilo, iz katerega bo razvidna starost opreme, v kolikor ta ni razvidna iz ponudb. Popisa stroškov iz projektne dokumentacije Sklad ne bo upošteval kot ustrezno dokazilo o investicijskih stroških projekta. |
9. RAB | V primeru nakupa rabljenih strojev, opreme ali nepremičnin je potrebna tudi izjava prodajalca, da predmet nakupa v preteklosti ni bil kupljen s pomočjo nepovratnih sredstev ali drugih javnih virov. |
10. TEH | Tehnična skica objekta (lahko iz projektne mape za gradbeno dovoljenje) v primeru gradbenih del, prospekt opreme ali strojev oziroma dokumentacija o prikazu projekta. |
11. GRA | Pravnomočno gradbeno dovoljenje ali ustrezno upravno dovoljenje, kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno, iz katerega je razvidna namembnost. V kolikor dovoljenje ni potrebno, je potrebno priložiti izjavo, da gradbeno dovoljenje za predviden poseg ni potrebno, da pa vlagatelj razpolaga z vsemi potrebnimi dovoljenji in soglasji za izvedbo projekta. |
12. SKL | Kopija sklepa oziroma odločbe o prejemu drugih sredstev iz javnih virov pri projektu. |
13. LAST | Izjava vlagatelja o zagotovitvi lastnih sredstev pri projektu z navedbo vira za ta sredstva. V primeru zapiranja finančne konstrukcije z drugimi viri, je potrebno priložiti dokazila, iz katerih bo zagotovljeno zaprtje finančne konstrukcije projekta (npr. izjava banke za odobreno posojilo) – glej prilogo POS. |
14. BIL | Sklad bo za vlagatelja iz baze AJPESa oziroma drugih ustreznih baz pridobil letne izkaze poslovanja za preteklo leto poslovanja tj. leto 2015 oziroma 2016. V kolikor podatki v AJPESU ne bodo dosegljivi oziroma bodo nepopolni ali neustrezni, jih bo moral vlagatelj predložiti sam. Pri razpisnih rokih, pri katerih podatki iz letnih poročil za leto 2016 še ne bodo javno objavljeni, vlagatelji priložijo nerevidirane oziroma ocenjene bilančne izkaze za poslovanje v letu 2016, kot jih bodo predvidoma oddali AJPES-u. |
15. POS | V kolikor ima vlagatelj v finančni konstrukciji poleg lastnih virov predvidene tudi druge posojilne vire, mora k vlogi priložiti ustrezna dokazila o zagotovitvi teh virov (npr. izjava banke) ter podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, v kolikor ti viri dejansko ne bodo pridobljeni. |
16. ZAV | Predlog ustreznega zavarovanja v skladu s Splošnimi pogoji sklada (bančna garancija, hipoteka, bančni depozit itd.), kar vlagatelj opredeli tudi v obrazcu za prijavo. Predlagano zavarovanje posojila mora biti veljavno še najmanj 2 meseca po zapadlosti zadnjega obroka. Ob oddaji vloge mora vlagatelj predložiti verodostojna dokazila o zagotovitvi predlaganih instrumentov zavarovanja posojila, in sicer: – V primeru, da vlagatelj kot predlog za zavarovanje posojila poda bančno garancijo, mora predložiti Skladu izjavo s strani banke. Garancija mora vključevati znesek glavnice posojila, povečan za pripadajoče obresti in druge stroške po posojilni pogodbi. – V primeru zavarovanja posojila pri zavarovalnici predloži pismo o nameri oziroma soglasje zavarovalnice k zavarovanju posojila in splošne pogoje zavarovanja. Zavarovanje mora biti praviloma brez odbitne franšize; – Pri posojilu do 30.000,00 EUR za vlagatelje z bonitetno oceno najmanj 6, ki poslujejo že vsaj dve polni koledarski leti praviloma z osebnim solidarnim poroštvom. Porok mora razpolagati z neobremenjenimi nepremičninami v razmerju 1:2,5 (razmerje med zneskom posojila in vrednostjo nepremičnega premoženja po oceni GURS-a) ter izkazovati najmanj dobro kreditno sposobnost. Posojilo se pri tej obliki zavaruje še s 5 bianco podpisanimi menicami poroka skupaj s 5 meničnimi izjavami s pooblastili za izpolnitev in unovčenje menic, posojilna pogodba pa bo morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti. Vlagatelj za poroka predloži dokazila o dohodkih, zadolžitvah in njegovem premoženju, skupaj z izpolnjenimi podatki o poroku v prijavnem obrazcu. |
| – V primeru hipoteke na nepremičnini je potrebno ob prijavi vloge predložiti zemljiškoknjižne izpiske za predlagano nepremičnino, pred sklenitvijo posojilne pogodbe pa še cenitev predmeta zavarovanja, ki ni starejša od 1 leta od oddaje vloge na razpis. Cenitev s celovito tržno analizo nepremičnine mora izdelati sodno zapriseženi cenilec ali pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, vpisan v register pri Slovenskem inštitutu za revizijo, in sicer v skladu s trenutno veljavnimi Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) in Slovenskimi poslovno finančnimi standardi (SPS2). V cenitvi morajo biti navedeni ID znaki ocenjenih nepremičnin. V primeru zavarovanja z nepremičnino, ki je predmet zastave in predmet nakupa, cenitev ni potrebna, praviloma se upošteva vrednost nepremičnine iz kupoprodajne pogodbe. V primeru zavarovanja posojil do 100.000,00 EUR lahko Sklad za dokazovanje vrednosti nepremičnin upošteva tudi ocenjeno vrednost nepremičnine s strani Geodetske uprave RS. Vlagatelj lahko predloži tudi obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) o poskusnem izračunu posplošene tržne vrednosti v zavarovanje ponujenih nepremičnin, vendar je za Sklad nezavezujoče. – Razmerje med posojilom in vrednostjo nepremičnin mora biti, kot sledi: – Če vlagatelj ni lastnik nepremičnine, je potrebno še soglasje lastnika(ov) k predvidenemu zavarovanju. V kolikor so na nepremičnini hipoteke, mora vlagatelj predložiti tekoče stanje posojil za vpisane hipoteke. – Zavarovanje s premičninami lahko predstavlja le dopolnilno zavarovanje vlagateljem z boniteto po IBONU oziroma po metodologiji Sklada najmanj 6, ustanovljenim do vključno 1. 1. 2015, in hkrati ob izpolnjenem pogoju predhodno doseženega zavarovalnega razmerja z nepremičninami najmanj 1:2,0. Premičnine lahko predstavljajo zavarovanje za največ 20% vrednosti posojila. Vrednost zavarovanja s premičninami mora biti najmanj 1:4,0. Premičnine morajo biti v celoti bremen proste. Vlagatelj mora predložiti dokazila o obstoju lastništva (potrebna je tudi izjava prodajalca, da je stroj kupcu prodal, dobavil in izročil v last) in o njihovi neobremenjenosti. Iz predloga zavarovanja mora biti razvidna tudi vrsta skupine premičnine in obvezni identifikatorji premičnine, na podlagi katerih bo mogoč vpis zastave v AJPES. Vlagatelj mora ob prijavi predložiti cenitev sodno zapriseženega cenilca ali pooblaščenega ocenjevalca Slovenskega inštituta za revizijo, ki mora biti izdelana v skladu s trenutno veljavnimi MSOV in SPS2 in ne sme biti starejša od pol leta od prijave vloge na razpis. – V primeru bančne vloge je potrebno predložiti dokazilo o obstoju bančne vloge. Razmerje med posojilom in bančno vlogo mora biti najmanj 1:1,2. – V primeru vseh ostalih predlogov zavarovanja mora vlagatelj ob prijavi predložiti primerna dokazila o podanem predlogu zavarovanja. |
17. OST | V primeru specifičnih projektov mora vlagatelj k vlogi predložiti tudi druga dovoljenja, ki mu omogočajo opravljanje dejavnosti (npr. koncesijska dovoljenja, soglasje TNP, najemna pogodba ipd.). Sklad lahko v času do zaključka obravnave vloge od vlagatelja zahteva, da v zahtevanem roku poda dodatno dokumentacijo in pojasnila o projektu oziroma navedbah v vlogi z namenom preveritve resničnosti in verodostojnosti podatkov, navedenih v vlogi ter predloženi dokumentaciji. Vlagatelj pa lahko tudi sam predloži dokazila in pojasnila o projektu (npr. pisma o nameri). |
12.2 Neobvezna dokumentacija
(V primeru, da priloga ne bo priložena, vlagatelj s tega področja ne dobi točk pri oceni projekta):
Oznaka priloge | Opis priloge |
za namen | B | BL |
1 CEK | Kopija mednarodne ali nacionalne nagrade oziroma priznanja za inovacijo, inovativnost ali kvaliteto, registracije patenta, certifikata kakovosti za izdelek oziroma certifikata kakovosti poslovanja. | Kopija mednarodne nagrade za inovacijo ali registracije patenta na področju lesne-predelave, pridobljene po 1. 1. 2013 |
2. BLZ | Dokazilo o obstoječi blagovni znamki, zaposlovanju oblikovalca za razvoj izdelkov ali pogodbenem sodelovanju z zunanjim izvajalcem za razvoj izdelkov. |
3. POGp | Pogodbe, predpogodbe, pisma o nameri za prodajo končnih izdelkov, ki izhajajo iz poslovno-proizvodnega procesa vlagatelja, v povezavi s projektom. |
4. CEKf | / | Kopija veljavnega certifikata FSC ali PEFC |
5. POGc | / | Dokazilo o vključenosti v lesno – predelovalnem – razvojnem centru (kopija pogodbe ipd.). |
6. POGs | / | Pogodbe, predpogodbe ali sporazumi o poslovnem sodelovanju (npr. za skupno promocijo) za prijavljeni projekt znotraj lesno predelovalne industrije. |
7. TNP | Kopija dokumenta, s katerim se dokazuje, da bo projekt na območju Triglavskega narodnega parka (9. člen Zakona o Triglavskem narodnem parku, Uradni list RS, št. 52/10). V primeru, da priloga ne bo priložena, vlagatelj na ta račun ne dobi točk pri oceni projekta. Potrdilo vlagatelji pridobijo pri javnem zavodu Triglavski narodni park. |
13. Merila za ocenjevanje
1. Projekt lahko skupaj prejme 100 točk, po naslednjih kriterijih in podkriterijih (velja za oba namena B in BL);
| 1.1. | Regionalni vidik lokacije investiranja – skupno največ 30 točk: |
– Stopnja razvitosti razvojne regije projekta – 8 točk;
– Koeficient razvitosti občine projekta za leto 2017 – 2 točki;
– Lokacija projekta na obmejnem problemskem območju – 10 točk;
– Lokacija projekta na problemskem območju z visoko brezposelnostjo – 10 točk.
1.2. Tržni in ekonomski elementi projekta – skupno največ 50 točk:
– Tržni elementi projekta – 25 točk;
– Tehnološko-ekonomski elementi projekta – 25 točk.
1.3. Ocena vlagatelja – skupno največ 20 točk:
– Bonitetna ocena vlagatelja glede na razvrstitev po iBONu oziroma metodologiji Sklada – 11 točk;
– Velikost vlagatelja oziroma podjetja (glede na opredelitev po Prilogi I Uredbe o skupinskih izjemah) – 5 točk;
– Ocena finančne uspešnosti projekta – 4 točke.
Podrobnejša razdelitev meril je objavljena v Prilogi razpisne dokumentacije.
2. Da se projekt uvrsti v nadaljnjo obravnavo, mora doseči, kot sledi iz tabele:
V primeru vlagatelja, ustanovljenega pred 1. 1. 2016: | B | BL |
1. skupaj po vseh kriterijih najmanj | 45 točk |
2. ter po kriterijih tržni in ekonomski elementi projekta in ocena vlagatelja skupaj najmanj | 35 točk |
Vlagatelj lahko pridobi dodatne točke v primeru, da se projekt nahaja na območju Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju: TNP), v kolikor sta predhodno izpolnjena kriterija za uvrstitev projekta v nadaljnjo obravnavo. | 10 točk |
V primeru vlagatelja, ustanovljenega po 1. 1. 2016: | B | BL |
1. skupaj po vseh kriterijih najmanj | 35 točk | 30 točk |
2. ter po kriterijih tržni in ekonomski elementi projekta in ocena vlagatelja skupaj najmanj | 30 točk | 25 točk |
Vlagatelj lahko pridobi dodatne točke v primeru, da se projekt nahaja na območju Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju: TNP), v kolikor sta predhodno izpolnjena kriterija za uvrstitev projekta v nadaljnjo obravnavo. | 10 točk |
1. Obravnava vlog se izvaja v skladu s Splošnimi pogoji Sklada.
2. Prispele vloge obravnava Komisija za pregled in obravnavo vlog (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje direktor Sklada. Komisija bo o odpiranju vlog in o izboru upravičencev vodila zapisnik. Podatki iz vloge so poslovna tajnost. Komisija lahko s soglasjem direktorja Sklada k svojemu delu povabi tudi zunanje ocenjevalce in strokovnjake iz delovnega področja razpisa.
3. Vloge se odpirajo po vrstnem redu, kot so prispele. Vloge, ki bodo prispele po prvem roku, se prenesejo v naslednje odpiranje, razen po zaprtju oziroma izteku razpisa. Odpiranje vlog je najkasneje tretji delovni dan po izteku roka za oddajo vlog. Odpiranja niso javna.
4. Vloge morajo ob oddaji obvezno vsebovati prijavni obrazec in investicijsko dokumentacijo (poslovni načrt ali investicijski program), sicer se zavržejo kot nepopolne.
5. Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku 8 dni od posameznega odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi.
6. Vloge, ki jih vlagatelji v roku 8 dni od dneva prejema poziva za dopolnitev ne dopolnijo ali jih neustrezno dopolnijo, se kot nepopolne zavržejo.
7. Prepozno prispele vloge se uvrstijo v naslednji razpisni rok, v kolikor tega ne bo več, se zavržejo.
8. Vloge, ki ne ustrezajo razpisnim pogojem, se kot neutemeljene zavrnejo.
9. Komisija bo enakovredno obravnavala vse popolne vloge, ki bodo prispele pravočasno oziroma bodo dopolnjene v predpisanem roku. Popolne vloge pridobijo najmanj 2 oceni na podlagi meril za ocenjevanje.Komisija bo na podlagi povprečnih ocen vloge razvrstila v prioritetno listo. Financirane bodo vloge z najvišjim številom točk do porabe razpisanih posojil.
10. Projekti bodo ocenjeni na osnovi navedenih meril v 13. poglavju. Prednost pri izboru za dodelitev posojil znotraj posameznega odpiranja bodo imeli projekti, ki bodo dobili višje število točk. V kolikor bodo projekti pri ocenjevanju znotraj posameznega roka odpiranja vlog dosegli enako število točk, bodo imeli prednost pri izbiri tisti projekti, ki bodo zbrali višje število točk po naslednjem vrstnem redu meril za izbor vlog, in sicer:
1. tržni in ekonomski elementi projekta,
2. regionalni vidik lokacije investiranja,
V primeru, da zadnje uvrščene vloge tudi po teh merilih dosežejo enako število točk, bo imela prednost vloga, ki je bil oddana prva (upošteva se datum in ura oddaje vloge priporočeno na pošto ali datum in ura oddaje vloge osebno v vložišču na sedežu Sklada).
11. Vloge, ki po ocenitvi na podlagi meril za točkovanje ne dosežejo skupno najmanj število točk opredeljenih v tabelah v 2. točki 13. poglavja javnega razpisa, se kot neutemeljene zavrnejo.
12. V primeru, da je vlog za dodelitev sredstev, ki izpolnjujejo kriterije za dodelitev sredstev več, kot je na razpolago sredstev, komisija za pregled in obravnavo prispelih vlog na podlagi vrednotenja projektov oblikuje prednostni vrstni red vlagateljev za dodelitev sredstev. Ko pa gre za t. i. ostanke sredstev, lahko komisija v primeru iz prejšnjega stavka predlaga odobritev sredstev vlagateljem iz višjega prioritetnega razreda v omejeni višini upravičeno zaprošenega zneska in v obsegu razpoložljivih sredstev (na primer: zaprošeno posojilo 50.000,00 EUR, razpoložljiv obseg posojil še 25.000,00 EUR, zato dodelitev v višini 25.000,00 EUR), če se vlagatelj strinja in zagotovi, da bo izvedel projekt v celoti, ter prilagodi finančno konstrukcijo projekta. V kolikor vlagatelj tega v postavljenem roku ne bo storil oziroma na to ne pristane, lahko Sklad po enakem postopku ponudi posojilo vlagatelju, katerega vloga se je po oceni uvrstila kot naslednja, vendar v okviru časovnih možnosti razpisa. Vloge vlagateljev, ki ne bodo uvrščene v prioritetni obseg dodelitve znotraj razpoložljivih sredstev, se kot neutemeljene zavrnejo.
15. Obvestilo o rezultatih obravnave vlog
1. Vlagatelji bodo o obravnavi vlog pisno obveščeni z odločbo, praviloma v roku do 45 dni od datuma odpiranja vlog.
2. Na podlagi predloga komisije o izdaji odločb odloči direktor Sklada. Za dodelitve višje od 500.000,00 EUR mora k odločitvi direktorja Sklada podati soglasje tudi Nadzorni svet Sklada.
3. Sklad z odločbo o dodelitvi posojila izda tudi navodilo o načinu sklenitve pogodbe, ki vsebuje kraj, rok in potrebno dokumentacijo za sklenitev pogodbe.
4. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZSRR-2 zoper odločbo Sklada o finančni spodbudi ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Tožbo je potrebno vložiti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Tožba se vloži neposredno pri Upravnem sodišču RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana ali pa se jo pošlje po pošti. Predmet tožbe ne morejo biti merila za ocenjevanje vlog.
Slovenski regionalno razvojni sklad
